Na podlagi 15. in
117. člena
Statuta Občine Trbovlje
(UVZ št. 29/2011) ter 95. člena
Poslovnika občinskega sveta
(UVZ št. 28/07-PB,
5/09, 20/10 in 31/11) je Občinski svet Občine Trbovlje na svoji 11.
redni seji, dne 5. 3. 2012 potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika
občinskega sveta, ki obsega : |
-
Poslovnik občinskega sveta – UVZ
št. 28/2007 – PB z dne 06.11.2007 |
-
Spremembe in dopolnitve poslovnika
občinskega sveta – UVZ
št. 5/2009 z dne
18.02.2009 |
-
Spremembe in dopolnitve poslovnika
občinskega sveta – UVZ
št. 20/2010 z dne 22.06.2010 |
-
Spremembe in dopolnitve poslovnika
občinskega sveta – UVZ
št. 31/2011 z dne
20.12.2011 |
POSLOVNIK
OBČINSKEGA SVETA |
(URADNO PREČIŠČENO
BESEDILO) |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v
nadaljevanju: člani). |
2. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje komisij sveta in
njenih članov. Način dela komisij se lahko v skladu s tem poslovnikom
ureja tudi v aktih o ustanovitvi komisij, lahko pa tudi s poslovniki
komisij. |
3. člen |
Svet in njegove
komisije poslujejo v slovenskem jeziku. |
4. člen |
Delo sveta in
njegovih komisij je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če
to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv,
ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih komisij
določa ta poslovnik. |
5. člen |
Svet dela na rednih,
izrednih in korespondenčnih sejah. Redno sejo sveta skliče župan najmanj
štirikrat na leto. |
6. člen |
Svet predstavlja
župan, komisijo sveta pa predsednik komisije. |
7. člen |
Svet uporablja pečat
občine, ki je določen s statutom občine. |
Svet uporablja pečat
na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter
na dopisih. |
Pečat sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi komisije sveta. |
Pečat sveta hrani in
skrbi za njegovo uporabo direktor oziroma direktorica občinske uprave. |
II. KONSTITUIRANJE
SVETA |
8. člen |
Svet se konstituira
na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi članov,
vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. |
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni člani sveta. |
8. a. člen |
Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je: |
1. Ugotovitev števila
navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
2. Poročilo občinske
volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana, |
3. Imenovanje
mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana, |
4. Poročilo mandatne
komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
5. Poročilo mandatne
komisije in ugotovitev izvolitve župana, |
6. Imenovanje
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
9 člen |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki
ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet. |
Na prvi seji svet
izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri člansko mandatno
komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član
sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi,
dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet
ne odloča. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu
odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
Če je vložena
pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe ter
predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
10. člen |
Mandate članov sveta
potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
Član sveta, katerega
mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. |
Šteje se, da je svet
z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
11 člen |
Ko se svet
konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
V kolikor svet ni
sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena,
prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa
preneha. |
S prenehanjem mandata
članov sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in
občasnih delovnih telesih sveta. |
12. člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni
imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji
seji. |
Komisija mora do prve
naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in
komisijah ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina . |
Svet imenuje na
predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Nadzorni
odbor Občine Trbovlje najkasneje v 45. dneh po svoji prvi seji. |
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV |
SVETA |
1. Splošne določbe |
13. člen |
Pravice in dolžnosti
članov so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
Člani imajo pravico
in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu sveta in njegovih
komisij, katerih člani so. Člani se lahko udeležujejo tudi sej drugih
komisij in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez
pravice glasovanja. |
Član ima pravico: |
- predlagati svetu v
sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, polletnega poročila,
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, ter obravnavo
vprašanj iz njegove pristojnosti; |
- glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati dopolnila - amandmaje teh predlogov; |
- sodelovati pri
oblikovanju dnevnih redov sej sveta ; |
- predlagati
kandidate za člane občinskih organov, komisij sveta in organov javnih
zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike; |
- dati pobudo
nadzornemu odboru, da obravnava določeno vprašanje. |
Član ima dolžnost
varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne,
uradne in poslovne skrivnosti opredeljeni z zakonom, drugim predpisom
ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za
katere zve pri svojem delu. Član ima pravico stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije po posebnem pravilniku, ki ga sprejeme svet. |
14. člen |
Član ne more biti
klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v
zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član nima imunitete
ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi
člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
15. člen |
Svetniške skupine, ki
jih oblikujejo člani, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več
kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu. |
2. Vprašanja in
pobude članov sveta |
16. člen |
Član ima pravico
zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v svetu in
njegovih komisijah. |
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov in jim
posredovati zahtevana pojasnila. Če član to posebej zahteva, mu je treba
odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
Član ima pravico
županu ali direktorju oziroma direktorici občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
17. člen |
Član zastavlja
vprašanja in daje pobude v pisni obliki, ustno ali na oba načina. |
Na vsaki redni seji
sveta se za točko dnevnega reda: pregled realizacije sklepov prejšnje
seje, doda točka dnevnega reda: pobude in vprašanja članov sveta in
informacije župana. |
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član na to opozori in člana pozove, da
vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji prisotna župan in direktor oziroma
direktorica občinske uprave. Če sta župan ali direktor oziroma
direktorica občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in
odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja
na vsa vprašanja in pobude, ki so bile oddane do začetka seje ter na
ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Župan
ali delavec občinske uprave, ki ga določi župan, odgovori na posamezna
vprašanja ali pobude pisno. Pisno morajo odgovoriti na vprašanja in
pobude za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti
posredovan vsem članom sveta najkasneje z gradivom za prvo naslednjo
sejo razen, če je iz vsebine vprašanja oziroma pobude razvidno, da je
potrebno odgovoriti prej. |
V tem primeru mora
član sveta, ki je postavil vprašanje oziroma dal pobudo navesti realen
rok, v katerem želi odgovor. |
18. člen |
Če član ni zadovoljen
z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno
pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o
zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
Če svet odloči, da bo
o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi |
neupravičene
odsotnosti s sej sveta in |
komisij |
19. člen |
Član se je dolžan
udeleževati sej sveta in komisij, katerih član je. |
Če ne more priti na
sejo sveta ali komisije, katere član je, mora o tem in o razlogih za to
obvestiti župana oziroma predsednika komisije najpozneje do začetka
seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana
oziroma predsednika komisije o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to
opraviti takoj, ko je to mogoče. |
Če se član komisije
iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej komisije v koledarskem
letu, ali da se petkrat opraviči v enakem obdobju, razen v primeru
bolezni, predsednik komisije predlaga svetu njegovo razrešitev. |
IV. DELOVNO
PODROČJE SVETA |
20. člen |
Svet je najvišji
organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Svet
opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in
zakona statut občine. |
V. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje
sej, predsedovanje in |
udeležba na seji |
21. člen |
Svet dela in odloča
na sejah. |
Seje sveta sklicuje
župan. |
Župan sklicuje seje
sveta v skladu s programom sveta, po potrebi, po sklepu sveta in na
predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih
sklicati najmanj štirikrat letno. |
22. člen |
Vabilo za redno sejo
sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred
dnem, določenim za sejo, če pa so na dnevnem redu odloki ali proračun,
mora biti vabilo poslano najkasneje 10 dni pred dnem, določenim za sejo.
Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev
zadev na dnevni red. |
Vabilo na sejo sveta
se pošlje županu, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju ali
direktorici občinske uprave in predstojnikom organov občinske uprave. |
Vabilo in gradivo se
pošljeta po pošti v fizični obliki na papirju, če tako s pisno izjavo
naroči prejemnik pa lahko tudi na zgoščenki, drugem podobnem nosilcu
podatkov ali po elektronski pošti. |
23. člen |
Izredna seja sveta se
skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev
za sklic redne seje. |
Izredno sejo sveta
lahko skliče župan na predlog komisije sveta ali na zahtevo 7 članov
sveta ali na lastno pobudo. |
V predlogu oziroma
zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. |
Predlogu oziroma
zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet
odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku 7 dni od predložitve pisnega
obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim
gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic
zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. Vabilo za
izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom najkasneje tri
dni pred sejo. |
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je
potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži članom tudi gradivo za sejo. Svet pred
sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost
razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
24. člen |
Župan lahko na
predlog upravičenih predlagateljev iz 21. člena razpiše korespondenčno
sejo sveta. Za takšno sejo mora biti članom poslano gradivo z
utemeljitvijo in predlogi sklepov. Člani se morajo o predloženih sklepih
opredeliti telefonsko, preko elektronske pošte ali osebno s podpisom
izjave pri strokovnem sodelavcu v občinski upravi, ki je zadolžen za
delo sveta, in sicer v treh dneh po prejemu gradiva za sejo, vendar
najkasneje v petih dneh po tem, ko je bilo gradivo poslano. |
Korespondenčna seja
je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih
je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. |
Šteje se, da so
osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog sklepa, ki je
predložen na korespondenčno sejo je sprejet z večino opredeljenih glasov
članov, ki so do roka oddali svoj glas, razen če zakon določa drugačno
večino. |
Korespondenčna seja
se lahko skliče le za odločanje o formalnih in nujnih uskladitvah
občinskih aktov z zakoni ali drugimi državnimi predpisi in ostalimi
odločitvami, pomembnimi za razvoj občine Trbovlje. |
Korespondenčne seje
ni mogoče sklicati za spreminjanje oz. dopolnjevanje statuta občine,
proračuna, poslovnika sveta ter odlokov, s katerimi se na novo uvajajo
ali spreminjajo že sprejete finančne obveznosti za občino ali občane ali
če se pomembneje spreminjajo prostorski dokumenti v občini. |
25. člen |
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor ali direktorica občinske uprave. |
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
26. člen |
Predlog dnevnega reda
seje sveta pripravi župan. Pred oblikovanjem dnevnega reda se lahko
župan posvetuje s predstavniki svetniških skupin in samostojnimi in
neodvisnimi svetniki. |
Predlog dnevnega reda
lahko županu predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. |
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo, nato
skrajšani postopki, sledijo pravilniki in nato prve obravnave odlokov,
razen v primerih, ko je iz gradiva razvidna smiselnost drugačnega
vrstnega reda obravnave in sprejema gradiva. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča svet na začetku seje. |
Svet ne more
odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel
stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih
določa ta poslovnik. |
27. člen |
Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi
najstarejši član sveta. |
28. člen |
Seje sveta so javne. |
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo |
občanov in
predstavnikov sredstev javnega |
obveščanja na sejah
sveta. |
Gradivo za sejo
občinskega sveta mora biti najkasneje 5 dni pred sejo občinskega sveta
dostopno na spletnih straneh občine Trbovlje. |
Občan, ki se želi
udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom
sveta za to sejo. |
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti.
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane. Če občan,
ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
Predsedujoči predlaga
svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi
posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov,
ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
Kadar svet sklene, da
bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg predsedujočega in
članov sveta navzoč na seji. |
2. Potek seje |
29. člen |
Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti svet, kdo izmed članov mu je sporočil, da je zadržan in se
seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. |
Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
30. člen |
Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Član lahko da
pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno
spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev
zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
31. člen |
Svet na začetku seje
določi dnevni red. |
Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. |
Mandatne zadeve imajo
prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo na
dnevni red takoj za točkam »pregled realizacije sklepov prejšnje seje«
in »pobude in vprašanja članov sveta in informacije župana«. |
Predlagatelj točke
dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O
predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar
predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet
o tem razpravlja in glasuje. |
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi za
razširitev nastali po sklicu seje in če je bilo članom izročeno gradivo,
ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red najkasneje do pričetka
seje. V takih primerih mora predlagatelj podati ustrezno obrazložitev. O
predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Vsebina gradiva mora
biti natančno opredeljena. Vsebovati mora naslov, uvod, ustrezno
obrazložitev in predlog sklepa o zadevi o kateri naj bi se na seji
razpravljalo in glasovalo. |
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
32. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. |
Med sejo lahko svet
spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
Spremembo vrstnega
reda obravnave posameznih točk lahko predlaga predsedujoči in vsak član.
O predlogu odloči svet z glasovanjem. |
33. člen |
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj
dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če župan ni
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
direktor ali direktorica občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi.
Potem dobi besedo predsednik komisije sveta, ki je zadevo obravnavala.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika komisije sveta
lahko trajata največ po deset minut. |
Po tem dobijo besedo
člani po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava
posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da
posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa,
vendar ne več kot petnajst minut. |
Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se mora
nanašati na, v napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le do tri minute. |
34. člen |
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
35. člen |
Članu, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil
navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali
potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo
zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne
sme trajati več kot pet minut. |
36. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti nove
oziroma dodatne predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki
točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine
delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v komisiji in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je
delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni
mogoče pričakovati niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
37. člen |
Seje sveta se
sklicujejo praviloma ob osemnajsti uri. |
Predsedujoči lahko po
lastni presoji ali na predlog člana sveta odredi 15 minutni odmor po
dveh urah neprekinjenega dela. |
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave amandmajev, mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov
oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ
trideset minut, odredi pa ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke
največ dvakrat. |
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine
in nadaljuje drugič. |
38. člen |
Če svet o zadevi, ki
jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali
če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
3. Vzdrževanje
reda na seji |
39. člen |
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi da
govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali
mu seže v besedo le predsedujoči. |
Na seji sveta imajo
pravico razpravljati le člani sveta, ostali navzoči pa le v primeru, da
jim predsedujoči da besedo in so se k razpravi prej prijavili. |
40. člen |
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
- opomin, |
- odvzem besede, |
- odstranitev s seje
ali z dela seje. |
41. člen |
Opomin se lahko
izreče članu, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v
besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu oziroma govorniku, če kljub
opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo
sveta. |
Član oziroma
govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje,
mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
42. člen |
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
43. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
4. Odločanje |
44. člen |
Svet je sklepčen, če
na seji potrdi navzočnost več kot polovica vseh članov. |
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi, s pritiskom na ustrezen
gumb glasovalne naprave ali z dvigom rok. |
Za sklepčnost je
odločilna navzočnost članov ugotovljena na način iz prejšnjega odstavka. |
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če sta
pred glasovanjem potrdili navzočnost najmanj dve tretjini vseh članov. |
45. člen |
Svet sprejema
odločitve na svojih sejah z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
46. člen |
Svet praviloma odloča
z javnim glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem
lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi
oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da predsedujoči ali
najmanj 7 članov sveta. |
47. člen |
Glasovanje se opravi
po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Član ima pravico
obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
48. člen |
Člani glasujejo tako,
da se opredelijo "ZA" ali "PROTI" sprejemu predlagane odločitve. |
49. člen |
Javno glasovanje se
opravi s pritiskom na ustrezen gumb glasovalne naprave, z dvigom rok ali
s poimenskim izjavljanjem. |
Če se glasuje z
uporabo glasovalne naprave, predsedujoči pozove člane, naj glasujejo
tako, da pritisnejo na ustrezno tipko glasovalne naprave. |
Poimensko glasujejo
člani, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj 7
članov sveta. |
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. |
Član glasuje tako, da
glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«. |
50. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi
in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva
člana določi svet na predlog predsedujočega. |
Administrativno -
tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor ali
direktorica občinske uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi
direktor ali direktorica občinske uprave. |
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči
glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev "ZA" in "PROTI".
"ZA" je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, "PROTI"
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo "ZA" ali besedo
"PROTI". |
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
Ko član izpolni
glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
51. člen |
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
- število razdeljenih
glasovnic, |
- število oddanih
glasovnic, |
- število neveljavnih
glasovnic, |
- število veljavnih
glasovnic, |
- število glasov "ZA"
in število glasov "PROTI", oziroma pri glasovanju o kandidatih število
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
- ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je imenovan. |
O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje. |
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
52. člen |
Če član ugovarja
poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje
ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
5. Zapisnik seje
sveta |
53. člen |
O vsaki seji sveta se
piše zapisnik. |
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o
predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki
so bili sprejeti. Arhivskemu izvodu zapisnika je treba priložiti
original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano
na seji. |
Za organizacijo
vodenja zapisnika skrbi direktor oziroma direktorica občinske uprave. |
Na vsaki redni seji
sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih in korespondenčnih sej sveta. Vsak član sveta ima
pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
svet. |
Če so pripombe
sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. Član sveta lahko
zahteva, da se njegova razprava vnese v zapisnik dobesedno, o čemer svet
ne glasuje. |
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor oziroma
direktorica občinske uprave oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave,
ki je vodil zapisnik. |
Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletni strani občine. Zapisnik nejavne seje
oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane
z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
54. člen |
Potek seje sveta se
snema na nosilec zvoka, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov
sveta, ki so sestavljali svet, katerega seja je bila snemana. |
Nosilec zvoka se
hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom seje. |
Član oziroma drug
udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima
pravico poslušati nosilec zvoka. Poslušanje se opravi v prostorih
občinske uprave. |
Član lahko zahteva,
da se del posnetka, ki se nanaša na njegovo razpravo, dobesedno prepiše.
Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in
utemeljitev, vloži pisno pri županu. |
55. člen |
Ravnanje z gradivom
sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim
aktom. |
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in
njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. |
O arhiviranju in
rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v
skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentarno
gradivo. |
56. člen |
Član ima pravico
vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri
pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi direktor ali direktorica občinske
uprave na podlagi pisne zahteve člana. Original zahteve, odredba oziroma
sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
6. Strokovna in
administrativno tehnična |
opravila za svet |
57. člen |
Strokovna in
administrativno tehnična dela za svet in za komisije sveta zagotavlja
direktor oziroma direktorica občinske uprave z zaposlenimi v občinski
upravi. |
Direktor oziroma
direktorica občinske uprave določi delavca v občinski upravi, ki pomaga
pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih komisij, če ni za to s sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
7. Komisije sveta |
58. člen |
Svet ima komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih
članov. |
Ostale komisije sveta
določa statut občine, ki določi tudi število članov v teh komisijah. |
59. člen |
Svet ustanovi stalne
ali občasne komisije. |
Komisije sveta v
okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o
ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu
mnenja in predloge. |
Komisije sveta lahko
predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna, polletnega poročila in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
60. člen |
Občasne komisije
ustanovi svet na predlog člana sveta s sklepom, s katerim določi naloge
komisije in število članov ter opravi imenovanje. |
Župan lahko za
pripravo predlogov, za katere je pooblaščen po statutu, oblikuje razne
strokovne občasne komisije. |
61. člen |
Predlog kandidatov za
člane komisij pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, razen za predlog za imenovanje navedene komisije, katere
člane lahko predlaga vsak član. V komisiji so lahko največ trije zunanji
člani. |
Predsednik komisije,
ki vodi njeno delo je član sveta. |
Prvo sejo komisije
skliče župan. |
Članstvo v komisiji
sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v
občinski upravi. |
62. člen |
Svet lahko razreši
predsednika, posameznega člana komisije sveta ali komisijo v celoti na
predlog najmanj 7 članov sveta ali predsednika komisije. Predlog novih
kandidatov za člane komisij pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje sveta. |
63. člen |
Svet in župan lahko
ustanovita skupne komisije. |
V aktu o ustanovitvi
skupne komisije se določi njihova sestava in naloge. |
64. člen |
Predsednik komisije
predstavlja komisijo, organizira in vodi delo komisije, sklicuje njene
seje in zastopa njena mnenja, stališča in predloge v svetu. |
Seje komisij se
skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi
dnevnega reda seje sveta, na zahtevo župana in na predlog predsednika. |
Gradivo za sejo
komisije mora biti poslano članom komisije najmanj pet dni pred sejo
komisije, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. |
Komisija dela na
sejah. Komisija lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji
navzoča večina njenih članov. Komisija sprejema svoje odločitve -
mnenja, stališča in predloge z večino opredeljenih glasov navzočih
članov, če njen poslovnik ne določa drugače. |
Strokovno in
administrativno tehnično pomoč pri pripravi in vodenju sej komisije
zagotavlja občinska uprava, ki za sejo zagotovi tudi vse potrebne
podatke in dokumente, ki jih komisija rabi za svoje delo, zagotavlja pa
tudi arhiviranje gradiva posameznih sej komisije. |
Glasovanje v komisiji
je javno. |
Za sklic in delo
komisije se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se
nanašajo na delo sveta ali določila njihovih poslovnikov. |
65. člen |
Na sejo komisije so
praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi
predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj,
lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in
skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
VI. AKTI SVETA |
1. Splošne določbe |
66. člen |
Svet sprejema statut
občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje splošne akte: |
- poslovnik o delu
sveta, |
- proračun občine,
polletno poročilo in zaključni račun, |
- planske in razvojne
akte občine ter prostorske akte, |
- odloke, |
- odredbe, |
- pravilnike, |
- navodila. |
Svet sprejema tudi
stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine
in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom
ali statutom občine. |
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
67. člen |
Župan predlaga svetu
v sprejem proračun občine, polletno poročilo in zaključni račun
proračuna, odloke ter druge splošne akte. |
Komisije sveta ter
vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna, polletnega poročila in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. Najmanj
5% volivcev v občini lahko zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev
splošnega akta. |
68. člen |
Akte, ki jih sprejema
svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov sveta
se pečati in shrani v arhivu občinske uprave. |
2. Postopek za
sprejem odloka |
69. člen |
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. |
Če je predlagatelj
odloka komisija sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu. |
70. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta. |
Župan lahko sodeluje
v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar on ni
predlagatelj. |
71. člen |
Predsedujoči sveta
pošlje predlog odloka članom in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka,
najmanj 10 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka. |
Svet razpravlja o
predlogu odloka na dveh obravnavah. |
72. člen |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka,
predlagajo pa se lahko tudi konkretne spremembe in dopolnitve predloga,
ki se obravnavajo pri pripravi predloga za drugo obravnavo. |
Če svet meni, da
odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
73. člen |
Časovno obdobje med
dvema obravnavama ne sme biti daljše od 105 dni. |
Pri sprejemanju
prostorskih aktov časovno obdobje med dvema obravnavama ni omejeno. |
74. člen |
Na koncu prve
obravnave predloga odloka lahko svet: |
-
odloči, da se opravi
druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu, sprejme
stališča, sklepe, pripombe in predloge, ki naj jih predlagatelj upošteva
pri pripravi za drugo obravnavo, |
-
odloči, da se odlok
ne sprejme. |
Odločitve po tem
členu se sprejemajo z večino glasov opredeljenih članov sveta. |
75. člen |
Če svet odloči, da se
obravnava predloga odloka nadaljuje, določi rok, v katerem se opravi
javna obravnava predloga odloka. Javna obravnava traja od 15 do 45 dni;
svet jo lahko v utemeljenih primerih ustrezno podaljša. |
Če svet odloči, da se
odlok ne sprejme, je postopek končan. |
76. člen |
Za drugo obravnavo
predlagatelj odloka dopolni odlok s stališči, sklepi, pripombami in
dopolnitvami iz javne obravnave in iz prve obravnave na svetu. |
77. člen |
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
sveta in predlagatelj z amandmaji. |
Amandma mora biti
predložen svetu najmanj 5 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Na sami seji, do konca obravnave posameznega člena, h kateremu je bil
predhodno že vložen amandma, lahko predlaga amandmaje najmanj 7 članov
ali predlagatelj odloka. |
Amandma mora biti
predložen v pisni obliki in obrazložen. Predlagatelj lahko amandma na
seji tudi ustno obrazloži. Župan in predlagatelj odloka imata pravico
podati mnenje k vsakemu amandmaju. |
Svoje mnenje o
amandmaju lahko poda tudi komisija sveta, v katerega področje spada
predlagani odlok. |
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
78. člen |
Svet v drugi
obravnavi odloka razpravlja in glasuje po vrstnem redu samo o amandmajih
in členih, h katerim so bili amandmaji vloženi, in sicer o vsakem
amandmaju in členu posebej. |
Amandmaji in členi, h
katerim so podani amandmaji, se sprejemajo z večino glasov, ki je
potrebna za sprejem odloka. |
Po končanem
glasovanju po prejšnjih odstavkih predsedujoči ugotovi, kateri amandmaji
so bili sprejeti in v kakšnem besedilu so bili členi odloka sprejeti z
ozirom na sprejete amandmaje. Na koncu svet glasuje še o naslovu odloka
in o predlogu odloka v celoti. Svet lahko sklene, da se o predlogu
odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka z
vnesenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi
statutarno-pravna komisija ali drug organ, ki ga določi svet. Če
statutarnopravna komisija ali član ugotovi, da so v odloku očitna
neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za
uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji,
glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji. |
79. člen |
Predlagatelj lahko
predlaga umik predloga odloka po končani prvi obravnavi ali do
glasovanja o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti v drugi
obravnavi. O predlogu umika odloči svet. |
80. člen |
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odloka. |
O predlogih drugih
splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča svet na eni
obravnavi. |
Prostorski akti se
sprejemajo po postopku, ki velja za sprejem odlokov, s tem da se
uskladita čas javne razgrnitve in čas javne obravnave na občinskem
svetu. |
81. člen |
Svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
V primeru, da
postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči,
o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek
nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. |
Svet lahko nadaljuje
obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je
predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti
predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne
obravnava. |
3. Hitri postopek
za sprejem odlokov |
82. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po
hitrem postopku. |
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
Amandma lahko
predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
Če svet ne sprejme
predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe
statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. |
Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
4. Skrajšani
postopek za sprejem odlokov |
83. člen |
Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem
postopku, če gre za: |
- manj zahtevne
spremembe in dopolnitve odlokov, |
- prenehanje
veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
- uskladitve odlokov
z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in
ministrstev ali odloki sveta, |
- spremembe in
dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih
pristojnih organov. |
V skrajšanem postopku
se amandmaji vlagajo samo k členom odloka, ki se s predlogom spreminjajo
ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo
na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
Amandma lahko
predlaga najmanj 7 članov ali predlagatelj odloka. |
Odločitev iz prvega
odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj 9
navzočih članov sveta. |
Po končani razpravi
in pred glasovanjem lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni
svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava
opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
84. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet. |
5. Postopek za
sprejem proračuna |
85. člen |
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi
izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. |
Občinski proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki je enako koledarskemu letu, če Vlada
Republike Slovenije za posamezno leto ne odloči drugače. |
86. člen |
Predlog proračuna
občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti svetu v 30
dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. |
V letih rednih
lokalnih volitev predloži župan svetu proračun v treh mesecih po začetku
mandata. |
Župan predloži svetu
izhodišča na podlagi katerih je bil proračun pripravljen, predlog
proračuna z obrazložitvijo, ter predloge vseh aktov, ki jih zahteva
Zakon o javnih financah. |
Svet mora sprejeti
proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta za
katero se proračun sprejema. |
87. člen |
Župan predloži članom
predlog proračuna z njegovo obrazložitvijo in akte iz 3.odstavka
prejšnjega člena. |
88. člen |
Predlog odloka o
proračunu občine za posamezno proračunsko leto se sprejema po enakem
postopku kot odloki s tem, da za postopek sprejemanja proračuna ne velja
zadnji stavek 1. odstavka 77. člena poslovnika sveta. |
88.a člen |
V času javne
obravnave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da se
sklep o javni obravnavi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh
občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih
občine. |
Občina objavi način
in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega
proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
Občina objavi način
in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega
proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
89. člen |
Ko je končano
glasovanje, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen. V
dvomu lahko predsedujoči zahteva mnenje občinske uprave. |
Če je proračun
usklajen, svet glasuje o njem v celoti. |
90. člen |
Če proračun ni
sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna. Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
91. člen |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta na katero se nanaša, se financiranje funkcij
občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za
iste programe kot za preteklo leto. |
V obdobju začasnega
financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s
porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. |
O začasnem
financiranju do treh mesecev odloča župan, o začasnem financiranju preko
treh mesecev pa svet na predlog župana. |
6. Postopek za
sprejem rebalansa |
proračuna |
92. člen |
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
Rebalans proračuna
občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem
odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu
proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti
obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi
prihodki in izdatki. |
Predlog rebalansa
proračuna sme biti uvrščen na dnevni red seje sveta, če so ga člani
sveta dobili vsaj tri dni pred sejo. |
7. Postopek za
sprejem zaključnega računa |
proračuna |
93. člen |
Župan pošlje predlog
zaključnega računa proračuna predsedniku nadzornega odbora, vsem članom
sveta, predsedniku komisije za gospodarstvo in proračun ter predsedniku
komisije za družbene dejavnosti. Komisija za gospodarstvo in proračun
ter komisija za družbene dejavnosti pripravita za svet mnenje k
zaključnemu računu proračuna. |
Pred
pričetkom razprave o zaključnem računu proračuna poda obrazložitev vodja
oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti, za njim pa
obrazložijo mnenje predsednika komisije za gospodarstvo in proračun ter
komisije za družbene dejavnosti in predsednik nadzornega odbora. |
Razprava o zaključnem
računu proračuna se lahko deli na splošno razpravo in razpravo po delih,
kar se vse opravi na eni seji. |
Po končani razpravi
glasuje svet o zaključnem računu proračuna v celoti. |
8. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
94. člen |
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih komisij sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in
občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi
predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. |
Svet sprejema obvezno
razlago po postopku, ki je s poslovnikom občinskega sveta določen za
sprejem odloka po rednem postopku. |
9. Postopek za
sprejem prečiščenega |
besedila |
95. člen |
Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen, lahko Statutarno pravna komisija |
svetu predloži
prečiščeno besedilo tega splošnega akta. |
Prečiščeno besedilo
se potrdi po skrajšanem postopku brez razprave. |
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
96. člen |
Imenovanje
funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu
občine imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. |
Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
97. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
Če se glasuje za ali
proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda "ZA" ali "PROTI". |
Kandidat je imenovan,
če je glasovala večina članov in je zanj glasovala večina tistih članov,
ki so glasovali. |
98. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. |
Na glasovnici pri
drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
99. člen |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
1. Imenovanje
članov komisij sveta |
100. člen |
Člane komisije sveta
imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane komisije, ki jo določi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
odločanje o imenovanju članov komisije s predlagane liste. Če na ta
način niso bili imenovani vsi člani komisije, se lahko predlagajo novi
kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
Predloge lahko poda
vsak član. |
Če tudi na način,
določen v prejšnjem odstavku, ne pride do imenovanja vseh članov
komisije, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo
glede manjkajočih članov komisije. |
Če tudi na način,
določen v prejšnjem odstavku, niso imenovani vsi člani komisije, se
postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste kandidatov. |
2. Imenovanje
podžupana - podžupanov |
101. člen |
Župan imenuje in
razrešuje podžupana oziroma podžupane v primeru, da ima občina več
podžupanov. |
3. Postopek za
razrešitev |
102. člen |
Oseba, ki jo voli ali
imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z
drugim aktom določen drugačen postopek. |
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj 7 članov sveta. Če
predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
Predlog za razrešitev
mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev. |
102. a člen |
Predlog za razrešitev
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja posreduje županu
in osebi, na katero se nanaša. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih tretjega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne
predlagatelju v dopolnitev. |
Oseba, na katero se
razrešitev nanaša, ima pravico biti seznanjena s potekom postopka in se
pisno opredeliti o predlogu razrešitve. |
Župan uvrsti predlog
za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati
določila prvega in drugega odstavka tega člena. |
102. b člen |
Po končani obravnavi
predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je
predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen
predlog za razrešitev. |
O razrešitvi se izda
pisni odpravek sklepa. |
Sklep o razrešitvi
imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
4. Odstop članov
sveta, članov delovnih |
teles in drugih
organov ter funkcionarjev |
občine |
103. člen |
Župan in člani sveta
imajo pravico odstopiti. |
Županu in članom
sveta na podlagi pisne izjave o odstopu v skladu z zakonom in statutom
občine predčasno preneha mandat. |
Postopek v zvezi z
odstopom župana in članov sveta ureja zakon in statut občine. |
103. a člen |
Pravico odstopiti
imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega
odbora ter drugi imenovani. |
Izjava o odstopu mora
biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja , volitve in imenovanja jo
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru
občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati občinskemu svetu
novega kandidata. |
Občinski svet s
sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN |
SVETOM |
104. člen |
Župan predstavlja
svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter
njegove komisije sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
105. člen |
Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali
po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor oziroma direktorica
občinske uprave o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju
sklepov sveta. |
Na začetek dnevnega
reda vsake redne seje sveta se vnese naslednja točka » Pregled
realizacije sklepov prejšnje seje sveta«. |
Če sklepa sveta župan
ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno
izvršiti, istočasno pa utemeljiti, zakaj sklepa ni mogoče izvršiti. |
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
IX. JAVNOST DELA |
106. člen |
Delo sveta in
njegovih komisij je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in direktor
oziroma direktorica občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega
obveščanja o delu sveta, komisij sveta, župana in občinske uprave. |
Svet ali župan lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. Sporočila in
poročila o delu občinskih organov se objavljajo preko lokalne
televizije, radia, časopisa in drugih medijev, lahko pa tudi v glasilu
občine. |
107. člen |
Župan skrbi za
sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za
njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentarno gradivo, predlogi aktov
sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in komisij, ki so zaupne narave. |
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
X. DELO SVETA V
IZREDNEM STANJU |
108. člen |
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut
in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
XI.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER |
RAZLAGA POSLOVNIKA |
109. člen |
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odloka. Predlog sprememb in dopolnitev poslovnika
pripravi za I. in II. obravnavo Statutarno – pravna komisija. |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
110. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje
mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. |
Kadar svet ne zaseda
razlaga poslovnik statutarno pravna komisija. |
Vsak član sveta lahko
zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna
komisija, odloči svet. |
XII.
KONČNA DOLOČBA |
111. člen |
To prečiščeno
besedilo poslovnika začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku
Zasavja. |
Številka: 034 –
2/2012 – 8 |
Datum: 5. 3. 2012 |
Vili
TREVEN |
Župan |