Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) je občinski svet Občine Kanal ob Soči na svoji 7. redni seji dne 29.6.1999 sprejel

STATUT

OBČINE KANAL OB SOČI

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen

Ta statut ureja, oziroma določa, temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Kanal ob Soči (v nadaljevanju – občina) organe občine, pristojnosti občine in njenih organov, oblikovanje in organizacijo občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših samoupravnih lokalnih skupnosti, ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.

2.člen

Območje občine obsega območja naselij z zaselki.

Naselja in zaselki so opredeljeni v odloku.

3.člen

Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru svojih pristojnosti.

V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

4.člen

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.

Občine se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi.

Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

5.člen

Občani se lahko obračajo s pobudami na katerikoli organ občine, s peticijo ali pritožbo pa na Komisijo za vloge in pritožbe občanov, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.  Komisijo imenuje občinski svet na predlog komisije za imenovanja, volitve in mandatna vprašanja.

Mandat komisije za vloge in pritožbe občanov je enak mandatu občinskega sveta.

6.člen

Občina je pravna oseba.

Občina ima svoj grb, zastavo, pečat in občinski praznik, ki jih določi občinski svet s statutarnim sklepom. Sedež občine je v Kanalu, Trg svobode 23.

Pečat občine je okrogle oblike premera 35 mm, z grbom občine v sredini in z napisom ˝Občina Kanal ob Soči – Občinski svet˝; ˝Občina Kanal ob Soči – župan˝ in ˝Občina Kanal ob Soči˝.

7.člen

Občina je razdeljena na krajevne skupnosti ( v nadaljnjem besedilu: KS), ki so na območju Občine Kanal ob Soči obstajale  en dan njene ustanovitve:

KS Avče

KS Anhovo - Deskle

KS Kal nad Kanalom

KS Kanal

KS Kambreško

KS Levpa

KS Lig

KS Ročinj – Doblar

Krajevne skupnosti so pravne osebe. V okviru KS se lahko ustanovijo vaške skupnosti. Vaške skupnosti niso pravne osebe.

Pristojnosti, organiziranost, način financiranja in druge pomembne zadeve krajevnih skupnosti so natančneje določene s predpisi in odlokom.

8.člen

Občinski svet lahko z odlokom prenese določene zadeve iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni ali vaški skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.

2. NALOGE OBČINE

9.člen

Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:

1. Na področju normativnega urejanja:

-        sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;

-        sprejema občinski proračun in zaključni račun;

-        sprejema načrt razvoja občine;

-        pripravlja in sprejema prostorske plane in druge akte s področja urejanja ;

-        predpisuje lokalne davke, takse, nadomestila in druge dajatve;

-        ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in komunalnimi objekti;

-        ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;

-        ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

-        ureja delovanje občinske uprave;

-        ureja občinske javne službe;

-        ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;

-        določa prekrške in denarne kazni za prekrške s katerimi se kršijo predpisi občine;

-        sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;

-        ureja druge lokalne zadeve  javnega pomena;

-        pripravlja in sprejema program varstva okolja ter zagotavlja pripravo in izvedbo sanacijskega programa in določa takso za obremenjevanje vode, vode, zraka,  tal in za ustvarjanje odpadkov;

-        določa organizacijo in način dela v vojni;

-        bdi nad ranljivostjo okolja ranljivosti okolja, določa stopnjo varovanja okolja pred obremenitvami in določa status ogroženega okolja;

-        podeljuje koncesijo za izrabo naravnih dobrin lokalnega pomena in določa povračila za izkoriščanje naravne dobrine v njeni lasti,

-        ureja druge zadeve, sprejete na občinskem svetu;

2. Pospešuje:

-        pospešuje službe varstvenega varstva in socialnega skrbstva, varstvo predšolskih otrok, invalidov in ostarelih. Posebna skrb je namenjena zaščiti družine;

-        vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, kulturno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno turistično dejavnost;

-        razvoj športa in rekreacije;

-        dejavnosti za osebno in skupno zaščito prebivalcev in za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč.

3. Na področju upravljanja:

-        upravlja občinsko premoženje;

-        v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe;

-        vodi javna in druga podjetja;

-        upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;

-        upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;

4. S svojimi sredstvi zagotavlja izvajanje sprejetega občinskega proračuna po posameznih postavkah;

5. Vzdržuje vso občinsko infrastrukturo;

6. V okviru svojih pristojnosti in finančnih možnosti, skrbi za prijazno življenjsko in delovno okolje občanov.

10.člen

Občina opravlja in skrbi tudi za zadeve, ki se nanašajo na:

-        občinsko upravno nadzorstvo;

-        nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev;

-        evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;

-        ugotavljanje javnega interesa razglasitve in interesa občine;

-        določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;

-        odločanje o rabi prostora;

-        postopek izdaje lokacijskih in gradbenih dovoljenj;

-        odločanje o rabi prostora;

-        postopek izdaje lokacijskih in gradbenih dovoljenj;

-        gasilstvo kot obvezno lokalno službo;

-        civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;

-        varstvo naravne in kulturne dediščine;

-        ukrepe za zaščito okolja;

-        sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov;

-        odločanje o namembnosti urbanega prostora;

-        javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;

-        mrliško ogledno službo;

-        določanje komunalnih dejavnosti;

-        organizacijo dimnikarske službe;

-        odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;

-        graditev in vzdrževanje vodovodnih in kanalizacijskih objektov;

-        graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;

-        vzdrževanje gozdnih cest;

-        pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;

-        varstvo tal, zraka, vodnih virov, varstvo pred hrupom;

-        urejanje lokalnega prometa;

-        določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;

-        predpisovanje prometne ureditve;

-        avtobusne prevoze in prevoze s kombijem za lastne potrebe, potrebe osnovnih šol in občinskih društev;

-        ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;

-        zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;

-        upravni nadzor na izvajanjem svojih predpisov.

11.člen

Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:

-        davek od premoženja;

-        davek na dediščine in darila;

-        davek na dobitke od iger na srečo;

-        davek na promet nepremičnin;

-        določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte;

-        določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja;

-        nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.

12.člen

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.

Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ.

Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

Občina ima tudi zbor krajevnih in vaških skupnostih.

Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo nepoklicno, razen župana, ki jo opravlja poklicno ali nepoklicno.

13.člen

Organi občine se volijo za 4 leta.

Sveti krajevnih skupnosti in vaških skupnosti se volijo za 4. leta.

14.člen

Delo občinskih organov je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.

15.člen

Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča več kot polovica njihovih članov.

2. Občinski svet

16.člen

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:

-        sprejema statut občine;

-        sprejema odloke in druge občinske akte;

-        sprejema poslovnik za svoje delo;

-        sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;

-        potrjuje začasne nujne ukrepe;

-        sprejema občinski proračun in zaključni račun;

-        imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta;

-        na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana;

-        določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo;

-        odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan;

-        odloča o najemu občinskega posojila;

-        razpisuje referendum;

-        daje pobudo za sklice zborov občanov,

-        določa nadomestilo za delo članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora;

-        potrjuje prispevke za opravljanje komunalnih storitev;

-        daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog;

-        odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut;

-        nadzoruje delo župana, podžupana (ov) in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;

-        daje mnenja o imenovanju predstojnikov enot in izpostav državne  uprave ter predstojnikov javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina.

-        Daje soglasje o prenosu nalog in državne prisojnosti na občino.

17.člen

Občinski svet odloča o vseh iz države na občino prenesenih prisojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

18.člen

Občinski svet ima 17. članov.

Župan, tajnik in člani nadzornega odbora ter delavci v občinski upravi ne morejo biti člani občinskega sveta.

19.člen

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.

Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.

Občinski svet se voli po predpisih o lokalnih volitvah.

Za volitve občinskega sveta se občina razdeli na 3 volilne enote:

1. volilna enota, ki obsega KS Deskle – Anhovo,

2. volilna enota, ki obsega KS Kanal,

3. volilna enota, ki obsega ostale KS v Občini Kanal ob Soči;

20.člen

Občinski svet se konstituira  na svoji prvi seji.

Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan občine, po konstituiranju občinskega sveta pa vodi sejo novoizvoljeni župan.

Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

21.člen

Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njihove seje župan.

Strokovno in administrativno pomoč pri vodenju. sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.

Tajnik občine ob sodelovanju občinske uprave pomaga županu pri  pripravljanju in vodenju sej občinskega sveta in opravlja druge zadeve po nalogu župana. Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Komisijo za vloge in pritožbe občanov in oblikovanja in Statutarno pravno komisijo, ki jih imenuje izmed svojih članov in občanov.

Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore (v nadaljevanju: odbori) kot svoja delovna telesa.

22.člen

Kandidata za člana komisij in odborov občinskega sveta lahko predlaga vsak član sveta.

Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh navzočih članov sveta.

Član komisije in odborov je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta.

23.člen

Članu občinskega sveta preneha mandat:

-        če izgubi volilno pravico;

-        če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije;

-        če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev;

-        če v 3. mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta;

-        če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta;

-        če odstopi.

Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.

Ne glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah, v primerih prenehanja funkcije zaradi razlogov iz prve do pete alinee prvega odstavka tega člena, nadomesti člana občinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat iz iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista  največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.

24.člen

Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje župan na lastno pobudo; mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov.

Župan mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.

Dnevni red sveta predlaga župan na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje.

Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavijo člani sveta županu in predstavnikom občinskih odborov ter za odgovore nanje.

25.člen

Seje občinskega sveta so javne.

Če to terja občinski interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.

Člani občinskih odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se  na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.

26.člen

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.

Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.

Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta in to svet potrdi.

27.člen

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.

Svet sprejema poslovnik z  dvotretinjsko razliko navzočih članov.

3. Občinski odbori

28.člen

Občinski svet po potrebi in v interesu občanov lahko ustanovi odbore, za mandatno ali krajšo obdobje.

29.člen

Odbori občinskega sveta v okviru svojega delavnega področja in v skladu s tem statutom ter poslovnikom občinskega veta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

Delovno področje, naloge, pristojnosti, obdobje delovanja in število članov od 5 do 7  v odborih, določi občinski svet ob imenovanju teh delovnih teles.

30.člen

Občinski svet sprejema odločitev o poveritvi zadev v odločanje občinskemu odboru z dvotretinjsko večino navzočih članov.

31.člen

Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru.

Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor.

32.člen

Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika občinskega odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora.

Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko lahko predlagajo tudi zaiteresirane organizacije v občini in skupina občanov.

33.člen

Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.

Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja.  Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati,, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.

Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta,vendar samo glede manjkajo članov odbora.

4. Nadzorni odbor

34.člen

Nadzorni odbor:

-        opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

-        nadzoruje namenskost  in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

-        nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor najmanj dva krat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

Delovanje Nadzornega odbora definira Poslovnik o delu nadzornega odbora Občine Kanal ob Soči, ki ga sprejme nadzorni odbor, potrdi pa občinski svet v skladu z 32. členom Zakona o lokalni samoupravi.

35.člen

Nadzorni odbor šteje 5 članov.

Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.

Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta.

Listo kandidatov predlaga župan na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta, političnih strank, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

5. Predsedstvo krajevnih in vaških skupnosti

36.člen

Predsedstvo sestavljajo predsedniki krajevnih in vaških skupnosti.

Predsedstvo krajevnih in vaških skupnosti zastopa interes krajevnih skupnosti v občini.

Predsedstvo krajevnih in vaških skupnosti vodi podžupan občine.

37.člen

Predsedstvo daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih in vaških skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na  prostorsko ureditev občine.

Delo predsedstva je urejeno s pravilnikom.

7. Župan

38.člen

Občina ima župana in enega podžupana.

Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli občinski svet z večino glasov vseh članov.

Župan opravlja svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno.

39.člen

Župan opravlja naslednje naloge:

Župan predstavlja in zastopa občino.

Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta lahko predloži tudi vsak posamezni član občinskega sveta.

Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.

40.člen

Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

41.člen

Župan ima pravico udeleževati se sej občinskih odborov in sej nadzornega odbora.

42.člen

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu.  Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti.

V primeru županove odsotnosti ali zadržanosti ga namešča podžupan.

7. Organi krajevnih in vaških skupnosti

43.člen

Organ krajevne ali vaške skupnosti je svet krajevne ali vaške skupnosti.

Svet volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni ali vaški skupnosti za štiri leta.

44.člen

Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna ali vaška skupnost.

Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.

Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.

45.člen

Svet izvoli izmed članov predsednika in podpredsednika.

Tajniška dela za potrebe krajevnih in vaških skupnosti opravlja uprava občine.

46.člen

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

47.člen

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za en ali več krajevnih ali vaških skupnosti.

48.člen

Zbor občanov v občini lahko:

-        razpravlja o spremembah statuta občine;

-        razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti;

-        razpravlja o lokalni problematiki;

-        razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov;

-        razpravlja o poročilih občinskih organov in njihovem delu;

-        razpravlja o spremembah območja občine;

-        daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.

49.člen

Zbor občanov v krajevni in vaški skupnosti:

-        razpravlja o problematiki v svoji skupnosti;

-        razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu;

-        razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu krajevnih in vaških skupnosti;

-        razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti;

-        daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.

50.člen

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 5 % volivcev v občini, zbor občanov v krajevni oz. vaški skupnosti pa tudi na pobudo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.

51.člen

Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

52.člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

53.člen

Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.

Svetovalni referendum se lahko razpiše za celo občino ali za njen del.

Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni ali vaški skupnosti.

Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 51. in 52. člena tega statuta.

54.člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora to obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odloči najkasneje v treh mesecih.

Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.

Glede postopka vložitve zahteve iz prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

4. OBČINSKA UPRAVA

Organizacija občinske uprave

55.člen

Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom ter določi upravno notranjo organizacijo in delovna področja.

56.člen

Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan.

Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren občinskemu svetu.

Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

57.člen

Naloge občinske uprave opravlja:

-        občinski urad, v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.

Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni izdelki.

Občinska uprava zagotavlja opravljanje  informacijske dejavnosti na svojem območju.

58.člen

Za delo urada je tajnik odgovoren županu.

59.člen

Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni,  upravni in strokovno tehnični delavci.

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

60.člen

Županu pripada plača v skladu z zakonom.

Višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom, sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi in pravilnikom o nagrajevanju, določi župan.

61.člen

Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.

Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh  iz državne pristojnosti.

62.člen

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik. Tajnik lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.

Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

63.člen

O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če z zakonom ni drugače določeno.

V upravnem postopku odločajo o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.

64.člen

Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.

Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

65.člen

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima ustrezno strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima potrebno strokovno izobrazbo.

Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.

66.člen

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.

67.člen

O izločitvi župana pri odločanju v upravnih stvareh ali posameznih dejanj v upravnem postopku odloča občinski svet.

O izločitvi tajnika pri odločanju v upravnih stvareh ali posameznih dejanj v upravnem postopku odloča župan.

O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.

Nadzor nad zakonitostjo dela uprave

68.člen

Ministrstva vsako na svojem področju nadzorujejo zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.

V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje ustrezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

96.člen

Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.

5. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

70.člen

Občina organizira javne službe na naslednjih področju:

-        oskrba s pitno vodo;

-        odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;

-        za ravnanje s komunalnimi odpadki;

-        odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;

-        javna snaga in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin;

-        plinifikacija, pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kulturnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,

-        na drugih področjih, določenih z zakonom;

-        za izrabo naravnih dobrin.

71.člen

Občina skrbi tudi za:

-        javno razsvetljavo;

-        plakatiranje in okraševanje naselij;

-        urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost;

-        urejanje lokalnih cest, javnih parkirišč, signalizacije;

-        deratizacijo in dezinfekcijo;

-        varstvo narave in okolja;

-        požarno varnost;

-        informiranje občanov;

-        šport in kulturo.

72.člen

Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.

73.člen

občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.

Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.

6. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

74.člen

Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

Občina mora s premoženje gospodariti kot dober gospodar.

Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.

75.člen

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin,  in drugih dajatev v skladu z zakonov.

76.člen

prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.

Proračun občine sestavljata bilanca  prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.

V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

77.člen

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

78.člen

Za izvrševanje računa je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.

79.člen

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabljajo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloči župan.

80.člen

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,2% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svetna predlog župana.

Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra za tekoče leto.

Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 1% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

81.člen

Rezerva se uporablja:

1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;

2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;

3. za kritje proračunskega primanjkljaja.

Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.

O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.

Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloči o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.

82.člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.

Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.

Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

83.člen

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.

Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.

Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

84.člen

Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.

O zadolžitvi odloča občinski svet.

O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.

85.člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.

O soglasju odloča občinski svet.

Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.

86.člen

Prihodki občine za financiranje porabe so:

-        davek na dediščine in darila;

-        davek na dobitke od iger na srečo;

-        davek na promet nepremičnin;

-        upravne takse;

-        posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.

Za financiranje porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.

87.člen

Prihodki občine za financiranje porabe so tudi:

-        davek na premoženja;

-        nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;

-        krajevne turistične takse;

-        komunalne takse;

-        pristojbine;

-        odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda;

-        prihodki uprave;

-        drugi prihodki, določeni z posebnimi zakoni.

88.člen

Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo iz državnega proračuna v primeru, če občina ne more zagotoviti primerne porabe.

89.člen

Finančno poslovanje izvršuje občinska uprava.

Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan ali tajnik in nadzorni odbor.

7. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

1. Splošni akti občine

90.člen

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.

Občinski svet sprejme odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.

Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike.

Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

91.člen

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

92.člen

S poslovnikom ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

93.člen

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

94.člen

 Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

95.člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

96.člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta in odloka.

97.člen

S proračunom občine se razporedijo vse prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.

Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina navzočih članov občinskega sveta.

2. Postopek za sprejem odloka

98.člen

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj 5 odstotkov volivcev v občini.

Predlog odloka pošlje predlagatelj županu, kadar ta ni predlagatelj.

99.člen

Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

100.člen

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.

Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

101.člen

Župan pošlje predlog odloka članom občinskega sveta najmanj osem dni pred dnem, določenim z sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka dvofazno.

102.člen

V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.

V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in po naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo.  Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.

103.člen

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za  manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.

Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

104.člen

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.

Župan lahko predlaga amandmaje tudi kadar ni sam predlagatelj odloka.

Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj en dan pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.

Na sami seji lahko predlaga amandma vsak član občinskega sveta.

105.člen

Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovico  članov, glasuje večina navzočih članov.

106.člen

O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.

107.člen

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in začnejo veljati 15 dan po objavi, razen če ni v njih drugače določeno.

Župan mora poskrbeti, da od sprejetja omenjenih predpisov do objave ne mine več kot 30 dni.

3. Posamični akti občine

108.člen

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

109.člen

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.

O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določa zakon.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

8. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE

IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

110.člen

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

111.člen

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

112.člen

Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi  državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in osebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

113.člen

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

114.člen

Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

9. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO

IN DRUGO SODELOVANJE

115.člen

Občina se poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.

Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.

O odločitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum.

S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.

116.člen

Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom, so:

-        določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju;

-        gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav;

-        gradnja in financiranje medobčinskih cest.

117.člen

Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

118.člen

Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahtev večina navzočih članov občinskega sveta, , se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

10. KONČNE DOLOČBE

119.člen

Ta statut stopi v veljavo naslednji dan po objavi v uradnih objavah Primorskih novic.

Z istim dnem preneha veljati statut Občine Kanal ob Soči, objavljen v uradni objavi časopis OKO št. 1/95 in spremembe statuta Občine Kanal ob Soči, objavljene v uradnih objavah Primorskih novic št. 48/98.

Številka: 032-08/99-20

Datum: 29.6.1999

Župan

ZORAN MADON, 1.r.