|
Na podlagi
64. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 29. redni seji dne 8.
5. 2014 sprejel |
|
S T A T U
T |
|
Občine
Moravske Toplice |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(1) Občina
Moravske Toplice je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom
na območju naslednjih naselij: |
|
Andrejci,
Berkovci, Bogojina, Bukovnica, Čikečka vas, Filovci, Fokovci, Ivanci,
Ivanjševci, Ivanovci, Kančevci, Krnci, Lončarovci, Lukačevci, Martjanci,
Mlajtinci, Moravske Toplice, Motvarjevci, Noršinci, Pordašinci,
Prosenjakovci, Ratkovci, Sebeborci, Selo, Središče, Suhi Vrh, Tešanovci
in Vučja Gomila. |
|
V naseljih
Čikečka vas – Csekefa, Motvarjevci – Szentlászló, Pordašinci – Kisfalu,
Prosenjakovci – Pártosfalva in Središče – Szerdahely živijo pripadniki
madžarske narodne skupnosti. |
|
(2) Sedež
občine je v Moravskih Toplicah, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske
Toplice. |
|
(3) Občina
je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
|
(4) Občino
predstavlja in zastopa župan. |
|
(5)
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki
ga določa zakon. |
|
(6)
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
2. člen |
|
(1) Na
območju Občine Moravske Toplice so ustanovljeni ožji deli občine.
Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine
Moravske Toplice so določeni s tem statutom in odlokom občine.
|
|
(2) Imena
in območja ožjih delov občine so: |
|
– Krajevna
skupnost Andrejci, ki obsega naselje Andrejci, |
|
– Krajevna
skupnost Berkovci, ki obsega naselje Berkovci, |
|
– Krajevna
skupnost Bogojina, ki obsega naselje Bogojina, |
|
– Krajevna
skupnost Bukovnica, ki obsega naselje Bukovnica, |
|
– Krajevna
skupnost Čikečka vas, ki obsega naselje Čikečka vas, |
|
– Krajevna
skupnost Filovci, ki obsega naselje Filovci, |
|
– Krajevna
skupnost Fokovci, ki obsega naselje Fokovci, |
|
– Krajevna
skupnost Ivanci, ki obsega naselje Ivanci, |
|
– Krajevna
skupnost Ivanjševci, ki obsega naselje Ivanjševci, |
|
– Krajevna
skupnost Ivanovci, ki obsega naselje Ivanovci, |
|
– Krajevna
skupnost Kančevci, ki obsega naselje Kančevci, |
|
– Krajevna
skupnost Krnci, ki obsega naselje Krnci, |
|
– Krajevna
skupnost Lončarovci, ki obsega naselje Lončarovci, |
|
– Krajevna
skupnost Martjanci, ki obsega naselje Martjanci, |
|
– Krajevna
skupnost Mlajtinci-Lukačevci, ki obsega naselji Mlajtinci in Lukačevci,
|
|
– Krajevna
skupnost Moravske Toplice, ki obsega naselje Moravske Toplice,
|
|
– Krajevna
skupnost Motvarjevci, ki obsega naselje Motvarjevci, |
|
– Krajevna
skupnost Noršinci, ki obsega naselje Noršinci, |
|
– Krajevna
skupnost Pordašinci, ki obsega naselje Pordašinci, |
|
– Krajevna
skupnost Prosenjakovci, ki obsega naselje Prosenjakovci, |
|
– Krajevna
skupnost Ratkovci, ki obsega naselje Ratkovci, |
|
– Krajevna
skupnost Sebeborci, ki obsega naselje Sebeborci, |
|
– Krajevna
skupnost Selo, ki obsega naselje Selo, |
|
– Krajevna
skupnost Središče, ki obsega naselje Središče, |
|
– Krajevna
skupnost Suhi Vrh, ki obsega naselje Suhi Vrh, |
|
– Krajevna
skupnost Tešanovci, ki obsega naselje Tešanovci, |
|
– Krajevna
skupnost Vučja Gomila, ki obsega naselje Vučja Gomila. |
|
3. člen |
|
(1) Občina
Moravske Toplice (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in
zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v 21. členu Zakona
o lokalni samoupravi ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi
zakona. |
|
(2) Občine
lahko opravljajo posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za
to zagotovi potrebna sredstva. |
|
4. člen |
|
(1) Osebe,
ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
(2) Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
(3) Občani
sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
(4) Na
osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
5. člen |
|
(1) Občina
pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
(2) Občina
sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti
in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja
skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne
zavode, javna podjetja. |
|
(3) Občine
se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v
združenja. |
|
6. člen |
|
(1) Občina
Moravske Toplice ima svoj znak in zastavo, katerih oblika, vsebina in
uporaba se določi z odlokom. |
|
(2) Občina
ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zgornji krožnici napis: OBČINA
MORAVSKE TOPLICE v liniji premera pa je napis MORAVSKE TOPLICE.
|
|
(3) Občina
ima tudi žig z dvojezično vsebino. Žig je okrogle oblike. V zgornji
krožnici je napis OBČINA MORAVSKE TOPLICE, v spodnji polovici krožnice
pa je napis MORAVSKE TOPLICE KÖZSÉG. V liniji premera je napis MORAVSKE
TOPLICE. |
|
(4) Žig z
dvojezično vsebino se uporablja pri poslovanju na dvojezičnem območju
oziroma za vsebino, ki je neposredno povezana s poslovanjem na
dvojezičnem območju. |
|
(5) Žig
organov občine ima v zunanjem krogu napis OBČINA MORAVSKE TOPLICE, v
liniji premera pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan; Volilna
komisija. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s svojim
aktom. |
|
(6) Občina
ima svoj praznik. Občinski praznik Občine Moravske Toplice je 7.
september. Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim
občanom, organizacijam in drugim zaslužnim posameznikom, občinska
priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
(7) Krajevne skupnosti imajo žig okrogle oblike. Žig krajevne skupnosti
ima v zunanjem krogu napis: KRAJEVNA SKUPNOST, v liniji premera pa naziv
posamezne krajevne skupnosti. Velikost, uporabo in hrambo žigov
krajevnih skupnosti določi župan s posebnim aktom. |
|
II. NALOGE
OBČINE |
|
7. člen |
|
(1) Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
– sprejema
statut in druge predpise občine, |
|
– sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
|
– načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
– sprejema
programe razvoja občine. |
|
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
– ureja
način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
–
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
– sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
–
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
|
3. Omogoča
pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
– spremlja
in analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
– sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
|
–
pospešuje gospodarski razvoj, |
|
– sodeluje
z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
|
– z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov. |
|
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
|
– v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
– sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
– spremlja
in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
|
– spremlja
ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
|
– gradi
stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, |
|
– v skladu
s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in
prenovo stanovanj. |
|
5. Skrbi
za lokalne javne službe tako, da: |
|
–
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu
z zakonom, |
|
– nadzira
delovanje lokalnih javnih služb, |
|
– gradi in
vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
|
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
|
– ustanovi
vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni
zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
|
|
– v skladu
z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
|
– sodeluje
z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
– z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
|
– ustvarja
pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
|
– spremlja
stanje na tem področju, |
|
–
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
|
– sodeluje
s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami, |
|
– lahko
podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade. |
|
8.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
|
– omogoča
dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju, |
|
– določa
občinski program športa, |
|
–
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
– z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
– sodeluje
z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
9. Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
|
– izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
|
– spremlja
stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe,
s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
– sprejema
splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
|
|
– sodeluje
s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
|
– z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
– občinske
ceste, ulice in javne poti, |
|
– površine
za pešce in kolesarje, |
|
– igrišča
za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
– javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
–
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet
v občini. |
|
11. Skrbi
za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
–
organizira reševalno pomoč v požarih, |
|
–
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
|
–
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
–
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč, |
|
– sodeluje
z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
|
– opravlja
druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
12. Ureja
javni red v občini tako, da: |
|
– sprejema
programe varnosti, |
|
– določa
prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
|
|
–
organizira občinsko redarstvo, |
|
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
|
– opravlja
druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen |
|
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
|
–
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe
občine, |
|
–
določanje namembnosti prostora, |
|
–
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
|
– evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
–
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
|
– ureja
druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
9. člen |
|
(1) Občina
opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
|
|
(2) Občina
obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
III.
ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne
določbe |
|
10. člen |
|
(1) Organi
občine so: |
|
– občinski
svet, |
|
– župan in
|
|
– nadzorni
odbor občine. |
|
(2) Občina
ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
|
(3) Občina
ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
|
|
(4)
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
(5) Člani
občinskega sveta, župan in podžupana so občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
|
(1) Občina
ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
|
|
(2)
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na
prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
|
(3)
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe, organom ožjih delov pa nudi strokovno
pomoč. |
|
(4)
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s
katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
|
|
(5)
Občinsko upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma
notranje organizacijske enote. |
|
(6)
Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa
jo župan. |
|
12. člen |
|
Če ni v
zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo
na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov
organa občine. |
|
13. člen |
|
(1) Delo
organov občine je javno. |
|
(2)
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki
so podlaga za odločanje občinskih organov. |
|
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
|
(4) Občani
in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so
podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in
pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
2.
Občinski svet |
|
14. člen |
|
(1)
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
|
(2)
Občinski svet šteje 15 članov. |
|
2)
Občinski svet šteje 15 članov, od katerih sta dva člana predstavnika
madžarske narodne skupnosti. |
|
(3) Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta
se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja
do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta,
če ni z zakonom drugače določeno. |
|
(4)
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
|
(5) Prvo
sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.
|
|
(6) Prvo
sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma
član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
|
15. člen |
|
(1)
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
|
(2)
Občinski svet se voli po proporcionalnem volilnem sistemu. |
|
(3) O
oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski
svet z odlokom. |
|
16. člen |
|
(1)
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke
in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
|
(2) V
okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
– sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
– sprejema
proračun občine in zaključni račun, |
|
– sprejme
odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na
predlog župana, |
|
– v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
|
– daje
soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o
na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh
zadevah ne odloča drug občinski organ, |
|
–
nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
|
– potrjuje
mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje
mandata občinskega funkcionarja, |
|
– imenuje
člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
– imenuje
in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
– imenuje
in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in
člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
|
|
– določi,
kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo
župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo
začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
|
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s
statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
|
– odloča o
najemu posojila in dajanju poroštva, |
|
–
razpisuje referendum, |
|
– s svojim
aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta
in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in
delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev
javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih,
|
|
– določa
vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
|
–
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
|
– določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
|
– sprejme
program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
– določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
|
|
– sprejme
odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo
pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
– lahko
sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter
potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa,
|
|
– odloča o
drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
17. člen |
|
(1) Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
(2)
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo
župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi
ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako
določa zakon. |
|
(3) Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
18. člen |
|
(1) Župan
predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa
pravice glasovanja. |
|
(2)
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in
podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter
z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
(3) Za
vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo
podžupan. |
|
(4) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez
posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.
|
|
(5) Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko
opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
|
|
(6) Župan
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko
je bila v tajništvu župana podana pisna zahteva, ki je vsebovala predlog
dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo
občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
|
(7) Če
seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. |
|
19. člen |
|
Strokovno
pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe
občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta
ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen |
|
(1)
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
(2) Dnevni
red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
(3) Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
|
(4) Župan
mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
|
|
(5) O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
|
|
(6) Na
vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
(7) Za
vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanom, članom
občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju
občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
|
|
(8)
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
|
21. člen |
|
(1)
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
|
(2)
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet. |
|
(3) Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
|
|
(4)
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
|
|
(5) Župan
in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta
poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
22. člen |
|
(1)
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.
|
|
(2)
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana občinskega sveta. |
|
(3) Članu
občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi
poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru
odstopa. |
|
(4) Če
član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal
odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno
komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od
prejema pisne odstopne izjave. |
|
(5) Če
župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in
občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal
mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo
na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz
drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni
pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko
uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen,
če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal,
predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane
občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. |
|
(6)
Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet
na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena.
|
|
(7)
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
določa zakon. |
|
2.1 Odbori
in komisije občinskega sveta |
|
23. člen |
|
(1)
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
|
(2)
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. |
|
(3)
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
določa poslovnik občinskega sveta. |
|
(4)
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
24. člen |
|
(1)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki
jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
|
(2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
|
–
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
–
občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
–
obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, |
|
– izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
|
25. člen |
|
(1) Stalna
delovna telesa občinskega sveta so: |
|
– odbor za
družbene dejavnosti, šolstvo, kulturo, šport in turizem, |
|
– odbor za
lokalno infrastrukturo, |
|
– odbor za
kmetijstvo, |
|
– odbor za
zaščito in reševanje, |
|
– komisija
za narodnostna vprašanja in mednarodno sodelovanje, |
|
–
statutarno pravna komisija. |
|
(2) Odbori
štejejo 5 do 9 članov, komisije pa 3 do 5 članov. Delovno področje in
število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
|
26. člen |
|
(1) Člane
odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
|
(2) Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
|
Prvo sejo
delovnega telesa skliče župan. |
|
(3)
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27. člen |
|
(1)
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja,
določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
(2)
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
28. člen |
|
Občinski
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa
občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih
teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
3. Župan |
|
29. člen |
|
(1) Župana
volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
|
(2)
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
|
(3)
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
|
(4) Župan
opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O svoji odločitvi obvesti komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
30. člen |
|
(1) Župan
predstavlja in zastopa občino. |
|
(2) Poleg
tega župan predvsem: |
|
– predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
– izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
– skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
|
|
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa
drugače, |
|
– skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega področja,
naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz
delovnega razmerja, |
|
– imenuje
in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske
uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
|
– usmerja
in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
|
– opravlja
druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
31. člen |
|
(1) Župan
lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
|
(2) Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
|
(3) Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita,
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in
predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
(4) Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
|
(5) Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32. člen |
|
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
|
– skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
|
– imenuje
poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
|
– sprejme
načrt zaščite in reševanja, |
|
– vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
|
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
|
–
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
|
– sprejema
akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
|
– v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
|
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
|
V primeru
razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in
premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati,
lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev
občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34. člen |
|
(1) Za
pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina enega ali dva podžupana.
Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
|
|
(2)
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
(3)
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
(4) V
primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo
župana tisti podžupan, ki ga je s sklepom določil župan. |
|
(5)
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
|
(6) V
soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. |
|
35. člen |
|
(1) Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupana ne moreta opravljati
svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
|
|
(2) V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
36. člen |
|
(1) Če je
tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine. |
|
(2) Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
37. člen |
|
(1)
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
|
(2)
Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi župana. |
|
(3) Županu
preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma
predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi,
da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa.
|
|
(4) Če
župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno
obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. |
|
(5)
Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet
na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena.
|
|
(6)
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne
komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
|
|
(7)
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
|
|
(8)
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo
novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje
mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne
vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
|
4.
Nadzorni odbor |
|
38. člen |
|
(1)
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
|
|
(2)
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
|
|
– opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
–
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
|
–
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
|
|
(3)
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih
delov občine, javnih zavodov, javnih podjetij in drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
39. člen |
|
(1)
Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani
nadzornega odbora morajo imeti praviloma VI. stopnjo strokovne izobrazbe
in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate
za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
(2) Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov ožjih delov občine, direktor občinske uprave,
javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev in zaposleni v
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih
organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
|
|
(3)
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
|
|
(4)
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
40. člen |
|
(1) Prvo
sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor
se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
|
(2) Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
|
|
(3)
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih
večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih
članov. |
|
(4) Sedež
nadzornega odbora je na sedežu občine. Nadzorni odbor za seje uporablja
prostore občine. |
|
(5)
Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig nadzornega odbora. |
|
41. člen |
|
(1)
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru
koledarskega leta predloži županu. |
|
(2)
Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor nad zaključnim
računom proračuna občine, v okviru programa dela pa predvsem izvaja
nadzor: |
|
–
finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine, |
|
–
finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih). |
|
(3)
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen
v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena. |
|
(4)
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in
občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo
leto. |
|
(5)
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi
organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih
proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
|
(6)
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
42. člen |
|
(1)
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih občinskih
proračunskih uporabnikov) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in
zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom
proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
|
|
(2) V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu
odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku
nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
(3) Člani
v svetih javnih zavodov, nadzornih svetih javnih podjetij, ali drugih
pravnih oseb, ki so proračunski uporabniki so dolžni obvestiti nadzorni
odbor o ugotovitvi suma nepravilnosti poslovanja v teh institucijah. |
|
43. člen |
|
(1)
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na
seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
|
(2) Šteje
se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
|
– je
odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izven zakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izven zakonska skupnost prenehala,
|
|
– je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane
osebe, |
|
– če je
član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
|
(3)
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba
in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov. |
|
44. člen |
|
(1) Za
posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v
nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi
osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega
odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot
poročilo o nadzoru. |
|
(2)
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku pet dni pripombe na
osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 15 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
|
(3)
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o
osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega
odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o
nadzoru. |
|
(4) Če
osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati
nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
|
(5)
Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
45. člen |
|
(1)
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru
najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v
roku petnajst dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na
posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja,
pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev
iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če
nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu
poročilu. |
|
(2) Po
preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o
nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
46. člen |
|
(1)
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom
in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.
|
|
(2) V
ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
|
(3) Z
ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
|
V mnenju
se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali
smotrno. |
|
(4)
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
|
(5)
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali
neuspešno. |
|
(6)
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
|
(7)
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
|
(8)
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja
nadzorovane osebe. |
|
47. člen |
|
(1) Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
|
(2) V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
48. člen |
|
(1)
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora
in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
(2) Župan
je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi
predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno
samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih
mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb
javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter z za
poslovanje občine pomembnimi odločitvami v skladu z odlokom o proračunu
občine. |
|
(3) Župan
je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta
ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega
sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali
finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila
občina. |
|
49. člen |
|
Nadzorni
odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o
delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu
ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
50. člen |
|
(1) Delo
nadzornega odbora je javno. |
|
(2)
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se
javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
|
(3)
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz
letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki
se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon,
ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi
katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
|
|
(4) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določa poslovnik nadzornega odbora. |
|
(5) Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
51. člen |
|
(1)
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
(2) Župan
določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga nadzornemu odboru
pri administrativno tehničnih opravilih. |
|
(3)
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. |
|
52. člen |
|
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na
posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa nadzora in
finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi
skrbnika proračunske postavke. |
|
53. člen |
|
Predsednik
in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela
v skladu s Pravilnikom o plačah in drugih prejemkih občinskih
funkcionarjev, delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih
občinskih organov v Občini Moravske Toplice. Izvedencu in drugim
strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s pogodbo, ki jo sklene
župan. |
|
54. člen |
|
Podrobneje
uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom nadzornega odbora, ki ga
sprejme z večino glasov vseh članov. |
|
5.
Občinska uprava |
|
55. člen |
|
(1)
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
(2)
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
56. člen |
|
(1)
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
|
(2)
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
vseh občin ustanoviteljic. |
|
57. člen |
|
(1) Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
|
(2) Občina
odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
|
(3) O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne
občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost
zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
58. člen |
|
(1)
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje
direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
|
(2) Osebe
iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
59. člen |
|
Direktor
občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
60. člen |
|
O upravnih
zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba,
ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu
z Uredbo o strokovni izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje
in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega
postopka ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
61. člen |
|
(1) O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
|
|
(2) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
|
62. člen |
|
(1) O
izločitvi zaposlenega v občinski upravi, ki odloča o upravni zadevi,
odloči direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve zaposlenega
občinske uprave o stvari tudi odloči. |
|
(2) O
izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki
v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
6.
Občinsko pravobranilstvo |
|
63. člen |
|
(1) Občina
lahko ima občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi
organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
|
(2) Po
pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne
osebe, ki so jih ustanovile občine. |
|
(3)
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet
določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
|
(4) Občina
lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
|
7. Drugi
organi občine |
|
64. člen |
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
|
65. člen |
|
Občina ima
poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. Poveljnik in poverjeniki za civilno
zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
IV. OŽJI
DELI OBČINE |
|
66. člen |
|
(1) Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne
skupnosti. |
|
(2)
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
|
(3) Pobudo
za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 15
odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
(4)
Krajevno skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njeno območje občinski
svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in
območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila, ukinila,
ali spremenila krajevna skupnost. |
|
67. člen |
|
Krajevne
skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
|
|
– dajejo
predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na
področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju lokalnih investicij povezanih z infrastrukturo na njihovem
območju ter sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
|
–
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih javnih služb in za investicije v komunalno
infrastrukturo, |
|
– dajejo
predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo
pri njihovi sanaciji, |
|
– dajejo
predloge za ureditev in olepševanje kraja (cvetličenja, ureditev in
vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
|
– dajejo
pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev
dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
–
predlagajo programe javnih del, |
|
–
sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih
in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
|
|
–
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov
ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
|
– dajejo
mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene,
predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih
bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
|
–
seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
|
–
sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
|
|
–
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
|
– dajejo
soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
|
68. člen |
|
(1)
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih
opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more
biti delodajalec. |
|
(2)
Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu
in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez
soglasja župana so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben
za izvršitev proračuna, določi kateri pravni posli in v kateri višini so
ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega
soglasja župana. |
|
(3)
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za
obveznosti krajevnih skupnosti subsidiarno. |
|
(4)
Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. |
|
69. člen |
|
(1) Organ
krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo krajani s
stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve
članov sveta krajevne skupnosti določa zakon. |
|
(2) Član
sveta krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan in javni
uslužbenec v občinski upravi. |
|
(3) Svet
krajevne skupnosti šteje od 3 do 7 članov. |
|
(4)
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
|
(5) Mandat
članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat
članov občinskega sveta. |
|
(6)
Funkcija člana sveta je častna. |
|
70. člen |
|
Prvo sejo
sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po
izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so
potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov
in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za
konstituiranje občinskega sveta. |
|
71. člen |
|
(1) Svet
krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta krajevne skupnosti. |
|
(2)
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in
vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti. |
|
(3)
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno
skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge,
ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. |
|
(4) Pravni
posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik njenega
sveta so veljavni le ob pisnem soglasju župana razen, če je z veljavnim
odlokom o proračunu občine drugače določeno. |
|
(5) Svet
na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta
nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
|
72. člen |
|
(1) Svet
krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri
je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
|
(2) Župan
ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
|
(3)
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
|
(4) Za
delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik
občinskega sveta. |
|
73. člen |
|
(1) Svet
krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge
krajevne, skupnosti. Svet krajevne skupnosti tudi: |
|
–
obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje
krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in
mnenja, |
|
– daje
pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
|
|
– sprejema
odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju
s premoženjem skupnosti, vendar si mora pridobiti naknadno soglasje
občinskega sveta. |
|
(2)
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj
za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan
ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali
odlokom drugače določeno. |
|
(3) Svet
krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj po pooblastilu
župana sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo
zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi
je urejen zbor občanov. |
|
(4)
Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava. |
|
74. člen |
|
Zaradi
obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz
občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov
krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
75. člen |
|
(1) Za
delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo
sredstva v proračunu občine. |
|
(2) Za
uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih
skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov
njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter
samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej
evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
|
(3)
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil, razen običajne
korespondence in pisanja zapisnikov za potrebe krajevnih skupnosti in
njihovih svetov, zagotavlja občinska uprava. |
|
(4)
Kolikor ima krajevna skupnost svoje premoženje mora z njim gospodariti
kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki ureja razpolaganja s premoženjem občine
ter v skladu z določbami tega statuta in drugimi splošnimi akti občine.
|
|
(5) Če
krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
|
76. člen |
|
(1)
Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za
storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela
občine. |
|
(2)
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih
skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom o proračunu.
|
|
(3)
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
|
(4)
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih
načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu
svetu predlagajo njihovi sveti. |
|
(5)
Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova
priloga, sprejme na predlog župana občinski svet. |
|
(6) Občina
ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v
proračunu občine. |
|
(7) Za
izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik
sveta krajevne skupnosti. |
|
(8) Za
izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe
predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o
proračunu občine. |
|
(9) Nadzor
nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor
občine. |
|
77. člen |
|
(1)
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine,
polovice članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne
skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
|
|
– če se po
najmanj trikratnem sklicu svet KS ne sestane, |
|
– če se
ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se
sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo
nenamensko. |
|
(2)
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če
ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni
kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo
interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem
statutom. |
|
V.
NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
78. člen |
|
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor
občanov |
|
79. člen |
|
(1) Občani
na zboru občanov: |
|
–
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
|
|
–
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
–
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
–
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
–
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
– dajejo
predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
|
–
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
|
|
–
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
(2)
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
80. člen |
|
(1) Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti. |
|
(2) Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali
sveta krajevne skupnosti. |
|
(3) Če na
predlog sveta krajevne skupnosti župan ne skliče zbora občanov v roku
tridesetih dni, lahko po tem roku zbor občanov skliče svet krajevne
skupnosti in o tem pisno obvesti župana. |
|
(4) Župan
mora sklicati zbor občanov za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini oziroma
posameznih krajevnih skupnosti, kadar se sklicuje zbor za eno ali več
krajevnih skupnosti. |
|
(5)
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
|
81. člen |
|
Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. Sklic
zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
82. člen |
|
(1) Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan, ali predsednik
sveta krajevne skupnosti. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje
predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
(2) Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5 odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. |
|
(3)
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica
volivcev, ki so glasovali. |
|
(4) Javni
uslužbenec občinske uprave, ali druga oseba, ki jo določi direktor
občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je
glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora.
Zapisnik zbora občanov se v roku 15 dni po končanem zboru občanov s
strani predsednika krajevne skupnosti, ali osebe, ki je zapisnik pisala
posreduje občinski upravi, ki ga objavi na spletnih straneh občine. |
|
2.
Referendum o splošnem aktu občine |
|
83. člen |
|
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
(2)
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
|
(3)
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
84. člen |
|
(1)
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
|
|
(2)
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
|
(3) Če je
vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
85. člen |
|
(1)
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
|
|
(2) Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
(3) Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
|
|
(4)
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
86. člen |
|
(1) Pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu
občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano
zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo
vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
(2) Pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
|
|
(3)
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
(4) Če
župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom
tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v
osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
|
(5)
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
87. člen |
|
(1)
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
|
(2) Župan
določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno
izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
|
|
(3) Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
|
(4) Šteje
se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem
roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
88. člen |
|
(1)
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve
o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma
v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
|
(2)
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
(3) Z
aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”,
dan razpisa in dan glasovanja. |
|
(4) Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za
objavo splošnih aktov občine. |
|
(5)
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma, s katerimi se obvesti volivce na območju na katerem
bo potekal referendum. |
|
89. člen |
|
(1)
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
|
(2)
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
90. člen |
|
(1)
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
|
(2) Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni
samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
(3)
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
3.
Svetovalni referendum |
|
91. člen |
|
(1)
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
|
(2)
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
|
|
(3)
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
(4)
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
4. Drugi
referendumi |
|
92. člen |
|
(1) Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
(2)
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine, če z zakonom, ki
določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
5. Ljudska
iniciativa |
|
93. člen |
|
(1)
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
(2) Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o
splošnem aktu občine. |
|
(3) Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
(4) Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
94. člen |
|
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih
občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem
proračunu. |
|
VI.
POSEBNE PRAVICE MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI IN NJENIH PRIPADNIKOV NA
NARODNOSTNO MEŠANEM OBMOČJU OBČINE |
|
95. člen |
|
(1) Občina
varuje narodnostni značaj, zagotavlja enakopravnost in uresničuje
posebne pravice madžarske narodne skupnosti in njenih pripadnikov ter
skrbi za njen vsestranski razvoj. |
|
(2) Na
narodnostno mešanem območju je uradni jezik slovenščina in madžarščina.
Oba jezika sta enakopravna. Občanom madžarske narodne skupnosti je
zagotovljena uporaba materinega jezika v javnem in družbenem življenju. |
|
96. člen |
|
(1) Organi
občine in vse javne službe poslujejo na narodnostno mešanem območju
občine v slovenskem in madžarskem jeziku. Pri svojem delu so dolžni
upoštevati uradne priimke in imena pripadnikov madžarske narodne
skupnosti. |
|
(2) Organi
občine, državni organi in ustanove uporabljajo na narodnostno mešanem
območju dvojezične napise, pečate, žige, tiskovine in druge obrazce, v
skladu z zakonom. |
|
Zakonske
zveze se na narodnostno mešanem območju sklepajo v slovenskem oziroma
madžarskem jeziku, na željo mladoporočencev pa v obeh jezikih. |
|
97. člen |
|
(1) Na
narodnostno mešanem območju so napisne table z označbo krajev, ulic,
razglasi, obvestila in opozorila ter drugi javni predpisi, dvojezični.
Dvojezične napisne table morajo imeti na tem območju vsi občinski in
državni organi, podjetja, gospodarske organizacije, zasebniki, javni
zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti. |
|
(2)
Dvojezični napisi morajo zagotoviti enakopraven videz obeh jezikov. |
|
98. člen |
|
Na
narodnostno mešanem območju se zbori občanov, javne manifestacije,
zborovanja in vse ostale prireditve izvajajo v slovenskem in madžarskem
jeziku. |
|
99. člen |
|
(1) Statut
in drugi akti občine se prevedejo v madžarski jezik in objavijo v
slovenskem in madžarskem jeziku. |
|
(2)
Predstavniki madžarske narodne skupnosti imajo pri svojem delu v
občinskem svetu in njegovih organih pravico do uporabe materinega
jezika. |
|
100. člen |
|
(1) Na
narodnostno mešanih območjih občina še posebej skrbi za razvoj in
delovanje dvojezičnih vrtcev in šol. |
|
(2) Občina
skupaj z občinskim svetom samoupravne narodne skupnosti podpira in
spodbuja kulturno dejavnost madžarske narodne skupnosti, tisk, RTV in
založniško dejavnost, izobraževanje kadrov za potrebe madžarske narodne
skupnosti ter podpira stike z njenim matičnim narodom in obmejnimi
županijami v Republiki Madžarski. |
|
101. člen |
|
(1)
Občinski svet in druge lokalne skupnosti zagotavljajo samoupravni
narodni skupnosti nujno potrebne prostore in druge materialne možnosti
za delovanje. |
|
(2) V
okviru svojih pristojnosti občina s posebnimi akti ureja vprašanja, ki
zadevajo uresničevanje pravic ter financiranje narodne skupnosti. K tem
predpisom daje soglasje svet narodne skupnosti prek predstavnikov
narodne skupnosti v občinskem svetu. |
|
102. člen |
|
(1)
Občinski svet, odbor ali drug organ mora obravnavati pobude sveta
občinske madžarske samouprave narodne skupnosti o zadevah, ki se
nanašajo na položaj narodne skupnosti in ohranjanja značilnosti
narodnostno mešanih območij. O svojih sklepih, mnenjih in odločitvah
občinski svet pisno obvesti občinsko madžarsko samoupravno narodno
skupnost. |
|
(2) Za
medsebojno obveščenost so si organi občine in občinske narodne skupnosti
dolžni dostavljati zapisnike svojih sej. |
|
(3) Ko
organi občine odločajo o zadevah, ki se nanašajo na položaj pripadnikov
madžarske narodne skupnosti, morajo predhodno pridobiti soglasje
samoupravne narodne skupnosti. |
|
103. člen |
|
V okviru
pristojnosti občinskega sveta iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega
statuta, občinski svet madžarske narodne skupnosti prek članov
občinskega sveta – predstavnikov madžarske narodne skupnosti – daje
soglasje k naslednjim aktom: |
|
– k
statutu in spremembam statuta občine, |
|
– o
simbolih občine, |
|
– o
imenovanju naselij, ulic in trgov na narodnostno mešanih območjih v
občini, |
|
– o
ureditvi javnih napisnih tabel in oznak vidne dvojezičnosti,
|
|
– o
ustanovitvi javnih zavodov madžarske narodnostni, če svet samouprave
narodne skupnosti ni ustanovitelj tega zavoda, |
|
– o
soglasju k imenovanju direktorjev dvojezičnih zavodov in javnih zavodov
za potrebe madžarske narodne skupnosti, |
|
– o drugih
zadevah, ki urejajo posebne pravice madžarske narodne skupnosti. |
|
104. člen |
|
Svet
občinske samoupravne narodne skupnosti daje predhodno mnenje k:
|
|
–
razvojnim načrtom občine za območja, na katerih živijo pripadniki
madžarske narodne skupnosti, |
|
– tistemu
delu proračuna, ki se nanaša na financiranje delovanja madžarske narodne
skupnosti, |
|
–
razvojnim usmeritvam na področju kulture, izobraževanje in informiranja,
|
|
– drugim
zahtevam, ki se nanašajo na uresničevanje posebnih pravic madžarske
narodne skupnosti. |
|
VII.
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
105. člen |
|
(1) Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih
služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
(2)
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
|
–
neposredno v okviru občinske uprave, |
|
– z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
– z
dajanjem koncesij. |
|
106. člen |
|
(1) Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
–
osnovnošolsko izobraževanje, |
|
–
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
– osnovno
zdravstvo in lekarna. |
|
(2) Občina
lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
107. člen |
|
Občina
lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje javne službe. |
|
108. člen |
|
Na
področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
|
– oskrbo s
pitno vodo, |
|
– zbiranje
komunalnih odpadkov, |
|
– prevoz
komunalnih odpadkov, |
|
– obdelavo
mešanih komunalnih odpadkov, |
|
–
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov,
|
|
–
odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
|
|
– urejanje
javnih in drugih površin, |
|
–
pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in
zračnikov zaradi varstva zraka, |
|
–
vzdrževanje občinskih javnih cest, |
|
– urejanje
in vzdrževanje pokopališč, |
|
–
izvajanje pogrebnih storitev, |
|
–
vzdrževanje javne razsvetljave in prometne signalizacije. |
|
109. člen |
|
Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
|
110. člen |
|
Pravne
osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja
občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
111. člen |
|
Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih
sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje občinskih javnih služb. |
|
112. člen |
|
(1) Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega
prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
|
(2) V aktu
o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
113. člen |
|
Občina
mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
VIII.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
114. člen |
|
(1)
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
|
(2) Občina
mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
(3) Za
odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen
občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program
pridobivanja nepremičnega premoženja in letni program odtujitve
nepremičnega premoženja. Izvrševanje tega določila je v pristojnosti
župana. |
|
(4)
Odtujitev in pridobitev nepremičnin in premičnin v lasti občine se
izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon oziroma predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
(5) Za
neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje
občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
115. člen |
|
(1) Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. |
|
(2) Občina
je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne
izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
116. člen |
|
(1)
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti
v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
|
(2)
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
(3) Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
|
(4)
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
117. člen |
|
(1)
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
|
(2)
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
|
(3)
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
|
(4) Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
|
118. člen |
|
(1) Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
|
(2) V
okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugimi splošnimi akti občine. |
|
(3) Župan
mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
|
(4) Župan
je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske
uprave. |
|
(5) Župan
poroča občinskemu svetu o polletnem izvrševanju proračuna v skladu
zakonodajo. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z
zakonom. |
|
119. člen |
|
(1)
Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans
proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna. Postopek sprejemanja
proračuna občine in rebalansa proračuna občine se določi v poslovniku
občinskega sveta občine. |
|
(2) Odlok
o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
|
(3) V
odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
|
|
(4)
Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more
uravnovesiti proračuna občine. |
|
120. člen |
|
(1) Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo
leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
|
(2) Župan
sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja
največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega
sveta podaljša še za tri mesece. |
|
121. člen |
|
Sredstva
proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s
proračunom. |
|
122. člen |
|
(1)
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
|
(2) Če se
med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če
se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik
proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v
proračunsko rezervo. |
|
(3) Župan
mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu. |
|
123. člen |
|
(1) Po
preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog
zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
|
|
(2) O
sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
124. člen |
|
Občina se
lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
125. člen |
|
(1) Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko
zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in
pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
|
|
(2) O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
|
126. člen |
|
(1)
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske
uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
|
(2)
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi
predpisi. |
|
127. člen |
|
Nabavo
blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
IX.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni
akti občine |
|
128. člen |
|
(1)
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in
pravilniki. |
|
(2)
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. |
|
(3) Kadar
ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
|
(4)
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
129. člen |
|
(1) Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
(2) Statut
se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
130. člen |
|
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
131. člen |
|
(1) Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
|
(2) Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
132. člen |
|
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
|
133. člen |
|
(1)
Statut, in drugi splošni akti občine morajo biti objavljeni v Uradnem
listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če
ni v njih drugače določeno. |
|
(2) V
Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
|
2.
Posamični akti občine |
|
134. člen |
|
(1)
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
(2) S
posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
135. člen |
|
(1) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
|
(2) O
pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
|
|
(3) O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
X. VARSTVO
OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
136. člen |
|
Občinski
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine. |
|
137. člen |
|
Občinski
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
138. člen |
|
Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
139. člen |
|
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
|
140. člen |
|
Delovna
telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
XI. NADZOR
NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
141. člen |
|
(1) Vsako
ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
(2)
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
|
(3) V
zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
|
(4) Pri
izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo
predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti
in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna
navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
142. člen |
|
(1) Do
sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih
sprejeli organi Občine Murska Sobota pred letom 1995, če niso v
nasprotju z zakonom. |
|
(2)
Splošni akti Občine Moravske Toplice, sprejeti na podlagi Statuta Občine
Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01 in 69/02 in 28/03)
ostanejo v veljavi, če niso v nasprotju s tem statutom. Splošni akti
občine, ki niso v skladu s tem statutom, se morajo uskladiti v roku
enega leta od uveljavitve tega statuta. |
|
(3) Odbori
in komisije občinskega sveta, ustanovljene v skladu z določili Statuta
Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01, 69/02 in
28/03), nadaljujejo svoje delo do izvolitve novih članov občinskega
sveta. |
|
143. člen |
|
(1) Drugi
odstavek 2. člena tega statuta začne veljati po izteku mandata sveta
obstoječih krajevnih skupnosti. |
|
(2) Do
začetka veljave drugega odstavka 2. člena tega statuta delujejo na
območju občine naslednje krajevne skupnosti: |
|
1.
Krajevna skupnost Andrejci, ki obsega naselje Andrejci |
|
2.
Krajevna skupnost Bogojina, ki obsega naselje Bogojina, Bukovnica,
Ivanci |
|
3.
Krajevna skupnost Filovci, ki obsega naselje Filovci |
|
4.
Krajevna skupnost Ivanovci, ki obsega naselje Ivanovci |
|
5.
Krajevna skupnost Krnci, ki obsega naselje Krnci |
|
6.
Krajevna skupnost Martjanci, ki obsega naselje Martjanci |
|
7.
Krajevna skupnost Moravske Toplice, ki obsega naselje Moravske Toplice
|
|
8.
Krajevna skupnost Motvarjevci, ki obsega naselje Motvarjevci
|
|
9.
Krajevna skupnost Noršinci, ki obsega naselje Noršinci |
|
10.
Krajevna skupnost Prosenjakovci, ki obsega naselja Prosenjakovci,
Berkovci, Čikečka vas, Ivanjševci, Pordašinci, Središče |
|
11.
Krajevna skupnost Ratkovci, ki obsega naselja Ratkovci, Kančevci,
Lončarovci |
|
12.
Krajevna skupnost Sebeborci, ki obsega naselje Sebeborci |
|
13.
Krajevna skupnost Selo-Fokovci, ki obsega naselji Selo in Fokovci
|
|
14.
Krajevna skupnost Tešanovci, ki obsega naselja Tešanovci, Lukačevci,
Mlajtinci, Suhi Vrh, Vučja Gomila. |
|
144. člen |
|
Grb občine
se določi s posebnim odlokom, z začetkom uporabe katerega se preneha
uporabljati znak občine. |
|
145. člen |
|
Ta statut
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
146. člen |
|
Z dnem
začetka veljave tega statuta preneha veljati Statut Občine Moravske
Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01, 69/02 in 28/03). |
|
|
|
Št.
007-00001/2014-5 |
|
Moravske
Toplice, dne 9. maja 2014 |
|
|
|
Župan |
Občine Moravske Toplice |
Alojz Glavač l.r. |
|
|
|
|
Spremembe in dopolnitve Statuta
Občine Moravske Toplice (Uradni
list Republike Slovenije, št. 21/2015)
vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
3. člen |
|
Te
spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|