ODLOK |
O
OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU |
NA
OBMOČJU ENOT UREJANJA PROSTORA (EUP) |
RU 57
in RU 46 – del |
|
I.
Splošne določbe |
|
1.
člen |
(podlaga in predmet odloka) |
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Ruše (MUV št. 26/10, MUV št. 7/11 - obvezna
razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 38/12 - obvezna razlaga,
Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/13 - 1. spremembe in dopolnitve,
Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/15 - 3. obvezna razlaga) (v
nadaljevanju OPN), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za
ureditev stanovanjske poselitve ter ureditev funkcionalnosti
osnovnošolskega kompleksa s športno rekreacijskimi in drugimi urejenimi
prostimi površinami ter površinami za dostop in mirujoči promet na
območju enot urejanja prostora (EUP) RU57 in RU46-del (v nadaljevanju:
OPPN). |
|
2.
člen |
(sestavni deli OPPN) |
(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in
priloge. |
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje: |
·
območje
OPPN, |
·
opis
prostorskih ureditev, |
·
umestitev načrtovane ureditve v prostor, |
·
rešitve
načrtovanih objektov in površin ter pogoje in usmeritve za projektiranje
in gradnjo, |
·
zasnovo
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
·
rešitve
in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
·
rešitve
in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in trajnostno rabo
naravnih dobrin, |
·
rešitve
in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom, |
·
etapnost
izvedbe prostorskih ureditev, |
·
velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev, |
·
obveznosti investitorjev, lastnikov in izvajalcev. |
(3) Grafični del OPPN obsega: |
|
list št. 1: |
Izsek iz
kartografskega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine
Ruše
|
M 1:4000 |
list št. 2: |
Ureditveno
območje z načrtom parcelacije
Območje OPPN z
obstoječim parcelnim stanjem na
geodetskem
načrtu
|
M 1:1000 |
list št. 3: |
Prikaz vplivov
in povezav s sosednjimi območji
|
M
1:1000 |
list št. 4: |
Prikaz
ureditve območja z novo parcelacijo
|
M
1:500 |
list št. 5: |
Načrt
ureditvenega območja s parcelacijo
Prikaz
funkcionalnih celot (gradbenih parcel)
|
M
1:1000 |
list št. 6: |
Zazidalno
ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
|
M
1:500 |
list št. 7: |
Ureditvena
situacija prometnega režima
|
M
1:1000 |
list št. 8: |
Prikaz
ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvo pred požarom
|
M
1:1000 |
list št. 9: |
Zakoličbeni
načrt ureditvene situacije
|
M
1:1000 |
|
II.
Območje OPPN |
|
3.
člen |
(obseg
območja) |
Predmetni odlok določa območje OPPN, ki zajema
zemljišča na zahodni strani obstoječega stanovanjskega naselja in
osnovne šole, umeščena med Kolodvorsko cesto na severu in Falsko cesto
na jugu. Na zahodni strani se območje obravnave zaključuje s kmetijskimi
površinami parcel 999 in 1000/1, obe K.O. 0665-Ruše. Na vzhodu
predstavlja mejo obdelave kompleks osnovne šole. OPPN zajema delno
obstoječe nepozidano stavbno zemljišče na zahodu, delno pozidana stavbna
zemljišča znotraj območja urejanja ter delno neizkoriščene površine,
namenjene športno rekreacijskim površinam za potrebe osnovne šole,
zelenim površinam in drugim urejenim prostim površinam, namenjenim javni
uporabi. |
Območje urejanja obsega naslednje parcelne številke
v katastrski občini 0665-Ruše oz. njihove dele: 964, 967, 969, 974, 975,
981, 982, 991, 993, 997, 998, 961/1, 961/2, 962/2, 962/5, 962/6, 962/7,
962/8, 963/1, 963/2, 968/2, 968/3, 968/4, 970/1, 970/2, 971/1, 971/2,
972/1, 972/2, 973/1, 973/2, 976/1, 976/2, 977/1, 977/2, 978/1, 978/2,
979/1, 979/2, 980/1, 980/2, 984/1, 984/2, 992/1, 996/1 in 996/2. |
|
4.
člen |
(enote
urejanja – funkcionalne celote) |
Območje OPPN je razdeljeno na pet sklopov enot
urejanja: |
1. FC–CU-obst: - so funkcionalne celote
obstoječe pozidave, ki obravnavajo obstoječo pozidavo ter določajo
možnost obnove in dozidave obstoječih grajenih fundusov; |
2. FC-CU-ZD: - so funkcionalne celote drugih
zelenih površin, namenjenih ureditvi športno rekreacijskih površin za
potrebe osnovne šole in ureditvi drugih javnih površin; |
3. FC-PO: - funkcionalna celota površin
prometne infrastrukture in mirujočega prometa; |
4. FC-SSe: - so funkcionalne celote novo
predvidene stanovanjske poselitve; |
5. FC-SSe-obs: - so funkcionalne celote
obstoječe stanovanjske poselitve; |
|
III.
Opis prostorskih ureditev |
|
5.
člen |
(funkcija območja) |
(1) Območje OPPN predstavljajo nepozidana stavbna
zemljišča na zahodu obravnavanega območja, ki so v skladu z veljavnim
hierarhično višjim prostorskim aktom Občine Ruše namenjena stanovanjski
gradnji s komunalno in prometno infrastrukturo. |
(2) Območje OPPN na severnem, vzhodnem in južnem
delu zapira obstoječa pozidava, kateri se namenijo določila v okviru
dograjevanja, sprememb namembnosti, vzdrževanj, odstranitve in
novogradnje objektov. |
(3) Osrednji del obravnavanega območja dopolnjujejo
obstoječo okoliško pozidavo površine, namenjene ureditvi športno
rekreacijskih površin za potrebe osnovne šole in ureditvi drugih javnih
odprtih površin. |
(4) Območje OPPN se namenja: |
·
novogradnji prostostoječih enostanovanjskih ali dvostanovanjskih hiš,
vključno z ureditvijo dostopov in parkirnih površin za stanovalce in
obiskovalce; |
·
ureditvi
zelenih površin, športno rekreacijskih in drugih urejenih prostih
površin (peš poti, zelenice, parkovne ureditve, otroško igrišče, športna
igrišča, fitnes na prostem in podobno); |
·
ureditvi
notranjega prometnega omrežja ter priključevanja na obstoječo prometno
mrežo vključno s površinami za mirujoči promet; |
·
ureditvi
komunalne in energetske infrastrukture območja OPPN. |
|
6.
člen |
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) |
(1) Območje OPPN bo povezano s širšim območjem
mesta Ruše z notranjo prometno infrastrukturo, katere sestavni del so
tudi površine za mirujoči promet. |
(2) Območje OPPN se z izgradnjo, prestavitvijo in
rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture ter krajinskimi in
drugimi ureditvami poveže s prostorom in obstoječo gospodarsko javno
infrastrukturo. |
|
7.
člen |
(posegi izven OPPN) |
Izven območja OPPN se predvidi morebitna izgradnja,
prestavitev in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture zaradi
priključevanja območja OPPN, skladno s predhodno pridobljenimi
projektnimi pogoji in soglasji na projektne rešitve v ustrezni projektni
dokumentaciji. |
|
8.
člen |
(umestitev javnih in drugih skupnih površin) |
(1) Javne površine v območju OPPN so površine
funkcionalne enote FC-CU-PO in FC-Sse-PO - območje notranjih
povezovalnih cest tudi kot javnih interventnih površin, vključno s
površinami za mirujoči promet. |
(2) Druge skupne površine so namenjene ureditvi
ekoloških otokov in skupnim razvodom gospodarske javne infrastrukture. |
(3) V funkcionalni celoti FC-CU-ZD je predvidena
ureditev delno javnih površin, namenjenih športno rekreacijski
dejavnosti, druženju in zagotavljanju kvalitetnega bivanja izven časa
osnovnošolskega pouka. |
(4) Razmejitev javnih in drugih skupnih površin je
prikazana v grafičnem delu OPPN. |
|
9.
člen |
(vrste
objektov) |
(1) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst
objektov je v ureditvenem območju OPPN dovoljena gradnja (kot
novogradnja) naslednjih objektov: |
·
11100 –
enostanovanjske stavbe |
·
11210 –
dvostanovanjske stavbe |
·
21121 –
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste |
·
22140 –
daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi |
·
22210 –
lokalni (distribucijski) plinovodi |
·
22221 –
lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo
|
·
22222 –
lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak; |
·
22231 –
cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija); |
·
22241 –
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi |
·
22242 –
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja. |
(2) Dovoljeno je še: |
a) gradnja komunalnih, energetskih in drugih
priključkov objektov na infrastrukturo; |
b) gradnja naprav za izkoriščanje obnovljivih
virov energije za lastne potrebe; |
c) gradnja enostavnih in nezahtevnih
objektov, skladnih z namembnostjo območja; |
d) sprememba namembnosti 20% stanovanjskega
objekta v poslovni prostor za opravljanje mirne dejavnosti (do dva
zaposlena), ki ne potrebuje zunanjih manipulativnih površin za tovorna
dostavna vozila in pod pogojem, da je omogočena ureditev parkirnih
površin za zaposlene; |
e) rekonstrukcije in odstranitve objektov; |
f) dograditve, rekonstrukcije in vzdrževanje
obstoječih objektov skladno z osnovno namembnostjo. |
|
IV.
Rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za
projektiranje in gradnjo |
|
10.
člen |
(oblikovanje območja) |
(1) Pri oblikovanju območja je potrebno upoštevati
konfiguracijo terena ter slediti smerem, ki jih podajajo plastnice in
načrtovane prometne ureditve. |
(2) Zunanje površine je potrebno oblikovati skladno
namenu, brez grajenih ovir. Potrebno je oblikovati robove ureditvenega
območja OPPN s priključki na obstoječe omrežje javnih cest, priključki
na obstoječe peščeve površine oziroma poti, z urejanjem parkirnih
površin, zelenih površin, tlakovanih površin, ograj in umestitvijo
urbane opreme. |
|
11.
člen |
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v funkcionalni celoti |
stanovanjske ureditve (FC-SSe-1 in FC-SSe-2)) |
Merila in pogoji za načrtovanje objektov: |
(1) Parcele za gradnjo so razvidne iz grafičnega
lista številka 4 »Prikaz ureditve območja z novo parcelacijo« in lista
številka 5 »Načrt ureditvenega območja s parcelacijo - prikaz
funkcionalnih celot (gradbenih parcel)«. |
(2) Lega objektov na parcelah namenjenih gradnji je
določena z zakoličbenimi točkami gradbenih parcel v Gauß-Krügerjevem
koordinatnem sistemu in določenimi gradbenimi mejami (območjem možnosti
gradnje) v grafičnem delu OPPN, prikaz na listu 9 »Zakoličbeni načrt
ureditvene situacije«. |
Usmeritve za oblikovanje objektov: |
(3) V posamezni funkcionalni enoti morajo biti
stavbe po tlorisnih in višinskih gabaritih, volumnih in oblikovanju
zasnovane in izvedene enotno kot je opisano tem členu odloka. |
(4) Maksimalni višinski gabarit stavb je (K) klet +
P (pritličje) + M (izkoriščeno podstrešje). Za pritličje se šteje tudi
etaža, ki je zaradi izoblikovanosti terena delno vkopana. |
(5) Likovno oblikovna podoba stavb mora slediti
sodobnim arhitekturnim smernicam, kar je potrebno doseči z
razporeditvijo odprtin in uporabo materialov kot so les, steklo, kovina,
beton ter klasični »mokri« zaključni sloji fasad. |
(6) Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom
v smeri daljše stranice orientiranim v smeri SV - JZ, oziroma
sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru raščenega tlorisa. Štiri
in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Del stavbe v
obsegu do 50% tlorisa objekta je dovoljeno urediti tudi kot ravno ali
pohodno streho. Strehe nadstreškov so lahko ravne ali enokapne v
minimalnem naklonu (do 8°). |
(7) Sončni zbiralniki na strehah ne smejo biti
vidni z javne površine, na katero se stavba priključuje, prav tako odboj
svetlobe ne sme povzročati pretirane osvetlitve okoliških objektov. |
(8) Na fasadah je dovoljena uporaba svetlih barv v
spektru bele in sive barve in spektru različnih zemeljskih barv.
Dopustni so fasadni poudarki v pastelnih barvnih tonih do 20% fasadne
površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče
in neavtohtone (npr. citronsko rumena, oranžna, vijolična, rdeča, modra,
živo oz. travniško zelena, živo modra oz. turkizno modra). Barva fasade
mora biti usklajena z barvo strešnega venca, cokla in stavbnega
pohištva. Poslikave fasad niso dovoljene. |
Usmeritve in pogoji za podkletitev: |
(9) Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti upoštevani
naslednji pogoji: |
·
podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničnih
(hidrogeoloških) raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja, pri čemer je potrebno upoštevati ukrepe za
zavarovanje pred vdorom podtalne vode; |
·
onemogočen oz. preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno
etažo; |
·
morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati, |
·
klet
mora biti zgrajena kot vodo-nepropustni objekt. |
Usmeritve in pogoji za parkiranje in manipulativne
površine: |
(10) Na zemljišču za gradnjo posamezne stavbe
je potrebno zagotoviti najmanj dve parkirni mesti za stanovalce in eno
parkirno mesto za obiskovalce. |
(11) Potrebne manipulativne in interventne
površine se zagotavlja znotraj ureditvene enote FC-SSe, z ozirom na
predvideno pozidavo. |
Usmeritve za ureditev zemljišča ob stavbi: |
(12) Pri urejanju zemljišča veljajo naslednji
pogoji: |
·
višina
urejenega terena ob načrtovani stavbi mora biti prilagojena najbližjim
sosednjim zemljiščem; |
·
morebitne terenske (nivojske) razlike se uredijo s primernimi višinskimi
premostitvami (zidci, škarpami, ipd.), ki pa ne smejo presegati višine
50 cm in ne smejo onemogočati peš in ostalih povezav s širšim območjem; |
·
umetno
dvigovanje terena z nasipavanjem nad koto določeno v grafičnem delu
(298.00) ni dovoljeno, odstopanje od navedene kote je možno s predhodno
geološko študijo; |
·
ureditve
okolice objektov v posamezni funkcionalni enoti naj bodo oblikovno
skladne; |
·
zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije,
tako visokorasle kot nizko rasle; |
·
gradbene
parcele so lahko ograjene, medposestne ograje in žive meje ne smejo
presegati višine 1,5 m, lahko so žične, lesene, kovinske, iz naravnega
kamna, kombinirane ali kot žive meje; |
·
ograje
ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne
vožnje. |
|
12.
člen |
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v funkcionalni celoti |
obstoječe poselitve (FC-SSe-obst in FC-CU-obst)) |
Merila in pogoji za načrtovanje objektov: |
(1) Funkcionalne celote FC-SSe-obst in FC-CU-obst
predstavljajo obstoječo pozidavo z obstoječimi gradbenimi parcelami in
stavbnimi fundusi. |
(2) Lega objektov zatečenega stanja ni predmet
urejanja OPPN. Usmeritve rekonstrukcij in nadomestnih gradenj morajo
slediti gradbenim linijam, ki se nanašajo na obstoječo pozidavo in se z
morebitnim izgledom navezujejo na novo predvideno poselitev. |
(3) Nadomestne gradnje je potrebno uskladiti z
minimalnimi odmiki od parcelnih meja, ki znašajo 4,00 m. Manjši odmiki
so možni s pisnim overjenim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča.
Odmiki od prometnic so pogojeni s soglasjem upravljavca v varovalnem
pasu. |
(4) Namembnost objektov je pogojena s podrobno
namensko rabo določeno v OPN. Spremembe namembnosti dela ali celote
stavb morajo slediti osnovni podrobni namembnosti enote urejanja
prostora. |
(5) Dograditve oz. novogradnje znotraj FC-CU-obst_1
sledijo potrebam zagotavljanja funkcionalnosti osnovnošolskega
kompleksa. Faktor zazidanosti znotraj funkcionalne celote gradbene
parcele je poljuben, prilagojen potrebam širitve izobraževalnega
programa osnovne šole. Zunanje površine morajo biti funkcionalno in
tehtno uporabljene v navezavi z območjem, ki je predvideno za športno
rekreacijske dejavnosti (FC-CU-ZD_1). |
(6) Dograditve oz. novogradnje znotraj
FC-CU-obst_2, FC-CU-obst_3 in FC-CU-obst_4 sledi potrebam po dograditvi
obstoječih objektov za potrebe stanovanjskih in centralnih dejavnosti.
Dograditev je mogoča do 50% tlorisne površine obstoječih objektov, pri
čemer ne sme faktor zazidanosti presegati 70% površine celotne gradbene
parcele. Namembnost dograditve je pogojena z obstoječo namembnostjo
objekta in maksimalno spremembo namembnosti objekta do 50% bruto
tlorisne površine objekta, skladno s podrobno namensko rabo enote
urejanja prostora, izkazano v OPN (CU-osrednja območja centralnih
dejavnosti). Parkirne površine in ostale manipulativne površine je
potrebno zagotoviti znotraj gradbenih parcel, definiranih v
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
Usmeritve za oblikovanje stanovanjskih objektov v
FC-SSe-obst: |
(7) Višine novogradenj in dozidav ne smejo
presegati višine obstoječega objekta ali objekta v neposredni bližini. |
(8) Likovno oblikovna podoba stavb mora slediti
sodobnim arhitekturnim smernicam, kar je potrebno doseči z
razporeditvijo odprtin in uporabo materialov kot so les, steklo, kovina,
beton ter klasični »mokri« zaključni sloji fasad. V primeru dograditve
je potrebno novo volumensko maso oblikovno prilagoditi obstoječemu
objektu in upoštevati objekt kot celoto z obstoječim stavbnim fondom.
|
(9) Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom
v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v
primeru raščenega tlorisa. Štiri in večkapne strehe ter lomljene
strešine niso dovoljene. Del stavbe v obsegu do 50% tlorisa objekta je
dovoljeno urediti tudi kot ravno ali pohodno streho. Strehe nadstreškov
so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). Čopi in frčade
niso dovoljeni. |
(10) Faktor zazidanosti posamezne gradbene
parcele ne sme presegati 60% celotne zazidane površine. V kvoto površin
za izračun faktorja zazidanosti se štejejo vsi objekti na gradbeni
parceli površine na stiku z zemljiščem in vse utrjene površine (dovozi,
dostopi, terase in podobno). |
(11) Na fasadah je dovoljena uporaba svetlih
barv v spektru bele in sive barve ter spektru različnih zemeljskih barv.
Dopustni so fasadni poudarki v pastelnih barvnih tonih do 20% fasadne
površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče
in neavtohtone (npr. citronsko rumena, oranžna, vijolična, rdeča, modra,
živo oz. travniško zelena, živo modra oz. turkizno modra). Barva fasade
mora biti usklajena z barvo strešnega venca, cokla in stavbnega
pohištva. Poslikave fasad niso dovoljene. |
Usmeritve za oblikovanje objektov v FC-CU-obst_1,
FC-CU-obst_2 in FC-CU-obst_3 : |
(12) Višine novogradenj ne smejo presegati
višin obstoječega objekta ali objekta v neposredni bližini. |
(13) Likovno oblikovna podoba stavb mora
slediti sodobnim arhitekturnim smernicam, kar je potrebno doseči z
razporeditvijo odprtin in uporabo materialov kot so les, steklo, kovina,
beton ter klasični »mokri« zaključni sloji fasad. V primeru dograditve
je potrebno novo volumensko maso oblikovno prilagoditi obstoječemu
objektu in upoštevati objekt kot celoto z obstoječim stavbnim fondom.
|
(14) Strehe stavb so praviloma dvokapnice s
slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega
naklona kot osnovni objekt. Štiri in večkapne strehe ter lomljene
strešine niso dovoljene. Del stavbe v obsegu do 50% tlorisa objekta je
dovoljeno urediti tudi kot ravno ali pohodno streho. Strehe nadstreškov
so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). Čopi in frčade
niso dovoljeni. V primeru novogradnje ali rekonstrukcije objekta v
okviru namembnosti centralnih dejavnosti je možno streho oblikovati
skladno z namembnostjo objekta, ki pa ne sme negativno vplivati na
obravnavano območje, kar je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja utemeljiti v tekstualnem in grafičnem delu. |
(15) Osnovne usmeritve za oblikovanje
fasadnega ovoja so enake 11. točki tega člena. V primeru dograditve ali
spremembe namembnosti za potrebe centralnih dejavnosti, je možno
zaključni fasadni sloj prilagoditi funkciji objekta (več steklenih
površin, obešene fasade iz umetnih materialov in podobno). Za uporabo
tega določila je potrebno izpolnjevanje pogoja, ki izhaja iz
zagotavljanja kvalitetnega oblikovanja celotne mase objekta ki se
dograjuje, rekonstruira ali nadgrajuje, kar je potrebno v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja utemeljiti v tekstualnem in grafičnem
delu |
Usmeritve in pogoji za podkletitev: |
(16) Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti
upoštevani naslednji pogoji: |
·
podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničnih
(hidrogeoloških) raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja, pri čemer je potrebno upoštevati ukrepe za
zavarovanje pred vdorom podtalne vode; |
·
onemogočen oz. preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno
etažo; |
·
morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati, |
·
klet
mora biti zgrajena kot vodo-nepropustni objekt. |
·
Usmeritve in pogoji za parkiranje in manipulativne površine: |
(17) Na zemljišču za gradnjo posamezne stavbe
je potrebno zagotoviti najmanj dve parkirni mesti za stanovalce in eno
parkirno mesto za obiskovalce. Za potrebe objektov namembnosti
centralnih dejavnosti je potrebno zagotoviti vsaj dve (2) parkirni mesti
na 20 m2 neto tlorisne površine objekta in eno (1) parkirno mesto na dva
zaposlena. |
(18) V kolikor ni možnosti zagotavljanja
ustreznih površin v slopu gradbene parcele, se lahko zagotovijo površine
s pogodbenimi razmerji na drugih lokacijah. |
(19) Potrebne manipulativne in interventne
površine se zagotavlja znotraj gradbene parcele v seštevku z obstoječo
pozidavo. |
Usmeritve za ureditev zemljišča ob stavbi: |
(20) Pri urejanju zemljišča veljajo naslednji
pogoji: |
·
višina
urejenega terena ob načrtovani stavbi mora biti prilagojena najbližjim
sosednjim zemljiščem; |
·
morebitne terenske (nivojske) razlike se uredijo s primernimi višinskimi
premostitvami (zidci, škarpami, ipd.), ki pa ne smejo presegati višine
50 cm in ne smejo onemogočati peš in ostalih povezav s širšim območjem; |
·
ureditve
okolice objektov v posamezni funkcionalni enoti naj bodo oblikovno
skladne; |
·
umetno
dvigovanje terena z nasipavanjem nad koto določeno v grafičnem delu
(298.00) ni dovoljeno; |
·
zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije; |
·
gradbene
parcele so lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati višine
1,5 m, kar velja tudi za žive meje, lahko so žične, lesene, kovinske, iz
naravnega kamna, kombinirane ali žive meje; |
·
ograje
ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne
vožnje. |
|
13.
člen |
(pogoji in usmeritve za urejanje v |
funkcionalni celoti (FC-CU-ZD_1)) |
Merila in pogoji za načrtovanje ureditve: |
(1) Območje FC-CU-ZD_1 je namenjeno ureditvi
športno rekreacijskih površin za potrebe osnovne šole in ureditvi drugih
javnih površin, namenjenih za urejanje zelenih površin. |
(2) Poleg ureditve športnih površin igrišč,
namenjenih za izvajanje vseh športnih aktivnosti na prostem, se lahko na
območju FC-CU-ZD_1 uredijo pešpoti, površine za počitek, površine za
igro na prostem, kamor spada tudi postavitev igral, postavitev urbane
opreme, vodnih pitnikov in podobno. |
(3) Na območju FC-CU-ZD_1 je mogoče urediti tudi
druge zelene površine, kot so parkovne in ostale zelene površinem
namenjene počitku in telesnim aktivnostim na travnatih površinah,
ureditev kmetijsko agrarnih površin za izobraževalne namene osnovne
šole, zasaditev funkcionalne visokorasle vegetacije. |
(4) Ureditev se izvede v naravnih materialih ter
sonaravno in okolju prijazno. Igrišča in ostale utrjene površine je
mogoče zaključevati z betonom, asfaltom, peščenimi in travnatimi
površinami. |
(5) Zasaditev visokorasle vegetacije je mogoča ob
robovih funkcionalne zasnove. V nadaljevanju izvedbe, pa se vegetacija
prilagaja celostnemu oblikovanju funkcionalne zasnove. |
(6) Dostopi do urejenih športnih površin morajo
biti funkcionalno ločeni od osnovnošolskega kompleksa in enako dostopni
za izvajanje pouka telesne vzgoje osnovnošolskega programa ter obšolskih
športno interesnih dejavnosti osnovnošolcev. |
|
V.
Pogoji in merila za urejanje prometne in gospodarske javne
infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo |
|
14.
člen |
(gospodarska javna infrastruktura) |
(1) Potek obstoječega in s tem OPPN načrtovanega
omrežja gospodarske javne infrastrukture je prikazan v grafičnem delu,
list številka 6 »Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka
omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«. |
(2) Za potrebe izvedbe OPPN je bila izdelana idejna
zasnova komunalne infrastrukture (Matrika d.o.o., št. proj.
IDZ-027/2016-RUŠ, november 2016), ki je kot strokovna podlaga povzeta v
obravnavanem prostorskem aktu. |
(3) Vsi obstoječi in novo predvideni objekti se
morajo priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko
infrastrukturo: kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno
omrežje in telefonsko omrežje. |
(4) Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so
vodni zbiralniki, transformatorske postaje, črpališča ipd., morajo biti
obsajeni z zelenim pasom tako, da niso vidni iz okolja (potrebno je
zagotavljati dostop za vzdrževanje in nadzor). |
|
15.
člen |
(elektroenergetsko omrežje) |
(1) Za potrebe nove ureditve elektrifikacije
obravnavanega območja OPPN je izdelana strokovna podlaga Ureditev EE
omrežja za osrednji del Ruš (št. projekta 168/16-MO) s strani Elektro
Maribor d.d., ki je sestavni del OPPN. |
(2) V grafičnih podlagah OPPN je razvidno
priključevanje in trase predvidenih elektroenergetskih vodov in naprav
obravnavanega območja OPPN. |
(3) Za potrebe izdelave projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenih dovoljenj predvidenih posegov znotraj območja OPPN
se mora investitor oz. projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih
elektroenergetskih podzemnih vodov in naprav ter jih upoštevati pri
nadaljnjem projektiranju. Sestavni del postopka za pridobitev gradbenega
dovoljenja je pridobitev projektnih pogojev in končnega soglasja k
projektu s strani upravljavca. |
(4) Pred pričetkom izvajanja del na terenu si mora
investitor oz. izvajalec zakoličiti točno lokacijo obstoječih
elektroenergetskih podzemnih vodov in naprav, na podlagi navodil OE
Maribor z okolico. O začetku del je potrebno predhodno 7 dni vnaprej
obvestiti pooblaščeno osebo upravljavca. |
(5) Tehnični pogoji izvedbe elektrifikacije območja
zajemajo: |
a.) Pod oz. nad elektroenergetskimi vodi ni
dovoljeno projektirati oz. graditi. |
b.) Razmaki oz. oddaljenost med posameznimi
elektroenergetskimi kabli, morajo zaradi zmanjševanja medsebojnih
vplivov, znašati najmanj: |
·
0,07 m
–med kabli napetosti do 1kV istega napetostnega nivoja, |
·
0,15 m
–pri polaganju kablov napetosti 10 ali 20 kV, oz. različnih napetostnih
nivojev. |
c.) Določila na mestih križanj in približevanj
gradbenih del z elektroenergetskimi vodi in napravami predpisuje
»Tipizacija elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10 kV, 20 kV
(Tipizacija DES, januar 1981). |
d.) Elektroenergetske kable pod cestiščem je
potrebno prestaviti na novo lokacijo, v za ta namen pripravljene
komunalne vode ustrezne velikosti in števila. |
e.) Pri križanju kablov z razširjenim voziščem in
novima bankinama je potrebno podaljšati mehansko zaščito kablov. |
f.) Za morebitno prestavitev in mehansko zaščito
kablovodov je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno
dokumentacijo s strani upravljavca. |
g.) Vse lokacije kablovodov, ki bodo po končanih
delih ostali nad povoznimi površinami je potrebno mehansko zaščititi, za
kar je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo s
strani upravljavca. |
h.) V primeru, da se določila alinej a. – g. ni
mogoče izvesti, je potrebno podzemne vode prestaviti na novo lokacijo,
za kar je potrebno izdelati in pridobiti ustrezno projektno in upravno
dokumentacijo za prestavitev elektroenergetskih vodov, naprav in
objektov. Sestavni del projektne dokumentacije so tudi notarsko overjene
služnostne pogodbe za zemljišča, preko katerih bo potekala nova
prestavljena trasa elektroenergetskih vodov. |
(6) Investitor oz. izvajalec posega nosi
odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh faz navedenih postopkov
in izvedbe del. |
|
16.
člen |
(telekomunikacijsko in kabelsko omrežje) |
(1) Za potrebe novih ureditev se, v sklopu vseh
gradbenih parcel, zgradi kabelsko kanalizacijsko omrežje, ki bo
omogočalo posameznim ponudnikom TK storitev priklop posameznih objektov
na sisteme prenosa podatkov. Podrobnejše pogoje priključevanja na
telekomunikacijsko omrežje se določi v fazi priprave projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(2) Pri vseh posegih v prostor je potrebno ustrezno
upoštevati obstoječe trase TK vodov ter za poseganje v bližino le-teh
pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d., na podlagi posredovanih
projektnih rešitev. |
(3) Za predvideno novo stanovanjsko poselitev je
potrebno v fazi projektiranja in pridobitev gradbenega dovoljenja za TK
infrastrukturo pridobiti soglasje s strani Telekom Slovenije d.d.. V
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati, da
se kabelska kanalizacija predvidi na robu notranjih povezovalnih cest iz
2xPEHD cevi fi50 mm od točk navezav do točk razvoda. Na točkah razvoda
se postavijo kabelski jaški BC fi 100. Od predvidenih stanovanjskih
objektov do točk razvoda se predvidi položitev PEHD cevi fi 32 mm.
Navezave na obstoječe TK omrežje je mogoča na kabelski kanalizaciji na
severu Falske ceste. |
(4) Za vsako gradbeno parcelo namenjeno
stanovanjski gradnji se predvidi TK priključek z vgradnjo dovodne TK
omarice in zagotovi ustrezen cevni dovod do objekta. V primeru kovinske
TK omarice mora biti le-ta ustrezno ozemljena. Dovodna TK omarica mora
biti locirana na mestu kjer je omogočen 24 urni dostop upravljavca
omrežja. |
(5) Notranja telekomunikacijska instalacija objekta
je predmet projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja,
za katerega si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje na
projektne rešitve upravljavca TK omrežja. |
(6) Za zemljišča, ki niso v lasti investitorja, si
mora investitor pridobiti overjene služnostne pogodbe lastnikov, preko
katerih bo potekala nova ali prestavljena trasa TK vodov. |
(7) Obstoječe TK vode je potrebno v času gradnje
ustrezno zaščititi, po potrebi prestaviti ali razširiti. Stroške ogleda,
zakoličbe, izdelave projektne zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja
ter nadzora krije investitor gradnje. Prav tako krije investitor oz.
izvajalec del stroške, ki bi nastali na obstoječih TK vodih v primeru
potrebne odprave napak in izpada prometa zaradi prekinitve omrežja. |
(8) Trase novo predvidenega TK omrežja so razvidne
iz grafične priloge št. 6 – »Zazidalno ureditvena situacija s prikazom
poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo«. |
|
17.
člen |
(oskrba s pitno vodo) |
(1) Na delu območja OPPN, kjer se predvideva
gradnja individualnih stanovanjskih objektov je predvidena gradnja
sekundarnega vodovodnega omrežja z navezavo na obstoječ vodovodni
cevovod LŽ DN 150 v Falski cesti na J območja in PEHD DN 110 v
Kolodvorski ulici na S območja OPPN. Trasa novo predvidenega vodovodnega
omrežja je razvidna iz grafične priloge št. 6 – »Zazidalno ureditvena
situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo«. |
(2) Vodovodni priključki na vsaki gradbeni parceli
se zaključujejo z vodomernimi jaški, ki so locirani na gradbeni parceli
čim bliže javnemu vodovodu. |
(3) Vodomerni jaški morajo biti dostopni z javne
prometne površine. |
(4) Za izgradnjo komunalne opreme mora investitor
pridobiti soglasje na izdelano PGD projektno dokumentacijo komunalne
ureditve. |
(5) Projektna dokumentacija za gradnjo
stanovanjskih objektov mora vsebovati načrte za pridobitev gradbenega
dovoljenja, obdelane vključno z vodomernim jaškom na gradbeni parceli.
Investitor si je dolžan pridobiti soglasje na projektne rešitve s strani
upravljavca javnega vodovodnega omrežja. |
(6) Pri izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo
objektov in komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati določila
Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 88/2012), Pravilnika za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema
(MUV št. 20/2016), Odloka o občinskih gospodarskih javnih službah v
Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2015) ter kataster
vodovodnih naprav in objektov. |
(7) Investitor komunalne in prometne infrastrukture
mora predhodno pridobiti vso potrebno upravno in tehnično dokumentacijo
za gradnjo vodovodnih cevovodov kot sekundarnega vodovodnega omrežja za
potrebe novih stanovanjskih objektov. Za potrebe gradbenega dovoljenja
si mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obstoječega
vodovodnega omrežja. |
(8) Po izgradnji sekundarnega vodovodnega omrežja
je potrebno novozgrajene vodovodne objekte in naprave brezplačno predati
v last Občini Ruše ter s tem v upravljanje Mariborskemu vodovodu d.d. v
skladu z določili Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in
uporabo javnega vodovodnega sistema (MUV št. 20/2016). |
|
18.
člen |
(hidrantno omrežje) |
Za potrebe gašenja požara se izvede mrežo z enim
dodatnim nadtalnim hidrantom. Najmanjša razdalja hidranta od objekta
znaša 5,0 m, največja pa 70 m. Razmestitev hidrantov je razvidna iz
lista št. 8 »Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvo pred požarom«. |
|
19.
člen |
(fekalna kanalizacija) |
(1) Obstoječe omrežje javne fekalne kanalizacije,
na katero se priključuje obravnavano območje, je v neposredni bližini
oz. vzdolž Falske ceste, Lesjakove ulice ter Kolodvorske ulice. |
(2) Novo predvideno sekundarno fekalno kanalizacijo
je potrebno ustrezno dimenzionirati in priključevati na obstoječ ločen
fekalni sistem odvajanja odpadnih voda. |
(3) Izvedbo ter predhodno načrtovanje je potrebno
predvideti kot vodotesno izvedbo vseh odvodnikov, skladno po veljavnih
predpisih in določilih Pravilnika o projektiranju, izvedbi, uporabi in
vzdrževanju javnega kanalizacijskega sistema (MUV, št. 5/06) ter ostale
področne zakonodaje v Republiki Sloveniji. |
(4) V postopku priprave projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo oz. komunalno opremljanje
območja OPPN ter pridobivanje gradbenih dovoljenj za individualno
gradnjo stanovanjskih objektov, si mora investitor pridobiti projektne
pogoje ter soglasje na projektne rešitve v projektni dokumentaciji, s
strani izvajalca gospodarske javne službe oz. vzdrževalca javne
kanalizacije na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne
ter padavinske vode na območju Občine Ruše (MUV, št. 32/2009). |
(5) V projektnih dokumentacijah za pridobitev
gradbenih dovoljenj iz 4. točke tega člena je potrebno predvideti
izdelavo načrtov kanalskih priključkov od posameznih predvidenih
objektov z OPPN in obstoječih objektov, v kolikor bi se izkazala potreba
po priključevanju le teh. Potrebno je zagotoviti hidravlično presojo
novih priključkov na sistem javne kanalizacije in si pridobiti ustrezno
soglasje k projektu za gradnjo kanalskega priključka. |
(6) Padavinske vode ni dovoljeno odvajati v sistem
odvajanja fekalne kanalizacije. |
|
20.
člen |
(meteorna kanalizacija) |
(1) Na območju predmetnega OPPN ni zgrajenega
meteornega kanalizacijskega sistema odvajanja meteornih voda. |
(2) Meteorne vode s streh objektov in utrjenih
površin je potrebno ponikati ter predhodno speljati v zadrževalnike
meteornih voda minimalne kapacitete 3,5 m3. |
(3) V primeru pisno overjenega dogovora in izvedbe
skupnega zadrževalnika dveh ali več objektov skupaj, je potrebno
rešitev ustrezno obdelati v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
(4) Za odvajanje meteornih voda s prometnih
površin, parkirnih površin in površin znotraj območja športno –
rekreacijskega območja, se predvidi skupni zadrževalnik ter ponikalna
polja na zahodnem robu FC-CU-ZD_1. V primeru ugotovitve, z izkazanim
mnenjem hidro-geološke stroke, o primernejši lokaciji skupnega
zadrževalnika ter ponikalnih polj, je mogoča tudi drugačna izvedba
meteornega odvajanja voda, kot je prikazana v grafični prilogi OPPN. |
(5) Določila tega člena se ustrezno navezujejo tudi
za obstoječe objekte v primeru spremembe namembnosti, rekonstrukcije ali
novogradnje oz. dograditve. |
(6) Za izgradnjo ločenega sistema meteorne
kanalizacije celotnega območja mora investitor pridobiti mnenje na
izdelano projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega
dovoljenja za komunalno ureditev. |
(7) Vsak poseg v prostor, ki ni opredeljen v OPPN
in bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda,
se skladno s 150. in 153. členom Zakona o vodah, lahko izvede samo na
podlagi predhodnega vodnega soglasja, ki ga izda Direkcija RS za vode
(pred tem ARSO). |
|
21.
člen |
(plinovodno omrežje) |
(1) Obravnavano območje OPPN se nahaja znotraj
obstoječe plinovodne mreže. Zatečeno stanje plinovodnega omrežja poteka
po Falski cesti, po Lesjakovi ulici in Kolodvorski ulici. |
(2) Za obravnavano območje nove individualne
stanovanjske gradnje se predvidi sekundarni razvod plinovodnega omrežja,
kar je razvidno v grafičnem delu OPPN. Pri načrtovanju in izgradnji je
potrebno upoštevati določila in pogoje koncesijske pogodbe in razvojni
plan plinifikacije Ruš. |
(3) V fazi postopka načrtovanja in pridobivanja
gradbenega dovoljenja za komunalno opremljanje območja in gradnjo
individualnih stanovanjskih hiš, si mora investitor oz. izvajalec
pridobiti projektne pogoje ter soglasje na projektne rešitve, s strani
Plinarne Maribor d.o.o.. |
(4) Upoštevati je potrebno Splošne pogoje za dobavo
in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko
območje Občine Hoče – Slivnica, MO Maribor, Občine Miklavž na Dravskem
polju, Občine Rače – Fram, Občine Ruše, Občine Selnica ob Dravi, Občine
Starše in Občine Šentilj (Uradni list RS, št. 97/2008, Tehnične zahteve
ODS ZP Plinarne Maribor d.o.o. (3. dopolnjena in popravljena izdaja,
marec 2011), Sistemska obratovalna navodila Plinarne Maribor d.o.o. –
SON (Uradni list RS, št. 100/2008) in Pravilnik o tehničnih pogojih za
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjem delovnim
tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/2002 in 54/02).
Navedeni dokumenti so dostopni na spletni strani
www.plinarna-maribor.si. |
(5) Pred pričetkom izvajanja del je potrebno
obstoječo traso plinovoda, na podlagi navodil pooblaščene osebe
upravljavca zakoličiti. |
(6) Strojni izkopi v varovalnem pasu plinovodnega
omrežja niso dovoljeni. Plinovode in priključne plinovode je prepovedano
podkopavati. V kolikor je za gradnjo tak izkop potreben, mora izvajalec
del o izkopu obvestiti Plinarno Maribor d.o.o.. Teren pod plinovodi in
priključnimi plinovodi je potrebno ustrezno utrditi, da ne pride do
posedanja. Pred zasutjem plinovodov ali priključnih plinovodov je
izvajalec del dolžan obvestiti Plinarno Maribor d.o.o.. |
(7) Stroški zaščite in vsa morebitna popravila
plinovodov in plinovodnih priključkov gredo v breme investitorja. |
(8) V primeru sprememb in odstopanj od projektne
dokumentacije, ki jo investitor posreduje v soglasje upravljavcu
plinovodnega omrežja v postopku upravnih dovoljenj, je potrebno
spremembe posredovati v ponovno presojo oz. pridobitev novega soglasja. |
|
22.
člen |
(ogrevanje) |
(1) Energenti za potrebe ogrevanja, kuhanja in
pripravo tople vode v stavbah morajo biti skladni z usmeritvami, ki
izhajajo iz Lokalnega energetskega koncepta Občine Ruše (novelacija leto
2017). |
(2) Dovoljena je uporaba vseh okoljsko
sprejemljivih, alternativnih virov energije, razen, toplotnih črpalk
tipa voda – voda (raba podtalnice) in tipa zemlja – voda (vertikalni
kolektor – geosonda) niso dovoljene. |
|
23.
člen |
(odstranjevanje odpadkov) |
(1) V ureditvenem območju OPPN je predvidena
lokacija ekološkega otoka. Variantno je predvidena postavitev ekološkega
otoka v sredinskem delu OPPN oz. na zahodni strani območja FC-CU-ZD_1. V
kolikor se izkaže večja potreba po ekoloških otokih, se lahko dodatni
ekološki otoki predvidijo tudi na zaključku enosmernih javnih poti ali
znotraj FC-CU-ZD_1. |
(2) Zbiranje odpadkov poteka ločeno. Prostori za
zbiranje gospodinjskih odpadkov so določeni v okviru vsake posamezne
gradbene parcele, ob javnih cestnih površinah in v oddaljenosti 1 m od
javne ceste ter dostopni 24 ur/dan. Velikost in število zabojnikov je
odvisno od števila uporabnikov oziroma velikosti gospodinjstva. |
(3) V ureditvenem območju je obvezno ločeno
zbiranje s predpisi določenih frakcij odpadkov, skladno z uveljavljeno
prakso in določili ter pogoji koncesionarja javne gospodarske službe
zbiranja, prevoza in obdelave komunalnih odpadkov. |
|
24.
člen |
(prometno omrežje) |
(1) Vse ceste na območju obravnavanega OPPN je
potrebno urejati, načrtovati in vzdrževati skladno s Pravilnikom o
projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06 in 109/10 – ZCes-1)
in Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št.
86/2009 in 109/10 – ZCes-1) ter skladno z določili veljavne
kategorizacije občinskih cest. Pri projektiranju oz. vseh posegih v
prometno infrastrukturo je potrebno upoštevati Zakon o cestah (Uradni
list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18) oz.
aktualno zakonodajo in podzakonske akte s področja cest. |
(2) Območje OPPN se na južni strani priključuje na
državno cesto RIII-705, odsek 1432 Ruše - Puščava preko več skupinskih
cestnih priključkov, ki jih je potrebno uskladiti s projektom
rekonstrukcije državne ceste. Obstoječi severni priključki na lokalno
zbirno cesto (LZC 360411) ostajajo v uporabi, po potrebi se
rekonstruirajo skladno z v prejšnji točki naštetimi pravilniki oz.
zakonodajo. V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega
dovoljenja za izvedbo prometne in komunalne infrastrukture je potrebno
izdelati tudi analizo prometne varnosti v skladu s Pravilnikom o
cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09 in 109/10
– ZCes-1). |
(3) Potrebno je upoštevati zadosten odmik objektov
in infrastrukture od državne ceste (Zakon o javnih cestah (uradno
prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 33/06)). Varovalni pas se meri
od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste
širok: pri regionalnih cestah 15 m, pri državnih kolesarskih poteh 5 m.
Varovalni pas lokalnih cest znaša 8 m. |
(4) Načrtovane prostorske ureditve morajo
zagotavljati: |
a) varno odvijanje prometa vseh udeležencev v
prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z
okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo, |
b) opremljenost s prometno signalizacijo, ki
udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno
odvijanje prometa, |
c) načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi
znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli
in merili za presojo upravičenosti njihove graditve, |
d) da s predlaganim posegom v varovalnem pasu
državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in
prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter
varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste. |
(5) Vsa nova prečkanja državne ceste je treba
predvideti s podvrtanjem vozišča. Najmanjša globina vrha
infrastrukturnih vodov (teme cevi) mora biti 1,50 m glede na nivo
vozišča državne ceste, najmanjša višina zračnih vodov oziroma njihovih
vodnikov pa 7,00 m ob največjem možnem povesu. Najmanjši odmik droga
infrastrukturnega voda od zunanjega roba vozišča državne ceste mora biti
enak njegovi višini, če pa te zahteve ni možno upoštevati, mora biti
drog zaščiten z varnostno ograjo. |
(6) Izvedba protihrupnih ukrepov, ki so posledica
pozidave mora biti sestavni del komunalne opreme območja. Upravljavec
državne ceste ni dolžan zagotavljati ukrepov varstva pred hrupom za
območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi
drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu
državne ceste v območju OPPN. |
(7) Kakršnikoli objekti z zunanjimi ureditvami,
parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega
roba vozišča državne ceste odmaknjeni tako, da ne ovirajo preglednosti
pri vključevanju na državno cesto (preglednostni trikotnik). Posegi ne
smejo negativno vplivati na območje državnih in ostalih cest. |
(8) Postavljanje objektov za oglaševanje in
obveščanje v območju varovalnih pasovih prometnic v nasprotju s predpisi
in brez soglasja upravljavca ni dovoljeno. |
(9) Pri posegih v cestni svet in parcele državne
ceste je investitor oz. upravljavci komunalnih vodov in naprav, za vse
komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni
svet, cestno telo, zračni prostor, parcelo državne ceste, z Direkcijo RS
za infrastrukturo skleniti pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v
zvezi z ureditvijo priključkov na državno cesto, skladno s 3. odstavkom
3. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 –
odl. US, 46/15 in 10/18). |
(10) Projektna dokumentacija za pridobitev
gradbenega dovoljenja komunalne in prometne ureditve območja OPPN mora
biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene
sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov,
svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa upoštevajoč
povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Zaradi
navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti
proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaževanju in ostalim
dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste. Za
navedeno projektno dokumentacijo si je investitor dolžan pridobiti
predhodne projektne pogoje ter soglasje upravljavca obstoječih prometnic
na projektne rešitve k projektni dokumentaciji, vključno z upoštevanjem
vseh navedenih točk tega člena odloka. |
(11) Grafični del OPPN vsebuje prikaz
predvidene prometne ureditve (karta 7: »Ureditvena situacija prometnega
režima). |
|
VI.
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo
kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin |
|
25.
člen |
(varstvo okolja in narave) |
(1) Na območju urejanja OPPN ni evidentiranih
naravnih vrednot. |
(2) Zatečeno stanje območja OPPN ni posejano z
visokoraslo vegetacijo, zato je priporočljiva zasaditev avtohtonih
drevesnih vrst v okviru posameznih gradbenih parcel in sicer tako, da se
ustvarja linijske strukture vegetacije (ob dovoznih cestah, zelenih
površinah ipd.). |
(3) Parkirna mesta naj se osenčijo s funkcionalno
zasaditvijo dreves. Zemljišča pod krošnjo dreves naj bodo travnata ali
peščena zaradi lažjega namakanja. |
(4) Z rodovitno plastjo tal, ki se jo odstrani, je
treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Humus
se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani plodnost in
količina. Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice. |
(5) Med gradnjo mora izvajalec zagotoviti ukrepe za
preprečitev razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih
tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga obravnavati
kot nevaren odpadek, ter o tem obvestiti ustrezni inšpekcijski organ.
|
(6) Na ureditveno območje OPPN ni dovoljeno
navažati zemlje, ki vsebuje dele invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
Ogolele površine se takoj po končanih zemeljskih delih ozeleni s
travnatimi mešanicami, ki vsebujejo semena avtohtonih vrst. |
(7) Investitor je pred posegom v prostor, ki bi
imel kakršenkoli vpliv na okolje, dolžan izpolniti zahteve veljavnega
zakona o varstvu okolja, podzakonske ter občinske predpise, ki urejajo
varstvo okolja. Gradnje novih objektov in spremembe dejavnosti v
obstoječih objektih so dovoljene, če nov poseg ne povzroča večjih motenj
v okolju, kot jih dovoljujejo veljavni predpisi. |
|
26.
člen |
(ohranjanje kulturne dediščine) |
(1) Ureditveno območje OPPN se ne nahaja znotraj
območja varovanega režima kulturne dediščine. |
(2) Načrtovane ureditve na podlagi predmetnega OPPN
ne bodo imele vpliva na kulturno dediščino, ki se nahaja v okolici
območja urejanja. |
(3) Predhoden ali poseben pregled območja ali
nadzor nad gradnjo z vidika varstva arheoloških ostalin ni potreben. V
primeru odkritja arheoloških ostalin ali suma arheološke najdbe velja
splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča,
investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine obvezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
|
27.
člen |
(tla
in podzemne vode) |
(1) Območje OPPN se nahaja na ožjem vodovarstvenem
območju zajetij pitne vode (oznaka VVOII), ki je zavarovan z Uredbo o
vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega
platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07,
32/11,22/13 in 79/15), na erozijsko ogroženem območju (običajni zaščitni
ukrepi) in v zelo majhnem delu na poplavnem območju (majhen in preostali
razred poplavne nevarnosti). Pri načrtovanju je potrebno dosledno
upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov. |
(2) Vse objekte je obvezno priključiti na javno
fekalno kanalizacijo odpadnih doda in samo v javno kanalizacijo odvajati
odpadne komunalne in predhodno prečiščene morebitne tehnološke vode.
|
(3) Padavinske vode iz obravnavanega območja
utrjenih površin, streh, parkirišč, cest in podobno, je treba,
prioritetno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven
vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora
biti najmanj 1.0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Odvajanje
padavinskih voda iz večjih utrjenih površin območja je treba predvideti
v skladu z 92.čl. Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 –
ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15). Potrebno
je predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi
zadrževalniki...). Odpadne padavinske vode s cestišč in manipulativnih
površin je potrebno predhodno prečiščene (preko ustrezno dimenzioniranih
usedalnikov in lovilcev olj) ponikati. |
(4) Iz projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja komunalne in prometne ureditve območja ter gradnje
individualnih stanovanjskih objektov, kakor tudi ostalih posegov, ki so
zakonodajno vezani na pridobivanje gradbenega dovoljenja, mora biti
razvidno, da so bila pri projektiranju upoštevana določila naslednjih
aktov: |
a) Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17); |
b) Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12,
64/14 in 98/15); |
c) Uredba o emisiji snovi pri odvajanju
padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05); |
d) Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega
polja (Uradni list RS, št. 24/07, 32/11, 22/13 in 79/15); |
e) Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04
– ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15); |
f) SIST EN 858-2 (da je predvidena vgradnja
standardiziranih lovilcev olj). |
g) Geološko poročilo podjetja MBL inženiring,
Branko Muršec s.p., Trg Leona Štruklja 5, Maribor, (št. proj.
65-04/2018, junij 2018). |
(5) V skladu z veljavno zakonodajo si mora
investitor na podlagi vloge in dokumentacije za pridobitev vodnega
soglasja, ki mora biti izdelana skladno s Pravilnikom o vsebini vlog za
pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o
vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09),
pridobiti vodno soglasje. |
(6) Investitor mora upoštevati dejstvo, da je lahko
zelo majhen del območja obravnave (obstoječe športno igrišče ob osnovni
šoli – vpliv zalednih voda s cestišča) občasno preplavljeno, kot je
razvidno iz hidrotehničnega elaborata Izdelava kart poplavne nevarnosti
in razredov poplavne nevarnosti s predlogom ukrepov v Občini Ruše (št.
projekta 3233/0, izdelan v podjetju Vodnogospodarski biro Maribor
d.o.o., Glavni trg 19 c, 2000 Maribor, v Mariboru, v januarju 2013 ter
dopolnjen v marcu 2014, v nadaljevanju Hidrotehnični elaborat). Zato je
potrebno ob izgradnji in obratovanju objektov izvesti vse ukrepe, da v
primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni
režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost širšega območja in da ne
bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje. Nekateri možni ukrepi
so podani v Hidrotehničnem elaboratu. |
(7) Sestavni del OPPN je geološko poročilo, ki ga
je izdelalo podjetje MBL inženiring, Branko Muršec s.p., Trg Leona
Štruklja 5, Maribor, (št. proj. 65-04/2018, junij 2018). Navedena
projektna dokumentacija opisana v točki 4. tega člena, mora zajemati in
upoštevati ugotovitve in mnenja geološkega poročila pri načrtovanju vseh
posegov v prostor pri izbiri najustreznejšega načina temeljenja objektov
ter zmožnosti ponikanja meteornih padavinskih voda. V času gradnje je
potrebno zagotavljati geomehanski nadzor. |
(8) Zaradi načrtovanja ukrepov za zmanjšanje porabe
pitne vode, naj se predvidijo tehnične rešitve za uporabo deževnice,
kjer je to le mogoče. |
(9) Projektna dokumentacija za graditev objekta
mora vsebovati elaborat ureditve gradbišča, ki določa način graditve in
organizacijo gradbišča tako, da graditev ne ogroža zalog pitne vode.
Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in
infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v
podzemne vode. |
(10) Za primere razlitja škodljivih tekočin
(olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi
evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. |
(11) Tlakovanje / asfaltiranje parkirnih
površin se izvede nepropustno za vodo, olja in gorivo. |
(12) Med običajnim obratovanjem na območju,
ob ustrezni ureditvi tal območja in posamezne dejavnosti ne bo pomembnih
vplivov na tla. |
(13) V času gradnje in obratovanja je na
področju varstva tal in podtalnice treba izvajati naslednje omilitvene
ukrepe: |
·
preprečiti je treba raztresanje oz. razlivanje gradbenih materialov; |
·
preprečiti je treba spiranje gradbenih materialov v tla; |
·
vzdrževanje gradbene mehanizacije in transportnih vozil mora potekati
tako, da ne pride do razlitja in iztekanja motornega olja in drugih
nevarnih snovi; |
·
upoštevati in preveriti ugotovitve o nivoju podzemnih voda (cca 10,0 m –
12,0 m), ki izhajajo iz izdelanega geološkega poročila, navedenega v 7.
odstavku tega člena. |
|
28.
člen |
(zrak) |
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati
mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi. Vsi
viri onesnaževanja morajo biti grajeni, opremljeni, uporabljeni in
vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih
snovi, kot je dovoljeno z veljavnimi predpisi. Med gradnjo objektov je
izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka: |
·
predpise
v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev; |
·
preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča; |
·
vlaženje
sipkih materialov in nezaščitenih površin; |
·
preprečevanje raznosa materiala z gradbišča. |
(2) Za zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in
blažitev podnebnih sprememb naj se, v kolikor je to mogoče, predvidi čim
več zelenih površin z visokoraslo vegetacijo. |
(3) Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju
OPPN je potrebno upoštevati predpise o učinkoviti rabi energije v
objektih. |
|
29.
člen |
(hrup) |
(1) Območje OPPN je opredeljeno kot III. stopnja
varstva pred hrupom, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa
v okolju (Uradni list RS, št. 43/18). |
(2) Za varstvo pred hrupom v času gradnje in
obratovanja je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe: |
a) na manipulativnih površinah se ne smejo
zadrževati tovorna vozila s prižganimi motorji; |
b) gradbena dela se izvajajo le v dnevnem času
delovnikov od 7. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 15. ure, v nedeljo in
v prazničnem dnevu gradbenih del ni dovoljeno izvajati; |
c) omejiti zelo hrupna opravila na najkrajši
možni čas; |
d) razmestiti hrupno gradbeno opremo (kompresorji
in generatorji) na tak način, da bo čim bolj oddaljena in obrnjena proč
od najbližjih stanovanjskih stavb; |
e) uporabiti gradbeno opremo, tovorna vozila in
gradbeno mehanizacijo s čim manjšo emisijo hrupa – pri tem je treba
upoštevati pravilnik o emisiji strojev, ki se uporabljajo na prostem; |
f) postaviti polne kovinske gradbiščne ograje okoli
gradbišča (visoke najmanj 2 m); |
g) redno vzdrževati gradbeno opremo in
mehanizacijo; |
h) uporaba električnega toka iz omrežja za pogon
opreme pri gradbenih delih, kjer je to mogoče. |
|
30.
člen |
(svetloba) |
(1) Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju
je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. |
(2) Ukrepi varstva pred svetlobnim onesnaževanjem
med obratovanjem obsegajo izvajanje naslednjih omilitvenih ukrepov. |
·
zelenih
površin in fasad naj se ne osvetljuje oz. minimalno izključno za
zagotavljanje varnosti; |
·
za
zunanjo osvetlitev naj se uporabijo svetilke na nizkih nosilcih, katerih
delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%; |
·
uporabljajo naj se LED svetila, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma
rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra. |
|
31.
člen |
(elektromagnetno sevanje) |
Stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo
ljudje, morajo biti načrtovane izven elektroenergetskega ali
elektromagnetnega koridorja. |
|
32.
člen |
(varstveni ukrepi v času gradbenih del) |
(1) Za dokončno urejanje terena oz. dokončno
izvedbo reliefa se mora uporabiti zemljino, ki je na lokaciji že
prisotna oziroma po potrebi zemljino z drugih lokacij kot neonesnažen,
glede sestavin tlom in podtalju enak ali podoben mineralni ali mineralno
organski material, ki v svojih značilnostih ustreza naravnim tlom ali
podtalju in lahko prevzema vse pomembne naloge tal ali podtalja. |
(2) Ob izvedbi gradbene jame in temeljenju objekta
mora biti stalno prisoten nadzornik gradbišča. Material za nasipanje
terena mora biti inerten oz. brez škodljivih primesi. Med gradnjo je
potrebno zagotoviti reden in učinkovit geotehnični nadzor. |
(3) Vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni
pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani.
Vzdrževalna dela (kot npr. menjava olja) na gradbenih strojih morajo
potekati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah, le izjemoma
na območju gradbišča na za to vnaprej predvideni in za naftne derivate
neprepustno utrjeni površini oziroma zavarovani tako, da je preprečen
izliv naftnih derivatov v tla in posredno v podzemno vodo. Točenje
goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je potrebno izvajati z
ustrezno cisterno za razvoz goriva in na vnaprej določenih in ustrezno
pripravljenih mestih. Točenje goriva in olja iz sodov ni dovoljeno. |
(4) Investitor gradnje objektov mora zagotoviti, da
izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo
odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih
odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Investitor mora
zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke hranijo ali začasno
skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu
gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku
gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Če hramba ali začasno
skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora investitor
zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo
neposredno po nastanku v zabojnike. |
(5) Med drugim je potrebno zbirati nevarne odpadke
ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki).
Določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča (izven
gradbene jame) za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne
posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov
(odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka
odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali
izpiranje nevarnih snovi v tla in podzemno vodo. |
(6) Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja
gradbišča, pri čemer mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih
del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne
odpadke oddajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov,
kar mora biti tudi ustrezno evidentirano. Prepovedano je izlivanje
nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem,
ko bo ta zgrajen). |
(7) Skladiščenje nevarnih snovi in kemikalij, ki se
uporabljajo pri gradnji in ki so kot nevarne opredeljene skladno z
določili Zakona o kemikalijah, mora ustrezati veljavnim normativom, da
se preprečijo škodljivi vplivi na podtalnico in okolje. |
(8) Izvajalec gradbenih del mora med drugim
zagotoviti, da so na območju gradbišča (izven gradbene jame) skladiščene
najmanjše možne količine nevarnih snovi oz. kemikalij, ki se pri gradnji
uporabljajo, čim krajši čas. |
(9) Zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno
mesto za skladiščenje teh snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine,
ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh
snovi in preprečila iztok v tla, poleg tega pa mora ta skladiščni
prostor biti zaščiten pred atmosferskimi vplivi, preprečen pa mora biti
tudi dostop nepooblaščenim osebam. |
(10) Za skladiščenje nevarnih snovi oz.
kemikalij naj se uporablja originalna embalaža, posode za skladiščenje
pa morajo biti zaprte in ustrezno označene (oznaka nevarnosti). |
(11) V času gradnje je treba izvajati
naslednje omilitvene ukrepe: |
a) vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi
lahko povzročale emisije prahu v okolje (npr. transportne poti, druge
odkrite površine, gradbeni materiali, ravnanje z odpadki); |
b) pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih
odpadkov; |
c) čiščenje tovornih vozil in gradbene
mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo prihajalo
do onesnaževanja javnih cest; |
d) zmanjšati je treba kakršnokoli odmetavanje
materiala, nastalega pri gradnji, z večjih višin; |
e) gradbena dela se ne smejo izvajati v vetrovnem
vremenu (pri hitrosti vetra večji od 4 m/s); |
f) prepovedano je kurjenje raznih materialov in
odpadkov na gradbišču; |
g) redno vzdrževanje in pravilno delovanje
gradbene mehanizacije. |
|
33.
člen |
(interventni ukrepi v času gradnje) |
(1) Za primer nezgodnih dogodkov, kot je npr.
razlitje oz. onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali
oljem iz gradbenih strojev ali transportnih vozil) ali z neznanimi
tekočinami, mora biti izvedeno takojšnje ukrepanje. |
(2) V primeru razlitja naftnih derivatov je
potrebno onesnaženje takoj omejiti, kontaminirano zemljino odstraniti in
jo neškodljivo deponirati, obenem pa je potrebno takoj oz. čimprej
izdelati analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani
pooblaščene inštitucije. Na osnovi analize materiala je potrebno
kontaminirano zemljino predati v nadaljnjo oskrbo za to dejavnost
registriranemu zbiralcu, ki je evidentiran pri Ministrstvu za okolje in
prostor kot zbiralec teh odpadkov. |
(3) Izvajalec gradbenih del mora zagotoviti
ustrezna adsorpcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov
(ali drugih kemikalij), ki morajo biti uskladiščena na območju
gradbišča; ta sredstva naj bodo takoj dostopna. Vse tovrstne dogodke je
potrebno vpisati v gradbeni dnevnik. |
(4) Vodja gradbišča oz. druga pooblaščena oseba
mora o tovrstnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe (najbližjo
policijo, center za obveščanje, gasilce, JP Mariborski vodovod,
inšpekcijske službe). Pristojne službe po potrebi odredijo ogled mesta
razlitja, na osnovi tega pa se po potrebi sprejme dodatne ukrepe za
sanacijo onesnaženja (odvzem vzorcev vode iz piezometrov, dodaten izkop
onesnaženega materiala ipd.). |
|
34.
člen |
(omilitveni in zaščitni ukrepi v času obratovanja) |
(1) Parkirne in povozne površine morajo biti
obrobničene z robniki. |
(2) Vsak lovilec olj mora zagotavljati in
izkazovati delovanje in usklajenost v smislu izpolnjevanja zahtev Uredbe
o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). |
(3) V primeru izlitja kemikalij na zunanjih
površinah mora biti zagotovljeno čiščenje površin in internega
kanalizacijskega sistema vključno z lovilcem olj; vsak dogodek in
čiščenje površin in sistema morata biti vpisana v obratovalni dnevnik. |
(4) Vsak lovilec olj se mora redno pregledovati
(voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj
sanirane. |
(5) Upravljavec mora zagotoviti vodenje
obratovalnega dnevnika vsakega lovilca olj. |
(6) Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali
nevarnih odpadkov (npr. usedline in gošče iz lovilcev olj) v tla in s
tem posredno v podzemno vodo ali v odtok (kanalizacijski sistem). |
(7) Interno kanalizacijsko omrežje, vključno z
revizijskimi jaški, peskolovi, lovilci olj ter priklopom na javni
sistem, mora biti izvedeno vodotesno, kar je potrebno dokazati s
preskusom, |
(8) Urejen mora biti odvoz odpadkov. Nevarne
odpadke (npr. onesnaženo absorpcijsko sredstvo) je potrebno zbirati
ločeno od ostalih. |
(9) Med obratovanjem je treba upoštevati omilitvene
ukrepe, ki ščitijo okolje pred negativnimi učinki onesnaženega zraka
kljub temu, da ne pričakujemo prekomernih emisij snovi v zrak iz prometa
in obratovanja objektov: |
·
redni
pregled in čiščenje kurilnih naprav in dimovodnih tuljav dimnika v
predpisanih rokih; |
·
redno
vzdrževanje in pravilno delovanje kurilnih naprav. |
|
35.
člen |
(interventni ukrepi v času obratovanja) |
(1) Interventni ukrepi se izvajajo v primeru
razlitja onesnaževala, predvsem iztoka goriva ali tehničnih tekočin iz
tovornih in osebnih vozil ob eventualni havariji le teh na zunanjih
površinah. Ukrepi med obratovanjem obsegajo zbiranje razlitega pripravka
(goriva, maziv) in odvoz. Odvoz nevarnih odpadkov lahko vrši le
podjetje, ki je zavedeno v seznam zbiralcev oziroma odstranjevalcev
tovrstnih odpadkov. Vsak lovilec olj mora zagotavljati in izkazovati
delovanje in usklajenost v smislu izpolnjevanja zahtev Uredbe o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). |
(2) Spiranje v kanalizacijo ni dovoljeno. Ostali
interventni ukrepi so smiselno enaki kot v času gradnje, vključno s
postopkom v primeru razlitja oz. onesnaženja površine. |
|
VII.
Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
36.
člen |
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
(1) Ureditveno območje OPPN je na podlagi Atlasa
okolja v opozorilnih kartah erozije razvrščeno v območje običajnih
zaščitnih ukrepov. Manjši del obravnavanega območja je v območju majhne
in preostale poplavne nevarnosti. |
(2) Pred projektiranjem objektov je potrebno
določiti nivo podtalnice in nadaljnje načrtovanje prilagoditi
ugotovitvam skladno s 7. in 13. točko 27. člena tega odloka . |
(3) Za zaklanjanje ljudi v primeru nevarnosti je
potrebno zgraditi stropno ploščo nad morebitno kletjo tako, da zdrži
rušenje stavbe nanjo, oziroma je potrebno upoštevati veljavno
zakonodajo. |
(4) Z izbiro konstrukcije, dimenzioniranjem in
gradnjo stavb je potrebno zagotoviti odpornost na porušitev VIII.
stopnje European Macroseismic Scale (EMS) lestvice potresne nevarnosti.
Upoštevati je potrebno projektni pospešek tal 0,100 g. |
(5) Z upoštevanjem predpisanih standardov (SIST EN
1991-4) je potrebno zagotoviti skladnost z zahtevami Pravilnika o
mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05
in 61/17 – GZ). |
(6) V zemljišče ni dovoljeno posegati z ureditvami,
ki bi povzročile gibanje zemljin ali bi kakorkoli drugače ogrozile
stabilnost zemljišča, kot so: |
a) zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in
drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; |
b) s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno
zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode; |
c) izvajanje zemeljskih del, ki dodatno
obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča; |
d) krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter
grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. |
(7) Gradnja individualnih stanovanjskih objektov
mora slediti predhodnim geološkim raziskavam posamezne gradbene parcele. |
|
37.
člen |
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom) |
(1) Požarno varstvo je potrebno zagotoviti v skladu
z veljavno zakonodajo RS. Pri projektiranju in izgradnji posameznih
objektov je potrebno zagotoviti: |
a) ustrezen odmik od meje parcel in med objekti
ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara
na sosednje objekte; |
b) vir vode za gašenje in zahteve predpisa s
področja hidrantnih omrežij; |
c) neovirane in varne dovoze, dostope ter
delovne površine za intervencijska vozila; |
d) pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje,
omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara; |
e) pogoje za preprečevanje in zmanjševanje
škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje; |
f) pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz
kateregakoli dela objekta. |
(2) Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo
z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti hidrantno omrežje z ustreznim
številom hidrantov. Minimalna potrebna količina vode se določi v skladu
s predpisi o požarni varnosti in tehničnih normativih za hidrantno
omrežje za gašenje požarov. Za potrebe gašenja požara se v ureditvenem
območju objektov izvede dva nadtalna hidranta. Najmanjša razdalja
hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 70,0 m. |
(3) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in
vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno
nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov
določeno s predpisi o požarni varnosti objektov. |
(4) Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba
upoštevati požarna tveganja, ki so vezana na: |
a) povečano možnost nastanka požara zaradi uporabe
požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov; |
b) možnost širjenja požara med posameznimi
poselitvenimi območji. |
|
VIII.
Načrt parcelacije |
|
38.
člen |
(načrt
parcelacije) |
(1) Parcelacija se izvede na podlagi načrta
parcelacije, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN, na listu 5 »Načrt
ureditvenega območja s parcelacijo«. |
(2) Meje posameznih enot urejanja so določene v
grafičnem delu tega načrta. |
(3) Dovoljeno je združevanje parcel v kolikor se
gradbena linija in postavitev objektov ne razlikuje od načrtovane
ureditve. |
(4) Parcelacijo oz. določitev gradbene parcele
obstoječim objektom je potrebno urediti pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja. |
|
IX.
Etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter drugi pogoji in zahteve za
izvajanje OPPN |
|
39.
člen |
(etapnost gradnje) |
(1) Objekti v posameznih funkcionalnih celotah se
lahko gradijo etapno. Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka
tudi sočasno. |
(2) Izvajanje dovoljenih posegov znotraj
funkcionalnih celot FC-CU-obst_1, FC-CU-obst_2, FC-CU-obst_3 in
FC-CU-obst_4 ni časovno vezana na urejanje funkcionalnih celot
FC-SSe-1, do FC-SSe-2 s spremljajočo komunalno in prometno
infrastrukturo. Pogoj za gradnjo je možnost priključevanja na minimalno
komunalno opremljenosti območja gradnje. |
(3) Izvedba načrtovanih ureditev v funkcionalnih
celotah FC-SSe-1 in do FC-SSe-2 je predvidena v naslednjih korakih oz.
fazah: |
·
Prva
faza obsega pridobitev gradbenega dovoljenja in izgradnjo komunalne in
prometne infrastrukture znotraj FC-SSe-1 in do FC-SSe-2. |
·
Druga
faza obsega pridobivanje gradbenih dovoljenj za gradnjo minimalno 90%
vseh objektov v FC-SSe-1 in FC-SSe-2. |
·
Prva in
druga faza lahko potekata sočasno z zagotavljanjem upoštevanja
navedenega odstotka pristopa h gradnji. |
(4) Po preteku petih let od uveljavitve tega
odloka, ne glede na drugo in tretjo alinejo 3. odstavka tega člena,
lahko faznost gradnje posameznih objektov v FC-SSe-1 in do FC-SSe-2
poteka ločeno oz. individualno po posameznih parcelah. Ne glede na
navedeno mora biti zagotovljena oz. zgrajena komunalna in prometna
infrastruktura iz prve alineje 3. odstavka tega člena. |
|
X.
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
|
40.
člen |
(velikosti dopustnih odstopanj) |
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od
rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter
pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so
primernejše z gradbeno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega
vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in
okoljske razmere na območju OPPN, spremembe gabaritov so možne v okviru
določb tega člena. |
(2) Dopustno je drugačno tlorisno oblikovanje
stanovanjskih objektov, ob upoštevanju določil za faktor zazidanosti.
Višinskih gabaritov ni dovoljeno preseči pri nobenem novo predvidenem
objektu, dovoljeni so nižji objekti. |
(3) Odstopanja od zakoličbene situacije
novopredvidenih objektov je +1,0/-1,0 m, pri čemer se ne sme bistveno
porušiti gradbenih meja. |
(4) Odmiki objektov od parcelnih meja, ki so manjši
kot predpisani v zakoličbenem načrtu morajo biti dogovorjeni med
posameznimi mejaši ter pisno notarsko overjeni. |
(5) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in
lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in
racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne
ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske
infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v
končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske
infrastrukture. Dovoljena je etapna in začasna gradnja. |
(6) Za legalno zgrajene objekte, pred uveljavitvijo
tega odloka, lahko faktor zazidanosti gradbene parcele odstopa za 20% od
vrednosti s tem odlokom določenega faktorja zazidanosti. |
Odstopanja od rešitev ne smejo biti v nasprotju z
javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v
delovno področje katerih ta odstopanja sodijo ter občinska služba,
pristojna za urejanje prostora. |
|
XI.
Obveznosti investitorjev, lastnikov in izvajalcev |
|
41.
člen |
(obveznosti v času gradnje) |
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci
naslednje obveznosti: |
a) pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti
upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske
infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe
infrastrukturne vode, |
b) zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta
zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč, |
c) promet v času gradnje organizirati tako,
da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter
da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala, |
d) sprotno kultivirati območje velikih posegov
(nasipi, vkopi), |
e) v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v
najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale
zaradi gradnje, |
f) zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh
obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, |
g) v času gradnje zagotoviti vse potrebne
varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in
zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi, |
h) v primeru nesreče zagotoviti takojšnje
ukrepanje usposobljene službe, |
i) vzdrževati in zasaditi avtohtono vegetacijo, ki
je element krajinskega urejanja, |
j) zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih
obstoječih objektov, naprav in območij ter okolice objektov, |
k) sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti
in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali
poškodovane. |
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu
s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na
podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
(3) Investitor oz. izvajalec je dolžan v najkrajšem
možnem času, od pridobitve gradbenega dovoljenja, zaključiti gradnjo
tako, da začeta gradnja motilno ne vpliva na urejanje podobe naselij in
krajine. |
|
XII.
Prehodne in končne določbe |
|
42.
člen |
(hramba in vpogled) |
OPPN skupaj s prilogami in strokovnimi podlagami je
na vpogled na Občini Ruše. |
|
43.
člen |
(uveljavitev odloka in prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha na območju
enot urejanja prostora RU 57 in na delu RU 46, veljati Odlok o URN za
središče naselja Ruše (MUV št. 17/07, 13/03, 16/05 ter 20/07 in popr.
MUV št. MUV št. 21/08). |
|
44.
člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo
pristojne inšpekcijske službe Republike Slovenije in pristojne
inšpekcijske službe Občine Ruše. |
|
45.
člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok se objavi v uradnem glasilu in začne
veljati petnajsti dan po objavi. |
|
Številka: 3505-0002/2017-104 |
Datum: 25. 10. 2018 |
|
|
Občina Ruše |
|
Uroš Razpet, župan |
|