Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 - popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 - odI. US, 44/97 - ZSZ in 101/13 - ZDavNepr), Odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-313/13-86, z dne 21. 3. 2014 (Uradni list RS, št. 22/14), 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17 in 13/18 - ZJF-H), 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - UPB, 14105 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odI. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odI. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 - GZ in 66/17 - odI. US) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na 1. izredni seji, dne 21. 12. 2018, sprejel

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ V OBČINI DESTRNIK

I.   Splošne določbe

1. člen

Ta odlok določa območja, za katera se v Občini Destrnik plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), zavezance, merila za določitev višine nadomestila in merila za oprostitve plačila nadomestila.

2. člen

Nadomestilo se plačuje od površine zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča, kot jih opredeljuje zakon in odlok.

3. člen

Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik ali lastnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe. Šteje, da je lastnik tudi uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, če ne sporoči podatkov o najemniku.

II. Osnova za določitev višine nadomestila

4. člen

Za izračun in odmero nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc, lastnih evidenc občine ali dokumentacije zavezancev.

Zavezanci plačevanja nadomestila so dolžni pri občinski upravi vložiti prijavo nadomestila in sporočiti vse spremembe (vrsto dejavnosti, poslovno ali stanovanjsko površino, spremembo zavezanca) v roku petnajst dni po nastanku obveznosti oziroma po nastanku spremembe.

Zavezanec je dolžan na poziv občinske uprave ali finančnega urada dati podatke o izmerah oziroma vse podatke, ki so potrebni za odmero nadomestila, v roku petnajst dni od prejema poziva. Če zavezanec v predpisanem roku ne dostavi podatkov in v primeru, ko površine za odmero nadomestila ni možno določiti iz navedenih evidenc oz. je podatek v evidencah očitno napačen, se za izračun površin uporabijo podatki o površinah, ki so navedeni v projektni dokumentaciji ali na podlagi ugotovitvenega postopka, pri čemer se uporabijo merski podatki v skladu s slovenskim standardom SIST ISO 9836.

5. člen

Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Osnova za določitev površin za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je:

·        pri stanovanjskih prostorih: čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile;

·        pri poslovnih prostorih: čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom;

·        pri ostalih poslovnih površinah: površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča in nepokrita parkirišča z dovoznimi potmi, delavnice na prostem, manipulativne površine, na katerih se opravlja gospodarska dejavnost, gostinski vrtovi, površine za obratovanje bencinskih servisov in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti.

Čiste tlorisne površine iz prve in druge alineje tega člena se določi tako, da se upoštevajo uradni podatki o neto tlorisni površini iz registra nepremičnin, zmanjšani za odprte površine, kot so terase, balkoni ipd. oziroma se jih opredeli na podlagi prijave zavezanca ali ugotovitvenega postopka, ki ga izvede občina.

6. člen

Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.

Oskrba s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto štejejo za zagotovljene, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet ustrezni prostorski izvedbeni akt, državni ali občinski lokacijski načrt, državni prostorski načrt oziroma občinski podrobni prostorski načrt in če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

Osnova za določitev površin za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je:

·        pri zemljiščih, na katerih še ni zgrajenih stavb ali gradbenih inženirskih objektov: površina celotne zemljiške parcele,

·        pri zemljiščih, na katerih že stojijo stavbe ali gradbeni inženirski objekti: površina zemljiške parcele, od katere se odšteje površina zemljišča pod stavbo ali gradbenim inženirskim objektom (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5.

III.      Merila za določitev višine nadomestila

7. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

·        opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnosti priključitve na te objekte in naprave,

·        namembnost uporabe stavbnega zemljišča,

·        namenska uporaba stavbnega zemljišča,

·        smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,

·        izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v pridobitni dejavnosti,

·        možnost intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav, ki lahko znižujejo stroške proizvodov in storitev,

·        zapuščenost in dotrajanost objekta oziroma stavbnega zemljišča.

8. člen

Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Občine Destrnik. Ozemlje občine se glede na stopnjo opremljenosti z javno infrastrukturo in gostoto javnih funkcij razdeli na tri območja: I. območje, II. območje, III. območje.

Območja iz prejšnjega odstavka so določena na grafičnih prilogah, ki so sestavni del tega odloka in so na vpogled na Občini Destrnik.

9. člen

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:

a)  vodovodno omrežje             30

b)  električno omrežje               30

c)   kanalizacijsko omrežje         40

d)  plinovodno omrežje              40

e)  telefonsko omrežje              40

Opremljenost s kanalizacijo, vodovodom in elektriko se točkuje, kadar je stavbno zemljišče priključeno na posamezno komunalno omrežje kot je zavedeno v uradnih evidencah oziroma kadar je posamezno komunalno omrežje od roba stavbnega zemljišča oddaljeno manj kot 50 metrov in je nanj tudi možno izvesti priključke.

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami kolektivne rabe se ovrednoti z naslednjimi točkami:

a)  makadamska cesta                                                 20

b)  asfaltna cesta                                                          40

c)   asfaltna cesta z javno razsvetljavo                           60

d)  asfaltna cesta s pločnikom in javno razsvetljavo        80

10. člen

Namembnost uporabe stavbnega zemljišča:

·        pri stanovanjskem namenu uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov, namenjeni za stalno bivanje;

·        pri počitniškem namenu uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov, namenjeni za počitniško uporabo, in bivalni prostori v zidanicah;

·        pri pridobitnem poslovnem namenu uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov, namenjeni za poslovno dejavnost, ter nepokrite površine, namenjene intenzivni pridobitni poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, delavnice na prostem, zunanji pridobitveni prostori storitvenih dejavnosti, igrišča s pridobitno dejavnostjo in funkcionalna zemljišča poslovnih funkcionalnih enot, kar pomeni npr. celotno površino bencinske črpalke;

·        pri nepridobitnem poslovnem namenu uporabe stavbnega zemljišča se točkujejo objekti ali deli objektov, namenjeni neprido­bitni poslovni dejavnosti.

Namembnost ostalih pridobitnih površin izven stavbe:

·        pri površini za izkoriščanje rudnin se kot funkcionalna enota točkuje površina, za katero je izdano dovoljenje za izkoriščanje;

·        pri površini za distribucijo električne energije se kot funkcionalna enota točkujejo stolpasti daljnovodni stebri in transformatorske postaje, v površini 100 m2, točkovni daljnovodni stebri v površini 20 m2 in točkasti nizkonapetostni stebri v površini 15 m2.

11. člen

12. člen

13. člen

14. člen

15. člen

16. člen

Kriteriji za zapuščen in dotrajan objekt so:

1. nenaseljen objekt (brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti);

2. nevzdrževan zunanji videz objekta ali pripadajočega stavbnega zemljišča;

3. nedograjen objekt več kot 5 let od izdaje gradbenega dovoljenja.

Objekti na stavbnih zemljiščih iz tega člena se ovrednotijo s pripadajočim številom točk, če se ugotovita najmanj dva od kriterijev za stanje objekta.

IV. Izračun in plačilo nadomestila

17. člen

Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s površino stanovanjske, poslovne funkcionalne enote ali površino nezazidanega stavbnega zemljišča, določene po 5. in 6. členu tega odloka, in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.

Vrednost točke za izračun nadomestila znaša:

·        za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča 0,002167 evra/točko,

·        za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča 0,000173 evra/točko.

Valorizacijo vrednosti točke, zaradi uskladitve njene vrednosti z indeksom cen življenjskih potrebščin, ugotovi župan Občine Destrnik s sklepom ob koncu tekočega leta za naslednje leto. Če sklep iz prejšnjega stavka ni sprejet, velja vrednost točke iz predhodnega leta.

18. člen

Na podlagi določil 17. člena tega odloka pristojni finančni urad z odločbo zavezancu odmeri nadomestilo za odmerno leto. Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

V.  Oprostitve plačila nadomestila

19. člen

Oprostitve plačila nadomestila so določene v 59. členu Zakona o stavbnih zemljiščih.

VI. Kazenske določbe

20. člen

Za kazenske določbe se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku, ki se nanašajo na davek od premoženja. Postopke izvaja pristojni finančni urad.

VII.      Končne določbe

21. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 8/99, 9/00 in 7/01).

22. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2019.

Številka: 007-7/2018-2

Datum: 21. 12. 2018