|
Na podlagi 7. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98),
26. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04),
Statuta Občine Zavrč (Uradni list RS, št. 64/99 in 98/04) in Odloka
o gospodarskih javnih službah na območju Občine Zavrč (Uradni Vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 12/95) ter drugih veljavnih predpisov, izdanih
na njihovi podlagi, je Občinski svet Občine Zavrč na seji dne 5. 5. 2006
sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o odvajanju in
čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Zavrč |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja
odpadnih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, kateri služijo za
odvajanje in čiščenje odplak nastalih v gospodinjstvih, industrijskih in
pri drugih uporabnikih, odvajanje padavinske vode iz naselij, katera so
priključena na javno kanalizacijsko omrežje in obveznosti, pravice in
odgovornosti upravljalca in uporabnikov teh objektov in naprav, vire
financiranja gospodarske javne službe ter način njihovega oblikovanja in
elemente pomembne za opravljanje in razvoj službe. |
|
|
2. člen |
|
|
Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka obsega: |
|
|
1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer
obstajajo sistemi javne kanalizacije, |
|
|
2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni
sistemov javne kanalizacije, |
|
|
3. odvajanje padavinskih voda v javno meteorno ali javno
kanalizacijo mešanega tipa, |
|
|
4. odvajanje tehnoloških odpadnih voda v sisteme javne
kanalizacije, |
|
|
5. čiščenje komunalnih voda, tehnoloških odpadnih voda in
njihovih mešanic, |
|
|
6. čiščenje padavinskih odpadnih vod, |
|
|
7. čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih
površinah, |
|
|
8. prevzem blata iz komunalnih čistilnih naprav in njegova
obdelava, |
|
|
9. redno vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije
in čistilnih naprav odpadnih vod, |
|
|
10. izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnično
tehnoloških izboljšav, |
|
|
11. izvajanje obratovalnega monitoringa za čistilne
naprave. |
|
|
3. člen |
|
|
Gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih in padavinskih voda na območju občine izvaja izbrani izvajalec
(v nadaljevanju besedila upravljalec) na podlagi sklepa občinskega
sveta. |
|
|
4. člen |
|
|
Za uporabnika javne kanalizacije se šteje vsaka fizična in
pravna oseba, ki odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo. Za uporabnika
javne službe čiščenja odplak pa se šteje vsak posameznik in pravna
oseba, ki je lastnik objekta v Občini Zavrč, iz katerega se odpadne vode
po kanalizaciji odvajajo na čistilno napravo odpadnih vod. |
|
|
Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in
so njegova last, štejejo objekti in naprave navedene v šestem členu tega
odloka, ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno
kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljiščih. |
|
|
5. člen |
|
|
Javna kanalizacija v lasti Občine Zavrč je celotno
kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo
odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih
voda ter je v upravljanju in vzdrževanju upravljalca. |
|
|
II. OBJEKTI IN NAPRAVE
UPORABNIKOV |
|
|
IN UPRAVLJALCA |
|
|
6. člen |
|
|
1. Objekti in naprave
uporabnika |
|
|
Objekti in naprave uporabnika so: |
|
|
– kanalizacijski priključek, |
|
|
– interna kanalizacija, |
|
|
– začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda
(lokalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame), za čas do
priključitve na javno kanalizacijo, |
|
|
– interna črpališča odpadnih vod, |
|
|
– vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred
izpustom v javno kanalizacijo, |
|
|
– merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem
priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav. |
|
|
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje
uporabnik na svoje stroške. Uporabnik je dolžan s temi napravami in
objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in
padavinske vode ter, da voda pred iztokom v javno kanalizacijo
izpolnjuje zahtevane pogoje Uredbe o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda in virov onesnaževanja (Uradni list RS, št.
35/96). |
|
|
7. člen |
|
|
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo se izvede
le v revizijski jašek. Kanalizacijski priključek poteka od objekta ki se
priključuje, do revizijskega jaška na javnem omrežju, v katerega se
naveže in mora biti vedno dostopen upravljalcu zaradi nadzora. Izgradnjo
kanalizacijskega priključka financira uporabnik in je njegova last. |
|
|
8. člen |
|
|
Interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na
zemljišču uporabnika do prvega jaška na kanalizacijskem priključku,
vključno z omrežjem več stanovanjskih objektov na njihovem funkcionalnem
zemljišču. |
|
|
9. člen |
|
|
2. Objekti in naprave
upravljalca, ki so v lasti Občine Zavrč |
|
|
Objekti in naprave upravljalca so: |
|
|
a) sekundarno omrežje in naprave |
|
|
javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno
omrežje) je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi
povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob,
črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobnih, ki rabijo za
neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju ali za
odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem
delu (v stanovanjskih, industrijskih, turističnih in manjših naseljih).
Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi, ki je
prav tako del sekundarnega omrežja in prav ali z navezavo na primarno
kanalizacijsko omrežje. |
|
|
b) primarno omrežje in naprave |
|
|
javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno
omrežje) so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke
naprave, kot so, črpališča, razbremenilniki, vzdrževalniki in druge
naprave za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali
več sekundarnih kanalizacijskih omrežjih na posameznih območjih naselja
(v industrijskih območjih, turističnih in manjših naseljih), lahko pa
tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih
obratov, ki so na območju takšnega naselja. Primarno omrežje se zaključi
v komunalni ali čistilni napravi, ki je sestavni del primarnega omrežja
in naprav ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
c) magistralno omrežje in naprave |
|
|
javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: magistralno
omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot
so črpališča, razbremenilniki, zadrževalniki in druge naprave za
odvajanje odpadnih voda na takšnih vodih, ki služijo za odvajanje
komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več primarnih
kanalizacijskih omrežjih v dveh ali več naselij, lahko pa tudi za
odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh
ali več naseljih in ki se zaključijo v centralni komunalni ali skupni
čistilni napravi. |
|
|
10. člen |
|
|
Upravljalec je dolžan pripravljati in izvajati program
oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode,
voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in
lego objektov in naprav iz 9. člena tega odloka, register kanalskih
priključkov ter ostale evidence zahtevane v veljavni zakonodaji. |
|
|
III. POGOJI ZA
PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO |
|
|
11. člen |
|
|
Komunalne in tehnološke odpadne vode se praviloma odvaja
do čistilnih naprav ločeno od padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma se
odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne vode
je po predhodnem čiščenju v peskolovilcih in po potrebi v koalescenčnih
lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po meteorni
kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v skladu s soglasjem
upravljalca vodotoka. Način odvodnje meteornih vod določita upravljalca
v soglasjih. |
|
|
12. člen |
|
|
Na javno kanalizacijo se morajo priključiti vsi objekti,
kjer je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode,
preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za
priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih
vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje. |
|
|
Za ostale objekte investitor in upravljalec ocenita
možnosti izvedbe priključka iz ekonomskega in okoljevarstvenega vidika
in se na podlagi tega odločita o načinu odvajanja odpadne in padavinske
vode. |
|
|
Objekte, ki še niso priključeni, se mora priključiti na
javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, če
to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. |
|
|
13. člen |
|
|
Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo
opustiti greznice in upravljalcu omogočiti nadzor nad kanalskim
priključkom. |
|
|
14. člen |
|
|
Upravljalec izda smernice k lokacijskim načrtom in
strateškim prostorskim aktom. |
|
|
Upravljalec izda projektne pogoje na: |
|
|
– idejne zasnove objektov |
|
|
– idejne projekte |
|
|
Upravljalec izdaja soglasja k: |
|
|
– prostorskim izvedbenim aktom, |
|
|
– na projekt za pridobitev gradbenega ali enotnega
gradbenega dovoljenja, |
|
|
– projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti,
rekonstrukcijo in odstranitev objektov, |
|
|
– priključitvi zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih
objektov na javno kanalizacijo, |
|
|
– izvedbi enostavnih objektov za katere ni potrebno
pridobiti gradbenega dovoljenja in k morebitni priključitvi le teh na
javno kanalizacijo. |
|
|
Upravljalec sodeluje pri tehničnih pregledih novo
zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije. |
|
|
15. člen |
|
|
Naročnik, investitor ali uporabnik predloži k vlogi za
pridobitev smernic, projektnih pogojev ter soglasja iz prejšnjega člena
ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo: |
|
|
a) za smernice: |
|
|
– strokovne podlage |
|
|
b) za projektne poboje: |
|
|
– lokacijsko informacijo |
|
|
– tekstualni del, ki obsega opis nameravane graditve
objekta ter dejanskega in pravnega stanja zemljišča, njegovo namembnost
s predvideno prošnjo vode in karakteristiko onesnaževanja, |
|
|
– katrografski del, ki bosega kopijo katrstrskega načrta
in topgrafskega načrta z vrisanim objektom skicami tlorisa in tipičnih
prerezov, če gre za stavbo, praviloma v merilu 1:500, če gre za gradbeni
inženirski objekt pa v merilu 1:1000 oziroma drugem ustrezno večjem
merilu |
|
|
c) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti,
rekonstrucijo in odstranitev objektov: |
|
|
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (s
tekstualnim in grafičnim delom)s projektom zunanje ureditve, ki določa
način odvodnje komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih vod, |
|
|
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo
potekal priključek, last uporabnika, oziroma sodna odločitev, ki
nadomesti soglasje, |
|
|
– izračun biokemijske obremenitve, |
|
|
– opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in
nevarnih snoveh v proizvodnji. |
|
|
d) soglasje za priključitev obstoječih zahtevnih, manj
zahtevnih in enostavnih objektov na javno kanalizacijo, če ni bilo
izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja: |
|
|
– pravnomočno gradbeno dovoljenje ali lokacijsko
informacijo ozirmoa dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek
z navedbo leta izgradnje objekta), |
|
|
– katastrski načrt (mapna kopija), |
|
|
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1: 1000 ali 1:
500, |
|
|
– načrt strojne (vodovodne napeljave), |
|
|
– za odvajanje komunalih odpadnih vod iz več stanovanjskih
objektov, situacijo zunanje ureditve objektov z interno kanalizacijo
(prikazan način odvodnje komunalnih odpadnih vod in ločen sistem
odvodnje padavinskih vod), z vrisanimi objekti v merilu 1:1000 ali 1:500 |
|
|
– za odvajanje tehnoloških odpadnih vod analizo
obratovalnega monitoringa odpadnih vod in situacij zunanje ureditve z
interno kanalizacijo (prikazan način odvodnje komunalnih in tehnoloških
odpadnih vod in ločen sistem odvonje padavinskih vod), z vrisanimi
objekti v merilu 1:1000 ali 1:500 |
|
|
– soglasje lastnikov, upravljalcev oziroma uporabnikov
parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki
nadomesti soglasje, |
|
|
e) za soglasje k izvedbi enostavnih objektov za katere ni
potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in k morebitni priključitvi le
teh na javno kanalizacijo: |
|
|
– za enostavne objekte, ki bi v času izvedbe in po njej
lahko vplivali na obratovanje in vzdrževanje obstoječih sistemov
odvodnje odpadnih in padavinskih vod, minimalno tehnično dokumentacijo z
mapno kopijo, situacijo z vrisano traso objekta v merilu 1: 1000 ali 1:
500, |
|
|
– za enostavne objekte neposredno vezane na dejavnost
odvajanja in čiščenja komunalni in padavinskih odpadnih voda, minimalno
tehnčno dokumentacijo z mapno kopijo, situacijo z vrisanim objektom ali
njegovo traso v merilu 1:1000 ali 1:500, geodetskim posnetkom,
vzdolžnimi profili in popisi del |
|
|
– soglasje lastnikov, upravljalcev oziroma uporabnikov
parcel preko katerih bo potekal vod, oziroma sodno odločitev, ki
nadomesti soglasje. |
|
|
16. člen |
|
|
Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za
vsak objekt posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več
objektov z enim priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi
združijo izvesti revizijski jašek. |
|
|
17. člen |
|
|
Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev na javno
kanalizacijo, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji
in predložil vso potrebno dokumentacijo. Uporabnik mora pred izvedbo
priključka lastniku-občini poravnati povračilo za priključek na kanalsko
omrežje, ali pri ustreznem organu le te pridobiti potrdilo o oprostitvi
plačila povračila. Uporabnik poravna enkraten znesek povračila ne glede
na to ali se priključuje samo na javno fekalno kanalizacijo, javno
meteorno kanalizacijo, na obojno hkrati, ali v izjemnih primerih na
mešan sistem javne kanalizacije. |
|
|
Če priključitev ni možna, mora upravljalec o tem obvestiti
uporabnika. |
|
|
18. člen |
|
|
Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in
priključkov nadzira upravljalec. |
|
|
Priključitev na javno kanalizacijo izvede pod nadzorom
upravljalca le izvajalec, ki je za to usposobljen in ima pisno
pooblastilo upravljalca za izvajanje tovrstnih del. Pisno pooblastilo se
izda za dobo enega leta in ni prenosljivo. |
|
|
Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika javne
kanalizacije v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi. |
|
|
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoče le v
primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi
uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo
priključka. Upravljalec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence
uporabnikov. |
|
|
IV. PREVZEM JAVNIH
OBJEKTOV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD V UPRAVLJANJE |
|
|
19. člen |
|
|
Investitor graditve objektov javne kanalizacije in
čiščenja odplak mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v
upravljanje in gospodarjenje upravljalcu. |
|
|
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije in
čiščenja odplak v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
|
– kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo morajo
imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, pozitivno opravljen
preizkus vodotesnosti, kataster, evidenco priključkov, uporabno
dovoljenje, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena
lastninska-razmerja, kar se preda upravljalcu pred tehničnim pregledom
in uporabno dovoljenje, |
|
|
– objekti čiščenja odplak, ki se predajajo, morajo imeti
vso z zakonom predpisano dokumentacijo, soglasja, poslovnik o
obratovanju, navodila za obratovanje, servisne in garancijske listine,
evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, kar se preda
upravljalcu pred tehničnim pregledom in uporabno dovoljenje, |
|
|
– izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja in
čiščenja odpadnih voda, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje
javnih prevzetih objektov in naprav, ali na drug način zagotovljeno
pokrivanje stroškov obratovanja in vzdrževanja, |
|
|
– postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z
zapisniki o primopredaji: dokumentacije, evidence, listine o lastništvu
s podatki o terjatvah in dolgovih s knjigovodskimi n blagajniškimi
podatki in s podatki o stalih poslvnih ztadevah, |
|
|
– prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljalca. |
|
|
V. MERITVE KOLIČIN
ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA IN MERITVE ONESNAŽENJA ODPADNIH VODA |
|
|
20. člen |
|
|
Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi: |
|
|
– na osnovi odčitkov vgrajenega vodomera na
kanalizacijskem omrežju uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer
registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno
kanalizacijsko omrežje |
|
|
– na osnovi porabljene vode odčitane iz vgrajenega
vodomera na javnem vodovodnem omrežju in lastnem črpališču uporabnika,
za primere, ko uporabnik nima vgrajenega vodomera na izpustu v javno
kanalizacijsko omrežje. Količina se lahko ob soglasju upravljalca
ugotovi na podlagi razlike med odčitano porabo glavnega števca in
odčitano porabo podštevca. Voda uporabljena na cevovodih za podštevcem,
po uporabi ne sme dodatno obremeniti okolja in ne sme odtekati javno
kanalizacijo. |
|
|
Količino odpadnih voda ugotavlja upravljalec
kanalizacijskega omrežja. |
|
|
21. člen |
|
|
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov
ali imajo meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno
kanalizacijsko omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi
uporabniki z lastnimi viri vode, sklenejo z upravljalcem javne
kanalizacije pogodbo o odvajanju odpadnih vod in načinu meritev
odvedenih količin vode, h kateri mora dati svoje soglasje pristojna
služba Občine Zavrč. |
|
|
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami
izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo
vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. |
|
|
22. člen |
|
|
Če upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski
vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz
drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za
obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena
na osnovi odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni
mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne
vode. Obračun na podlagi standardov se izvede, če ni mogoče izvesti
kontrole porabe vode na podlagi meritev. |
|
|
23. člen |
|
|
Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z
Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96), oziroma v skladu z Uredbami za
posamezne vrste virov onesnaženja, čistilnih naprav ali za posamezno
emitirano snov. |
|
|
Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode,
pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi in
smernice, ki veljajo v Evropski uniji. |
|
|
V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne
vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek. |
|
|
24. člen |
|
|
Na iztoku tehnološke odpadne vode iz vira onesnaženja, ki
je zavezan izvajati obratovalni monitoring in na vtoku in iztoku iz
komunalne ali skupne čistilne naprave je potrebno urediti stalno merilno
mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je
meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za
izvajalca meritev. |
|
|
Uporabnik mora upravljalcu v potrditev predložiti projekt
za izvedbo merilnega mesta. |
|
|
Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega
mesta, pisno zaprositi upravljalca za nadzorni pregled merilnega mesta. |
|
|
Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta. |
|
|
Uporabnik mora upravljalcu dovoliti dostop do merilnega
mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne
vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne
vode ter pregled delovanja merilnih naprav. |
|
|
25. člen |
|
|
Kadar upravljalec presodi, da uporabnik iz tehničnih
razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega
mesta nesorazmerno draga, lahko upravljalec predvidi druge načine za
določitev količine in kvalitete odpadne vode. |
|
|
26. člen |
|
|
Meritve obratovalnega monitoringa in meritve določene v
soglasju, ki so osnova za izračun kanalščine in čiščenja odplak izvaja
za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda pooblaščeno
podjetje ali upravljalec, ki določita način merjenja količine, stopnje
onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne vode. Vse stroške meritev
odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije. |
|
|
Uporabnik lahko izvaja meritve sam le, če je pooblaščen
izvajalec obratovalnega monitoringa. |
|
|
Upravljalec lahko zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki
so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode
na priključku v javno kanalizacijo ustrezna. |
|
|
27. člen |
|
|
O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih
vod je uporabnik dolžan upravljalca sproti pisno obveščati. V ta namen
mu mora redno dostavljajo poročila o meritvah kvalitete in količine
odpadnih vod. |
|
|
28. člen |
|
|
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o vseh
spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja. |
|
|
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih
in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in
malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. |
|
|
29. člen |
|
|
Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki
zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v
javno kanalizacijo. |
|
|
Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik
predložiti upravljalcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v
skladu s 66. členom Zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za
izdajo soglasja za kanalski priključek. |
|
|
30. člen |
|
|
Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov
je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojiščno jamo ali zbiralnik za
gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme
odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico. |
|
|
VII. ODVAJANJE IN
ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA
KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA |
|
|
31. člen |
|
|
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne
kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak
(vodotesne greznice, čistilne naprave, oboje zgrajeno v skladu s
predpisi), na katere se ne navezuje padavinskih voda. Lastni objekti
čiščenja odpadnih vod imajo na območjih, kjer je po občinskih planih
predvidena gradnja kanalizacije, samo začasen značaj. |
|
|
Dovoli se gradnja izključno vodotesnih greznic na
praznjenje. |
|
|
Za izgradnjo greznice si mora investitor pridobiti
ustrezno dovoljenje, ki ga upravljalec izda v skladu s 14. in 15. členom
tega odloka. |
|
|
32. člen |
|
|
Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje
objektov čiščenja odplak. Praznjenje greznic se opravlja po potrebi in
sicer tisti, ki ima za o ustrezno opremo. |
|
|
Vsebino greznic se lahko odpelje izključno na fekalno
napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč. |
|
|
VIII. PREKINITEV
ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA |
|
|
33. člen |
|
|
Upravljalec lahko po opozorilu na stroške uporabnika
prekine odvajanje in čiščenje komunalne, tehnološke in padavinske
odpadne vode v naslednjih primerih: |
|
|
1. Če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in
varno obratovanje javne kanalizacije. |
|
|
2. Če odpadna voda prekorači temperaturo, dovoljene
količine maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih, strupenih,
gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih
snovi v koncentraciji nad dovoljeno maso, ki lahko same ali skupaj z
drugimi snovmi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in čistilne naprave. |
|
|
3. Če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali
pa je v nasprotju z njim. |
|
|
4. Če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka. |
|
|
5. Če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino. |
|
|
Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo drenažne
oziroma podtalne ali površinske vode, razen v primerih ko upravljalec v
soglasju to dopusti. |
|
|
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni
odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve
in ponovne priključitve. |
|
|
Uporabnik je dolžan poravnati nastalo škodo na objektih in
napravah javne kanalizacije, če je le-ta nastala zaradi kvalitete
uporabnikovih voda. |
|
|
34. člen |
|
|
Upravljalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in
padavinske vode zaradi vzdrževalnih del na javnih objektih in napravah
za odvajanje in čiščenje odplak, vendar mora o času trajanja prekinitve
pravočasno obvestiti uporabnike, preko sredstev javnega obveščanja ali
neposredno. V času prekinitve je upravljalec dolžan zagotoviti
nadomestno odvajanje odplak. |
|
|
V primeru intervencije na javnih objektih in napravah za
odvajanje in čiščenje odpadnih vod, lahko upravljalec takoj prekine
obratovanje, vendar mora o tem nemudoma obvestiti uporabnike. |
|
|
35. člen |
|
|
Prekinitev odvajanja odplak lahko nastane tudi v primeru
višje sile, to je v primeru: poplav vodotokov, preplavitev ob
intenzivnih nalivih, udorov ter izpada električne energije. Zaradi teh
primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljalca) odškodnino za škodo,
ki bi eventuelno nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik
ima pravico zahtevati odškodnino za škodo le v drugih primerih
prekinitve odvajanja odpadne vode, če je le-ta nastala po krivdi
upravljalca. |
|
|
IX. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA |
|
|
IN UPORABNIKOV |
|
|
36. člen |
|
|
Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna
pravica in dolžnost uporabnikov in upravljalca. |
|
|
37. člen |
|
|
1. Obveznosti upravljalca |
|
|
Upravljalec ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih,
tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje obveznosti: |
|
|
– da skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže,
čistilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju in da
pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka, |
|
|
– pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode,
delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke
odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le teh, |
|
|
– da uporabnikom izdaja ustrezna soglasja za priključitev
na javno kanalizacijsko omrežje, na podlagi potrjenih projektov, |
|
|
– ravna skladno z določbami tega odloka ter z njimi
seznanja uporabnike, |
|
|
– da kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in
čistilnih naprav z načrti, na katere je bilo dano soglasje, |
|
|
– da pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko omrežje
pod pogoji, navedenimi v 19. členu tega odloka, |
|
|
– vodi kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju
in čiščenju odplak, |
|
|
– da pri uporabnikih pregleda izvedene priključke, po
položitvi pred zasipom, |
|
|
– da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri
uporabnikih ob gradnji in uporabnikom izda izjavo za pridobitev
dovoljenja za uporabo, |
|
|
– obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja in čiščenja
odpadnih voda, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno, |
|
|
– skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode
uporabnikov, |
|
|
– kontrolira vodotesnost kanalov in drugih objektov
odvajanja in čiščenja odplak, |
|
|
– kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo
odstranjevanje. |
|
|
2. Obveznost uporabnikov |
|
|
– da redno vzdržujejo greznice, interno kanalsko omrežje,
priključke, črpališča, vodomere, merska mesta in čistilne naprave na
svojem kanalizacijskem omrežju, |
|
|
– da redno čistijo lovilce maščob in trdih predmetov in da
vodijo dnevnik obratovanja teh naprav, |
|
|
– odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih
mejnih vrednosti, |
|
|
– redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in
rezultate posredujejo upravljalcu, |
|
|
– omogočijo upravljalcu vzorčenje tehnoloških ali mešanic
odpadnih vod v vsakem času tudi izven rednega obratovalnega časa, |
|
|
– da pri upravljalcu pravočasno vlagajo vloge in ustrezno
dokumentacijo za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, |
|
|
– da interno kanalsko mrežo in ustrezne naprave zgradijo
le skladno z odobrenim načrtom in izdanim soglasjem upravljalca, |
|
|
– da upravljalcu omogočijo pregled interne kanalizacije in
čistilnih naprav, |
|
|
– da pravočasno opozorijo upravljalca na ugotovljene
pomanjkljivosti na javni kanalski mreži ter da opozarjajo na
neizpolnjevanje teh pogojev pri sebi in drugih uporabnikih kanalizacije, |
|
|
– dolžni so prijaviti upravljalcu vsako spremembo količine
in kvalitete odpadne vode, |
|
|
– redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadne vode na
podlagi izdanih računov, |
|
|
– dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe
pogojev odvajanja in čiščenja odpadne vode, |
|
|
– če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih
učinkov, morajo uporabniki pisno obvestiti upravljalca o spremembah
načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških
postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov čiščenja, |
|
|
– odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno
kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti
z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane
lastnosti, |
|
|
– čiščenje požiralnikov in peskolovov na cestnih
površinah, pri katerih se meteorna voda odvaja po javni kanalizacijski
mreži, je dolžan upravljalec cest, ulic in trgov čistiti najmanj enkrat
letno, (ali pa to naročiti pri upravljalcu kanalskega omrežja). |
|
|
– uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo
brez soglasja upravljalca in ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode
drugemu uporabniku. |
|
|
38. člen |
|
|
Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna ali druga dela
na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje
kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so
potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si
morajo predhodno pridobiti soglasje upravljalca. |
|
|
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji
cest, ulic in drugih prometnih javnih površin vzpostaviti na
kanalizacijskem omrežju naprave v prvotno stanje. |
|
|
Upravljalci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro
omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri
opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane
kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane. |
|
|
X. VIRI FINANCIRANJA,
OBRAČUNAVANJE KANALŠČINE IN ČIŠČENJA ODPLAK |
|
|
39. člen |
|
|
Viri financiranja javne službe so: |
|
|
– kanalščina, |
|
|
– sredstva čiščenja odpadnih voda, |
|
|
– sredstva občinskega proračuna, |
|
|
– prispevki občanov, |
|
|
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov, |
|
|
– priključne in druge predpisane takse, |
|
|
– dotacije in subvencije, |
|
|
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje
sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. |
|
|
Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo
odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni
vodni vir in ne glede na to ali se omrežje zaključi s čistilno napravo
za odpadne vode. |
|
|
Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi
uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do
javnih naprav za čiščenje odpadnih voda. |
|
|
Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi
uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do
javnih naprav za čiščenje odpadnih voda in tisti, katerih odpadna voda
se v čiščenje pripelje s cisternami. |
|
|
40. člen |
|
|
Kanalščina predstavlja ceno uporabe javnega kanalskega
omrežja. Osnova za ceno posameznega uporabnika je ugotovljena količina
odpadnih voda uporabnika, na način opisan v 20-tem členu tega odloka, ki
se pomnoži z veljavno ceno odvajanja m3 odplak. |
|
|
Za komunalne odpadke podjetij, ustanov in samostojnih
podjetnikov ter tehnološke odplake, ki po sestavi niso bolj obremenjene
od komunalnih odpadnih vod, se veljavna cena odvajanja odplak –
kanalščina pomnoži s faktorjem 1,25 (Fk) |
|
|
Formula za določitev cene kanalščine je: |
|
|
ck=Q x Fk x ck1 |
|
|
ck – cena odvajanja odpadnih voda končnega uporabnika –
kanalščina (SIT/mes) |
|
|
Q – količina odpadne vode (m3/mes) |
|
|
Fk – faktor onesnaženosti vode za izračun kanalščine (brez
dimenzij) |
|
|
ck1 – cena odvajanja 1 m3 komunalne odpadne vode, ki ima 5
ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh
(BPK59 300 mg O2/1 in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo
(KPKd) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
|
Faktor onesnaženosti za izračun kanalščine (Fk) ima
sledeče vrednosti: |
|
|
Fk = 1 za komunalne odplake individualnih porabnikov |
|
|
Fk =1,25 za komunalne odplake podjetij, ustanov in
samostojnih podjetnikov |
|
|
Fk =0,25 x F za industrijske odpadne vode, vendar Fk ne
more biti manjši od 1,25 (F je na podlagi enačb iz 41. člena tega odloka
izračunan faktor onesnaženja). |
|
|
Kanalščina se uporabnikom obračunava mesečno. Cena m3
odvajanja odpadnih voda se določi v skladu z veljavno metodologijo. |
|
|
41. člen |
|
|
Uporabniki, ki so po javnem kanalizacijskem omrežju
povezani s čistilno napravo, so zraven kanalščine dolžni plačevati tudi
čiščenje odpadnih voda. |
|
|
Cena čiščenja odplak končnega uporabnika je produkt
ugotovljene količine odpadnih voda na način opisan v 20-tem členu tega
odloka, faktorja onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in
osnovne veljavne cene za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode. Formula
za ugotovitev cene je: |
|
|
|
|
|
c = Q x F x c(1)
|
|
|
cč – cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN
(SIT/mes) |
|
|
Q – količina odpadne vode (m3/mes) |
|
|
F – faktor onesnaženosti vode (brez dimenzij) |
|
|
cč(1) – cena čiščenja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima 5
ml usedljivih snovi na liter; biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh
(BPK(5)) 300 mg O(2)/l in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo
(KPK(d)) 500 mg/l. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
|
Faktor onesnaženosti vode (F) ima sledeče vrednosti
faktorja f |
|
|
F = 1 pri 0 < f = 1 za komunalne odplake individualnih
porabnikov |
|
|
F = 1,25 pri 0 < f = 1 za komunalne odplake podjetij,
ustanov in samostojnih podjetnikov |
|
|
F = 2,5 pri 1 < f < 2,5 |
|
|
F = 5 pri 2,5 < f < 5 |
|
|
F = 8 pri 5 < f < 10 |
|
|
F = f pri f > 10 |
|
|
Za določitev vrednosti faktorja f iz prejšnjega odstavka,
velja enačba: |
|
|
f = f(1) + f(2) |
|
|
f(1) = faktor komunalne onesnaženosti |
|
|
f(2) = faktor dodatne onesnaženosti |
|
|
f(1) = 0,15 x A/5 + 0,85/2 (BPK(5)/300 + KPK(d)/500) |
|
|
Znaki v predhodnem obrazcu (formuli) pomenijo: |
|
|
A – količina usedljivih snovi v ml/l (Imhoffov lij po 2
urah) |
|
|
BPK(5) – biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh mg/l |
|
|
KPK(d) – kemijska potreba po kisiku z dikromatno metodo
(mg/l) |
|
|
|
|
|
|
|
|
c(i) = izmerjena koncentracija snovi i – onesnaževalca v
reprezentativnem vzorcu odpadne vode (mg/l) |
|
|
MVK(i) – v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96)
predpisana mejna vrednost posameznega parametra v odpadni vodi, oziroma
njegova mejna vrednost iz panožne Uredbe, če le-ta obstaja. |
|
|
z – potreben faktor razredčenja (število delov
razredčevalne vode glede na en del odpadne vode), da zaviranje biološke
razgradnje mešane bakterijske združbe ne bi bilo večje od 10%. |
|
|
Pri izračunu f2 se upoštevajo le tisti parametri, pri
katerih je koncentracija snovi cl večja od predpisane mejne vrednosti –
MVKi. |
|
|
Za f(2) se v izračunu upošteva oziroma vzame tisti člen
enačbe, ki ima večjo vrednost. |
|
|
Vrednosti, ki se vstavljajo v formulo za ugotavljanje
faktorja onesnaženosti, se določa na osnovi rezultatov opravljenih
analiz v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem
monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list
RS, št. 35/96). |
|
|
Analize in vzorčevanje izvede pooblaščeni izvajalec
obratovalnega monitoringa ali upravljalec čistilne naprave odpadnih vod.
Stroške analiz plača uporabnik naprave. |
|
|
Čiščenje odpadnih vod se uporabnikom obračunava mesečno. |
|
|
42. člen |
|
|
Porabniki so dolžni plačevati kanalščino in stroške
čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljalca.
Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod, je narejen na istih računih
kot obračun porabe pitne vode v primerih, ko je pri uporabniku izvajalec
javnih služb vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod isti. |
|
|
V primeru, da uporabnik ne poravna kanalščine v določenem
roku po prejemu računa, ga je upravljalec dolžan opomniti. V opominu
mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice
neplačila. Po izteku roka določenega v opominu, lahko upravljalec ukine
dobavo vode in plombira priključek na javno kanalizacijo. |
|
|
V objektu z več uporabniki, se račun za odvedeno in
očiščeno odpadno vodo izstavi upravniku (upravljalcu) objekta. Če ta ni
določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov
stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne porabnike. |
|
|
Uporabniki lahko sami določijo z medsebojnim sporazumom
deleže po katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak
in o tem pisno obvestijo upravljalca kanalizacijskega sistema. |
|
|
43. člen |
|
|
Z denarno kaznijo od 150.000,00 SIT do 200.000,00 SIT se
kaznuje za prekršek upravljalec, če ravna v nasprotju s 14., 17., 18.,
19., 33., 34., 37. in 42. členom. |
|
|
Z denarno kaznijo do 60.000,00 SIT se kaznuje odgovorna
oseba upravljalca, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. |
|
|
X. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
44. člen |
|
|
Z denarno kaznijo od 100.000,00 SIT do 150.000,00 SIT se
kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v
zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju s 6.,
11., 12., 13., 18., 19., 21., 23., 24., 27., 28., 29., 30., 31., 32.,
37. in 38. členom. |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000,00 SIT se kaznuje posameznik ali
odgovorna oseba pravne osebe, če se po izgradnji novega kanalizacijskega
omrežja v skladu z 12. členom ne priključi na javno kanalizacijsko
omrežje. |
|
|
XI. KONČNE IN
PREDHODNE DOLOČBE |
|
|
45. člen |
|
|
Za natančnejše določbe o izvajanju javne gospodarske
službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih, tehnoloških in
padavinskih voda se uporabljajo določila pravilnikov upravljalca. |
|
|
Upravljalec uskladi delo na obravnavani dokumentaciji z
določbami tega odloka v treh mesecih od začetka veljavnosti tega odloka. |
|
|
46. člen |
|
|
Prepovedano je ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev)
uporabnikov ali upravljalcev, ki je škodljivo ali nevarno za življenje
in delo ljudi ter njihovo okolje. |
|
|
Za krivdo škodljivega in nevarnega ravnanja iz prvega
odstavka tega člena sta uporabnik in izvajalec kazensko in odškodninsko
odgovorna pred pristojnim sodiščem. |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo upravljalec,
komunalni nadzornik in pristojne inšpekcijske službe. |
|
|
47. člen |
|
|
Upravljalec uskladi doslej veljavne pravilnike z določbami
tega odloka v enem letu od začetka veljavnosti tega odloka. |
|
|
48. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Zavrč, dne 5. maja 2006 |
|
|
Župan
Občine Zavrč
Miran Vuk l.r. |
|
|
|