Na podlagi 39. in 40. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93), 2. alinee 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) ter 10. in 12. člena začasnega poslovnika občinskega sveta je občinski svet občine Trbovlje na nadaljevanju 3. seje dne 3.4.1995 sprejel

ODLOK

O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA

OBMOČJI UREJANJA S 9/7 – TEREZIJA IN P 9/2 –

IPOZ

1. člen

V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine Trbovlje in družbenega plana občine Trbovlje, se za območij urejanja S 9/7 – Terezija in P 9/2 – Ipoz sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (PUP), ki jih je izdelal IBT – Razvoj mesta in arhitektura d.o.o. Trbovlje, pod št. 6246-1/201 v februarju 1994.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

- obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor;

- soglasja pristojnih organov, organizacij oz. skupnosti;

- besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih;

- prikaze obravnavanega območja iz prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine na topografskem načrtu v M 1:5000;

- prikaze meril in pogojev za posege v prostor na katastrskem načrtu v M 1:500;

3. člen

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi odločitvami določajo:

I. Mejo območja urejanja;

II. Funkcija območja urejanja;

III. Merila in pogoje za posege v prostor;

a. Merila in pogojev za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor;

b. Merila in pogoje za določanje funkcionalniih zemljišč;

c. Merila in pogoje za komunalno in prometno urejanje;

d. Merila in pogoje za varovanje in izboljšavo okolja;

e. Merila in pogoje na delovanje DS  ;

IV. Končne določbe;

4. člen

Merila in pogoje tega odloka so splošni in se konkretizirajo v lokacijski dokumentaciji, kot strokovni podlagi za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Lokacijsko dokumentacijo se za konkretni poseg v prostor pridobijo potrebna soglasja organizacij in skupnosti.

5. člen

Lokacijsko dovoljenje je potrebno pridobiti za vsak poseg v prostor, razen tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, za postavitev začasnih objektov in naprav, za pomožne objekte za potrebe občanov (po občinskem odloku) ter za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminja zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, za kar je potrebna odločba o priglasitvi del.

6. člen

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor, zahteva analizo prostorskih ureditvenih pogojev, če je to potrebno:

- za zagotovitev enakih možnosti uporabnikov glede razreševanja prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnim posegov v prostor onemogočili racionalno izrabo prostora;

- za ugotovitev in odpravo motenj v okolju, ki jih povzroča obstoječa ali bodoča dejavnost na območju urejanja.

Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi v okviru izdelave lokacijske dokumentacije.

I. MEJA OBMOČJA UREJANJA

7. člen

Meja območja urejanja v obravnavanem območju je razvidna iz grafičnega prikaza prostorskih ureditvenih pogojev v M 1:500.

Opis poteka meje območja urejanja območja urejanja S 9/7 – Terezija znotraj katere je tudi območje P 9/2 – Ipoz.

Območje se nahaja v k.o. Trbovlje.

Izhodiščna točka je na SZ delu območja in sicer na stiku parcele št. 890/8 in severnega vogala parcele št. 897/1. Od tu gre meja po parcelni meji št. 890/9 do ceste parcele št. 890/25, katero prečka in se po parcelnih mejah parcel št. 890/3, 890/4, 890/42, 890/26 in 890/6 nadaljuje do ceste parcele št. 303/47. Tu gre meja cca 25 m proti severu po Z parcelni meji ceste in prečka cesto v smeri proti SZ vogalu parcele št. 890/7. Meja se nadaljuje po S parcelnih mejah parcel št. 890/7 in 974/1 do ceste parcelne št. 1773/9 jo prečka ter gre naprej po parcelni meji parcele št. 1773/10 proti S in JV, prečka cesto in se nadaljuje po parcelni meji parcele št. 927/2 do opornega zidu in parcele št. 922/1, ki je izven mestne izmere v M 1:500. V nadaljevanju gre po njeni V parcelni meji do vogala, se obrne proti Z, prečka parcelo in se na cesti parcelne št. 1773/9 obrne proti J ter se po njeni V oz. JV parcelni meji nadaljuje do križišča, katerega prečka po parcelni meji med parcelama št. 1773/9 in 1773/3. Nadaljuje se po parcelni meji med parcelama št. 1773/8 in 1773/9 proti S in po južni parcelni meji ceste št. 338/1 do najjužnejšega dela območja (23,5 m JZ od objekta parc. št. .1995). Tu se meja obrne proti S, prečka cesto parcelne št. 1769/2 in parcelo št. 338/1 ter se nadaljuje po Z parcelni meji parcele št. 887/13 se obrne na Z, prečka parcelo št. 887/15 in se nadaljuje po J parcelni meji parcele št. 887/42. Po njeni zahodni parcelni meji gre proti S, še cca 63,5 m, nato se meja obrne na zahod, prečka parcelo št. 887/14 in se nadaljuje po J parcelni meji parcele št. 337/64, v njenem podaljšku prečka parcelo ter se nadaljuje po njeni zahodni in severni parcelni meji do ceste parcelne št. 887/14, katero prečka v smeri proti severni meji parcele št. 887/13, gre po njej, prečka parcelo št. 337/65 in se nadaljuje po severnih parcelnih mejah parcel št. 887/9 in 887/20 do ceste parcele št. 1774/1 ter se nadaljuje po SZ mejah parcel  št. 897 in 897/1 vse do izhodiščne točke.

8. člen

Obravnavano območje, ki ga sestavljata območji urejanja S 9/7 in P 9/2, se nahajata v k.o. Trbovlje in meri 8,92 ha (S 9/7 meri 7,96 ha, P 9/2 pa 0,96 ha).

V obravnavanem območju so sledeče parcele:

V ureditveni enoti »A«:

k.o. Trbovlje: 890/25-d, 897, 926/1, 926/2, 926/4, 926/5, 926/6, 929/1-d, 929/3, 929/6, 929/7, 929/8, 929/9, 929/10;

v ureditveni enoti "B":

k.o. Trbovlje: .253, .277, .299, .303/47-d,  303/78, .325, 337/63-d, 337/64, 337/65-d, 338/1-d, .430, .472, .474, .475, .476, ,478, .479, .480, .552, .556, .567, .568, .569, .574, .858, .859, .860, .861, .862, 887/11, 887/12, 887/13, 887/14-d, 887/15-d, 887/16, 887/19, 887/20, 887/42, 887/69, 887/74, 887/75, 887/76, 877/77, 887/78, 887/79, 887/80, 887/81, 887/82, 890/3, 890/4, 890/5, 890/6, 890/7, 890/10, 890/18, 890/20, 890/21, 890/22, 890/23, 890/24, 890/25-d, 890/26, 890/42, 890/46, 890/50, 890/51, 895/1, 895/2, 897, 897/1, 897/2, 900, 904/1, 904/2, 904/3, 904/5, 918/2, 918/3, 918/4, 929/1-d, 929/2, 929/4, 929/5, 929/12, 929/13,938/1, 938/2, 938/3, 938/4, 938/5, 938/6, 938/7, 938/8, 938/10, 938/11, 938/12, 938/13, 938/14, 938/15, 938/16, 938/17, 938/18, 938/19, 938/20, 938/21, 938/22, 938/23, 939, 940, 972/1-d, 972/2, 974/1, 1174/1-d, .1185, 1769/2-d, 1773/9-d, 1773/10-d, 1779, 1780, .1790, .1791, .1792, .1794, .1798, .1800, .1801, .1802, .1803, .1804, .1805, .1806, .1807, .1808, .1809, .1810, .1811, .1812, .1813, .1814, .1815, .1816, .1817, .1818, .1820, .1821, .1822, .1823, .1824, .1825, .1826, .1827, .1828, .1829, .1830, .1831, .1832, .1833, .1834, 1836, .1837, .1838, .1839, .1840, .1841, .1842, .1843, .1844, .1849, .1850, .1853, .1926, .1927, .1928, .1929, .1930, .1931, .1932, .1933, .1934, .1935, .1936, .1937, 1938, .1942, .1944, 3072, .3073, .3074, .3075, .3076, .3077, .3078, .3079, .3080, .3081, .3082, .3083,, .3134, .3135, .3136, .3137, .3138, .3139, .3140, .3141,  .3142, .3143, .3144, .3145, .3146, .3147, .3148, .3149, .3150, .3151, .3152, .3153, .3154, .3155, .3156, .3157, .3158, .3159, .3160, .3161, .3162, .3163, .3164, .3165, .3166, .3167, .3168, .3169, .3170, .3370, .3371;

II. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA

9. člen

Območje urejanja S 9/7 – Terezija je pozidano z večstanovanjskimi objekti (v glavnem delavske kolonije), ki jih na obrobju dopolnjuje individualna stanovanjska gradnja. Območje urejanja P 9/2 – IPOZ pa je namenjeno dejavnosti in skladiščem.

V obeh območjih se proste zelene površine namenjene vrtičkarstvu. Celotno območje je geološko precej nestabilno.

Območje urejanja je gleda na namensko rabo prostora razdeljeno na dve ureditveni enoti, za kateri se podana merila in pogoji posegov v prostor. Ti ureditveni enoti sta:

»A« - območje proizvodnje dejavnosti IPOZ-a (P 9/2 – IPOZ)

»B« - območje večstanovanjske in individualne stanovanjske gradnje (S 9/7 – Terezija);

Predvideni posegi v prostor naj ne spreminjajo obstoječe namembnosti območja oz. naj jo zgolj dopolnjujejo.

III. MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR

a. Merila in pogoji za graditev objektov in naprav ali drugih posegov v prostor

10. člen

Ureditvena enota »A« (območje urejanja P 9/2 – IPOZ) je namenjena proizvodnji dejavnosti in skladišče za potrebe IPOZ-a Trbovlje. V ureditveni enoti se nahajajo proizvodnji objekti, na področju nad objekti pa so urejene površine vrtičkarstvo. V območju so dovoljeni sledeči posegi:

- dozidave, rekonstrukcija in tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah;

- spremembe dejavnosti obstoječih objektov oz. samo delov objektov znotraj obstoječih gabaritov;

- ureditev zunanjih površin (parkirišča, zelenice, dvorišča, parcele za vrtičkarje...);

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih, elektroenergetskih ter prometnih objektov in naprav;

- postavitev reklamnih tabel, turističnih oznak, ograj ter urbane opreme;

- sanacija zemljišč in gradnja za potrebe le-teh;

Ureditvena enota »B« (območje urejanja S 9/7 – Terezija) je namenjena stanovanjski gradnji. V ureditveni enoti so območja individualnih stanovanjskih objektov, večstanovanjskih objektov ter površine za vrtičkarstvo. ureditvene enote ni možno deliti, ker se posamezna območja med seboj prepletajo. Večstanovanjsko gradnjo v območju, v glavnem predstavljajo kolonijske stavbe (delavska kolinija »Terezija«, delavska kolonija »Neža« in delovska kolonija »Novi dom«).

- Delovsko kolonijo »Terezija«  sestavlja 17 večstanovanjskih stavb s pritiklinami kot so drvarnice, kleti in krušne peči (kolikor so še ohranjene). Kolonija je zaščitena kot kulturni spomenik  z varstvenim režimom I. stopnje (Odlok o razglasitvi naravnih znamenitost na območju občine Trbovlje, pod št. 2.3.0.30) in ima velik pomen kot  dominanta v prostoru.

- Delovsko kolonijo »Neža« predstavlja večstanovanjska hiša (Neža 1), ki je prav tako kot kolonija »Terezija«, varovana z varstvenim režimom I. stopnje, v že navedenem odloku pa je uvrščena pod št. 2.3.0.31. V prvotni izvedbi se morajo ohranjati vsi elementi zgradbe, posebno pozornost pa je potrebno posvetiti oživljanju funkcije pralnice zlasti pa krušne peči.

- delovsko kolonijo »Novi dom« sestavljata dve večstanovanjski hiši (Novi dom 31 in 32) ter krušna peč. Kolonija je varovana kot kulturna dediščina.

V ureditveni enoti »B« so dovoljeni posegi:

- dopolnilna in nadomestna gradnja individualnih stanovanjskih objektov;

- dozidave, nadzidave, rušitve, adaptacije ter tekoča vzdrževalna dela na obstoječih individualnih objektih in napravah;

- gradnja poslovnih objektov;

- gradnja pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš za potrebe občanov;

- spremembe namembnosti obstoječih individualnih objektov, v kolikor nova dejavnost nima kvarnih vplivov na območje urejanja;

- prenovitvena dela na objektih (večstanovanjski in pomožni objekti ter krušne peči) v sklopu delavskih kolonij v sodelovanja in pod nadzorom spomeniško varstvene službe;

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih, elektroenergetskih ter prometnih objektov in naprav;

- ureditev zunanjih površin (zelenice parcel za vrtičkarstvo, dvorišč, parkirišč, platojev, peš poti...);

- postavitev reklamnih tabel, turističnih oznak, vrtnih ograj ter urbane opreme;

- sanacija zemljišč in gradnja za potrebe le-teh;

Za izdelavo prenovitvenih programov na navedenih kolonijah so potrebne dodatne spomeniško varstvene analize, ki bodo ugotovile prvotno podobo ker začrtale smernice za prihodnost. Za kolonije je potrebno izdelati podroben prenovitveni program, ki bo obravnaval:

1. vsako stavbo ali celo vsako stanovanjsko enoto posebej, ji določil namembnost ter strmel za tem, da se v celoti ohrani stanovanjska namembnost kolonije;

2. poenotil prenovitvene posege za:

- izvedbo fasad in strešin;

- izvedbo stavbnega pohištva;

- razporeditev in izrabo notranjih prostorov;

- urejanje okolice ter pomožnih prostorov (krušnih peči);

Ker so kolonije kulturni spomenik, mora pristojna spomeniška služba v sodelovanju z načrtovalci prenove in občinskim upravnim  organom redno spremljati prenovitvene posege v koloniji in mora biti zato vključena v upravni postopek.

Za vse posege v koloniji ali njenem vplivnem območju mora spomeniška služba izdati soglasje.

11. člen

Dopolnilna gradnja v območju je možna v kolikor to dovoljujejo geološke danosti, dostopnost, opremljenost zemljišč s komunalnimi vodi ter predpisani požarnovarnostni in sanitarno-tehnični odmiki.

12. člen

Novogradnja, rekonstrukcija ali drugi posegi v prostor morajo v načelu vzdrževati vzpostavljeno obllikovno identiteto stanovanjske gradnje in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam. Prilagajajo se obstoječim objektom in zasnovi po:

- zasnovi izvedbe funkcionalnega zemljišča;

- odmiki od sosednjih objektov;

- višini in tlorisu objektov ter gradbeni črti;

- orientacija objektov in smeri slemena;

- naklonu strehe;

- barvi in teksturi streh in fasad;

13. člen

Oblikovni kontrast pri novih posegih v prostor so dopustni:

- kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno razliščnost novega objekta od programsko enotnega okolja;

- kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.

Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije.

14. člen

Lega objektov:

- v območju, kjer ni izrazito začrtane gradbene linije objektov, mora biti odmik novih objektov min. 6,00 m od zunanjega roba cestišča;

- odmik objekta od parcele meje mora biti tolikšen, da zagotavlja nemoteno vzdrževanje objektov in njegovo uporabo z lastnega funkcionalnega zemljišča (tako, da ni motena sosednja posest). Ta odmik naj znaša pri individualni gradnji min. 2,00m, pri večstanovanjski pa min. 5,00 m.  V primerih, kjer tega odmika ni možno zagotoviti se odmik od parcelne meje izjemoma lahko zmanjša, vendar si mora investitor v tem primeru pridobiti vknjiženo služnost vzdrževanja objekta na sosednji parceli;

- odmik od sosednjih objektov mora biti tolikšen, da so zagotovljeni ustrezni požarno varnostni in sanitarno – tehnični pogoji;

- pri individualni in poslovni gradnji ta odmik znaša min. 6,00 m, pri proizvodnji pa 1,5-2 x višina višjega objekta. B v primeru, da tega odmika ni možno zagotoviti se le-ta lahko zmanjša, v kolikor so zagotovljeni drugi požarnotehnični ukrepi.

15. člen

Spremembe namembnosti in dejavnosti:

Sprememba dejavnosti se mora prilagajati osnovni namembnosti območja. Ker je območje namenjeno stanovanjski (bivalni) dejavnosti je pri eventuelni spremembi namembnosti potrebno upoštevati določila odloka o javnem redu in miru.

V območju so dovoljene dejavnosti:

- proizvodnja dejavnost;

- storitvena, trgovska in uslužnostna;

- predstavniška in druge manjše poslovne dejavnosti, ki nimajo kvarnih vplivov na okolje;

Presoja vplivov na okolje se odpravi v postopku pridobitve dovoljenja. Gostinska dejavnost se ne dovoljuje.

Pri spremembi namembnosti objektov mora investitor zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi.

16. člen

Vzdrževanje in adaptacije:

Pri navedenih delih je potrebno:

- ohraniti prvotne členitve fasad;

- pri zamenjavi kritine ni dopustna uporaba svetlosivih kritin in valovitega salonita;

- objekti naj bodo ometani v svetlih nevsiljivih tonih.

17. člen

Začasni objekti in urbana oprema:

Začasnih objektov in naprav, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam ter kioskov v območju ni dovoljeno postavljati. Reklamna znamenja, turistične oznake in druga urbana oprema odprtega prostora mora biti postavljena tako, da dopolnjuje javni prostor in ne ovira vzdrževanja komunalnih in prometnih objektov. Postavi se lahko le na zemljišču, za katero je bilo pridobljeno soglasje lastnika.

Urbana oprema odprtega prostora kot so telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila..., mora biti oblikovana enotno (uporabijo naj se tipizirani elementi).

Elementi javnih sporočil so lahko nameščeni na:

- posebej oblikovanih in umeščenih panojih;

- v ravnini fasadne plošče, kot poslovni element;

Plakatiranje je dovoljeno le na posebej oblikovanih in označenih mestih.

18. člen

Urejanje okolice in javnih površin:

Zelene površine v območju urejanja predstavljajo zelenitve in vrtovi. Nivojske razlike se premoščajo z brežinami. Zelene površine okoli individualnih objektiv se zasadi s sadnim drevjem, na ostalih zelenih površnih se priporoča zasaditev posamičnih elementov avtohtonega rastja.

Zelenica ter otroška igrišča ob večstanovanjskih objektih je potrebno vzdrževati in obnavljati.

Zidovi se lahko grade za premoščanje višinskih razlik in utrjevanje brežin ali kot meje med parcelami, če je to v soglasju z mejašem. Zidovi naj bodo obdelani z naravnimi materiali. Višina zidu ne sme presegati višine 0,40 m nad raščenim terenom.

Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovati zemljišče, objekte in naprave pred nezaželjenimi vplivi okolice. Locirajo se lahko na parcelno mejo, vendar ne smejo ovirati preglednosti prometnih površin. Priporočajo se ograje iz grmovnic, vendar ne višje od 0,90 m. Kovinski  ograj in ograj iz armiranega betona se ne dovoljuje.

Na površinah, katere so namenjene vrtičkarstvu ni dovoljeno postavljati pomožnih objektov za spravilo orodja. Parcele se lahko ogradijo le z ograjami iz grmovnic.

b. Merila in pogoji za določanje funkcionalnih zemljišč

19. člen

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

- namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, parcelne meje, lokacijo komunalnih vodov, lego sosednjih objektov in druge omejitve rabe zemljišč;

- urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje);

Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen v širšem območju.

20. člen

Gradbena parcela za prostostoječo individualno stanovanjsko hišo meri največ 600 m².

Velikost gradbene parcele ne sme odstopati od velikosti okoliških parcel v območju za več kot 25%.

Za individualne objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,00 m, širin dovoza do objekta pa min. 2,75 m. Za večstanovanjske objekte pa min. 5,00 m, širina dovoza pa min. 3,50 m.

Za pomožne objekte se določi minimalni obseg funkcionalnega zemljišča oz. mora le ta stati na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta.

Za vse objekte velja, da kolikor je parcela manjša od gradbene parcele (ugotovljeno na osnovi navedenih meril), se kot funkcionalno zemljišče upošteva dejanska površina parcele.

Pri vseh novih posegih v prostor se velikost funkcionalnega zemljišča določi v lokacijskem dovoljenju.

c. Merila in pogoji za komunalno in prometno urejanje

21. člen

Vsi obstoječi objekti in novozgrajeni objekti v območju urejanja morajo biti priključeni na komunalno omrežje. Komunalna oprema obsega omrežje in naprave s pitno vodo, oskrbo z električno energijo, kanalizacijsko omrežje, ogrevanje z zemeljskim plinom, telefonsko in CATV omrežje.

Komunalna ureditev mora biti izvedena na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, vodo, tla) in ustreza obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti,...)

Vsi novozgrajeni objekti se morajo obvezno priključiti na javno komunalo, energetsko in prometno infrastrukturo.

22. člen

Prometno urejanje:

Pri prometnem urejanju je potrebno upoštevati Zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88):

- interni dovozi in priključki naj bodo na javno cestno omrežje pravilno izvedeni s skupnim priključkom, tako da se z njim ne ovira promet in da se ne poškoduje cesta (108. in 109. člen zakona o cestah). Uredijo se s soglasjem pristojnega upravljalca cest;

- vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, da dovoza na parcelo ni mogoče urediti neposredno z javne prometne površine, je potrebno zagotoviti služnostno pot preko sosednjega zemljišča;

- uvozi na dvorišča morajo biti pregledni in ne smejo ovirati vzdrževanja javnih cest;

- vsi objekti morajo imeti zagotovljen urgentni dostop. Individualni vsaj z ene strani, javni pa vsaj z dveh smeri;

- pri novogradnji je potrebno upoštevati odmik od prometnih površin in gradbeno črto že grajenih objektov;

- parkirišča morajo biti zagotovljena na parceli uporabnika in morajo biti opremljena z lovilci olj;

- na površinah, ki so namenjene notranjemu prometu (dostava, dovozi, urgentni promet), so dopustni samo posegi, skladno z osnovnim namenom teh površin;

- vsi posegi morajo biti skladni s 99., 101. in 102. členom zakona;

- predhodi in hodniki za pešce morajo biti izvedeni tako (brez arhitektonskih ovir), da se uporabni za funkcionalno ovirane ljudi;

Komunalno in energetsko urejanje:

23. člen

Pri gradnji je potrebno upoštevati vse obstoječe sanitarno-tehnične predpise, zagotoviti je potrebno predpisane odmike med kanalizacijo in vodovodom (min. Horizontalni odmik 0,50m). V kolikor to ni možno doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.

Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Zemljišče tras podzemnih vodov je potrebno po izvedbi zatraviti ter vrisati v kataster pri geodetski upravi. Nadzemne energetske objekte je potrebno postavljati nevpadljivo.

24. člen

Vodovodno omrežje:

- vodovod mora imeti takšno zmogljivost, da je zagotovljena požarna zaščita območja ter priključitev novih porabnikov. Ker obstoječi sekundarni cevovodi, zaradi dotrajanosti ne dovoljujejo dodatnih priključitev, je potrebno vodooskrbo v območju projektno obdelati;

- vsi obstoječi in novozgrajen objekti morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca vodovoda;

- v območju mora biti zagotovljeno zadostno število hidrantnih mest.

25. člen

Kanalizacijsko omrežje:

- načeloma je potrebno reševati kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu fekalnih in meteornih voda;

- glede na bližino že zgrajenega kolektorja, je pri nadaljnji obdelavi posegov v območju, kanalizacijo potrebno projektno obdelati v ločenem sistemu fekalnih in meteornih voda. Za čas do priključitve le-tega na CČN je možno fekalne vode speljati preko triprekatnih greznic v lokalno kanalizacijo;

- pri urejanju greznic je potrebno upoštevati Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85);

- traso kanalizacije in vse nove priključke je potrebno projektno obdelati;

- vsa meteorna voda mora biti speljana v lokalno meteorno kanalizacijo;

- meteorno vodo s prometnih površin je potrebno speljati v meteorno kanalizacijo prek lovilcev maščob;

- tehnološke odpadne vode je možno priključiti na kanalizacijsko omrežje le, če so predhodno očiščene do te mere kot to zahteva sanitarna inšpekcija;

- uporabniki prostora, ki na svojem dvorišču skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije...) lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventuelnem razlitju snovi ta v celoti prestreže;

-  uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi odnosno imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odprtih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo.

26. člen

Ogrevanje:

- ogrevanje objektov v območju urejanja je predvideno z zemeljskim plinom;

- dopolnilno in obstoječe gradnje je obvezno priključiti na predviden sistem ogrevanja takoj, ko bo to izvedljivo;

- do izvedbe le-tega pa se dovoljuje ogrevanje individualnih stanovanjskih objektov na lahko kurilno olje ali tekoči naftni plin;

- ureditev deponij za lahko kurilno olje morajo biti izvedene po Pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67);

- postavitev nadzemnih cistern za tekoči naftni plin se morajo izvajati v skladu s Pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS št. 22/91).

27. člen

Odpadki:

- v območju je obvezno zbiranje in recikliranje, odvažanje in deponiranje komunalnih odpadkov na centralno deponijo;

- odpadki se zbirajo in sortirajo v tipizirane zabojnike, okolica le-teh pa je urejena;

- odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje ter dostop;

- glede odvažanja odpadkov in deponiranja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št. 80/70) in Zakon o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78, 20/86).

28. člen

Električno omrežje:

- za novogradnje mora upravljalec električnega omrežja zagotoviti ustrezne napetostne razmere na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju;

- ob glavnih cestah in ulicah je potrebno dograditi javno razsvetljavo;

- električno omrežje naj bo urejeno v kabelski izvedbi, kjer  to onemogočajo terenske danosti so elektrovodi lahko prostozračni, vendar ne smejo potekati v smeri varovalnih pogledov;

-  v primeru, da je na mestu predvidene gradnje ali dozidave položen zemeljski kabel je potrebno pred pričetkom del zakoličiti traso kablovoda;

- nadzemni energetski objekti naj se postavljajo nevpadljivo;

- za vsako spremembo namembnosti prostorov, novogradnjo ali dozidavo je potrebno soglasje Elektro Trbovlje;

- eventuelne predstavitve ter potrebni elaborat prestavitve zaradi novih posegov izvaja upravljalec na stroške invenstitorja;

29. člen

Telefonsko in CATV omrežje:

- izvedbo novih in obnovitev obstoječih telefonskih priključkov je potrebno po možnosti realizirati z zemeljskim TK kablom;

- na območju urejanja je možna izgradnja omrežja za kabelsko televizijo;

d. Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja

30. člen

Za zagotovitev kvalitetnejšega sanitarno-higienskega in epidemiloškega varstva občanov ter varstva elementov človekovega fizičnega okolja, tako da se v čimvečji meri omeji možnost poslabšanja bivalnih pogojev ion zdravstvenega stanja prebivalstva ter degradacija okolja je potrebno:

- ristopiti k sanaciji obstoječih virov motenj v okolju;

- v območju urediti možnost priključitev na orevanje z zemeljskim plinom;

- pri projektiranju in gradnji objektov upoštevati Zakon o gradnji (Uradni list SRS, št. 34/84), Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in Pravilnik o projektiranju brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87).

31. člen

Požarnovarnostno urejanje:

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list, št. 71/93):

- z merili in pogoji za lego objektov tega odloka preprečujemo širjenje in prenos požara z objekta na objekt. V primeru, da predpisanega odmika ni možno zagotoviti je potrebno predvideti druge protipožarne tehnične ukrepe;

- do vsakega objekta mora biti zagotovljen dovoz z gasilskimi vozili, do javnega objekta mora biti dovoz z dveh smeri;

- evakuacija ljudi poteka na proste zelene površine, ki jih je v območju dovolj;

- zunanja hidrantna mreža mora biti zasnovana po Pravilniku o teh. norm. za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) tako, da bo mogoče požar na vsakem objektu gasiti z najmanj dveh smeri;

- vodovodno omrežje je potrebno dimenzionirati tako, da bo mogoče urediti požarno zaščito celotnega območja urejanja;

- po Pravilniku o tehničnih norm. za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) znaša količina vode na en požar 10 l/s, ne glede na odpornost objekta proti požaru v sklopu naselja;

- pri proizvodnih objektih in skladiščih je potrebno upoštevati veljavne predpise glede na dejavnost, ki se v objektih opravlja tega področja;

- upoštevati je potrebno vse še veljavne predpise iz tega področja ter podzakonske akte, ki bodo sprejeti na podlagi zakona  o varstvu pred požarom;

32. člen

Varovanje zraka:

Vsi viri emisij morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak škodljivih snovi oz. da njihova koncentracija ni večja od dovoljene.

Pri varovanju zraka je potrebno upoštevati Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93), s tem, da se predvidi način ogrevanja, ki ne izpušča v zrak večjih količin škodljivih snovi, kot je to dovoljeno po tem zakonu ter Odloku o narm. Za količine in koncentracije škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (Ur. list SRS, št. 19/88). Upoštevati je potrebno tudi Odlok o varstvu zraka na območju občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 9/87, 23/89 in 5/91) ter Zakon o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74).

33. člen

Varstvo pred hrupom:

Za varstvo pred hrupom je potrebno:

- zmanjšati prekomeren hrup na izvoru z aktivno ali pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken);

- objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti iz sosednjih območij, morajo biti locirati in zasnovani tako, da se emisije ne širijo direktno v smeri obravnavanega stanovanjskega območja;

- v stanovanjskih območjih so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa;

- za navedeno območje urejanja, velja III. stopnja dovoljene ravni hrupa;

- upoštevati normative še veljavne določbe Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) ter Odlok o maks. Dovoljenih ravneh hrupa za posamezno področje naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80).

34. člen

Varstvo voda:

Varstvo voda pred onesnaženjem je zagotovljeno z merili in pogoji za komunalno opremljanje.

Na geološko labilnih območjih je potrebno predhodno pridobiti hidrogeološko mnenje.

Pri varovanju vode je potrebno upoštevati Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/82), Pravilnik o higienski neoporečnosti pitne vode (Uradni list SFRJ, št. 33/87) ter Strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85).

35. člen

Varovanje tal:

Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo v celotni debelini jo deponirati na primernem kraju in jo kasneje uporabiti za ureditev okolice ali pa odstopiti za izboljšanje nepolodnih zemljišč. Med gradnjo mora izvajalec vegetacijo zavarovati pred poškodbami.

Po končani gradnji mora ureditii okolico objekta, odstraniti provizorje in odvečni material.

Nelegalna odlagališča odpadkov, delno porušene objekte in ruševine je potrebno v dogovoru z lastnikom urediti in sanitirati do takšne mere, da le-te ne bodo degradirale sicer kvalitetnih ambientov.

e. Merila in pogoji za delovanje DS

36. člen

To področje se ureja na podlagi veljavnih predpisov.

IV. KONČNE DOLOČBE

37. člen

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, podjetjem in drugim organizacijam stalno navpogled pri upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje in ekologijo in pri upravnem organu občine Trbovlje, pristojnem za urejanje prostora.

38. člen

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

39. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

Številka: 32500-10/94

Datum: 03.04.1995

PREDSEDNIK

OBČINSKEGA SVETA

OBČINE TRBOVLJE

Slavko POTRATA

s.r.