Na podlagi petega
odstavka 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C) in 16. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica
na 12. redni seji dne 16. 10. 2012 sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za rekreacijsko turistični center Trije kralji |
I. UVODNA DOLOČILA |
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se
sprejme občinski podrobni prostorski načrt za rekreacijsko turistični
center Trije kralji. V skladu z odločbo Ministrstva za okolje št.
35409-239/2006, dne 27. 9. 2006, je bilo potrebno izvesti postopek
celovite presoje vplivov na okolje. Okoljsko poročilo, okoljsko poročilo
z dodatkom za varovana območja, revizijsko poročilo ter mnenje MOP o
ustreznosti okoljskega poročila so sestavni del odloka. |
Občinski podrobni
prostorski načrt je izdelal IDEAAL PROJEKT d.o.o., s številko projekta
ID/PR/4/254/06, v juniju 2010. |
Okoljsko poročilo za
OPPN za rekreacijsko turistični center Trije kralji, je v juniju 2010
izdelal ICRO – inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale, s
številko projekta 132/07, dopolnitev na podlagi mnenja o ustreznosti,
izdelal v juniju 2011. |
Presojo
sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana (Natura 2000 in
zavarovana) območja na območju Občinskega podrobnega prostorskega načrta
za rekreacijsko turistični centere RTC Trije kralji – dodatek, je
izdelal v marcu 2010, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na
Dravskem polju, številka projekta KP-05022007b/2007-OP. |
Revizijsko poročilo
za Presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana (Natura
2000 in zavarovana) območja na območju Občinskega podrobnega
prostorskega načrta za rekreacijsko turistični centere RTC Trije kralji
– dodatek, je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o., pod
številko 3219-10, marec 2010. |
2. člen |
(sestavni deli
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
Vsebina OPPN iz
prejšnjega člena: |
I. SPLOŠNI DEL:
|
– registracija
podjetja |
– potrdilo o
pridobljenem statusu pooblaščenega prostorskega načrtovalca |
– izjava odgovornega
prostorskega načrtovalca |
II.
ODLOK |
III. KAZALO VSEBINE
KARTOGRAFSKEGA DELA: |
1.0 NAČRT
NAMENSKE RABE |
PROSTORA |
1.1 Izsek iz
plana M 1:5000 |
1.2. Ortofoto
in panoramski |
posnetek
območja |
1.3. Kopija
katastrskega M 1:2880 |
načrta |
1.4. Geodetski
načrt stanja M 1:500 |
terena |
1.5. Vris v
katastrski načrt |
1.6. Pregledna
situacija TTN |
2.0 NAČRT
UREDITVENEGA |
OBMOČJA Z
NAČRTOM |
PARCELACIJE |
2.1. Načrt
gradbenih parcel v M 1:1000 |
katastrski
situaciji s |
prikazom
javne poti, |
meteorne
kanalizacije, |
elektrike |
2.2. Načrt
gradbenih parcel s M 1:500 |
prikazom
elementov za |
zakoličenje |
2.3. Prikaz
prostorske M 1:500 |
ureditve |
z
ureditvenim območjem |
2.4. Tehnični
elementi za M 1:500 |
zakoličenje objektov |
2.5. Zazidalna
situacija M 1:500 |
2.6. Ureditvena
situacija M 1:500 |
3.0 NAČRT
UMESTITVE |
NAČRTOVANE
UREDITVE V |
PROSTOR |
S PRIKAZOM
VPLIVOV IN |
POVEZAV |
S
SOSEDNJIMI OBMOČJI |
3.1. Zasnova
cestnega omrežja M 1:500 |
3.2. Zasnova
projektnih M 1:500 |
rešitev
energetske, |
komunalne
in druge |
gospodarske |
infrastrukture |
3.3. Prikaz
skupnega vplivnega M 1:500 |
območja |
3.4. Rešitve in
ukrepi za M 1:500 |
varstvo
okolja, |
ohranjanje
narave in |
obrambo |
3.5.
Karakteristični prerezi M 1:500 |
3.6. Rušitvena
situacija |
3.7. Karta
gradbenih omejitev |
3.8. Faznost
izgradnje |
IV. SEZNAM PRILOG
OPPN: |
IV/1 POVZETEK ZA
JAVNOST |
IV/2 IZVLEČEK IZ
STRATEŠKEGA PROSTORSKEGA AKTA |
2.1 Prostorski plan
občine |
IV/3 OBRAZLOŽITEV IN
UTEMELJITEV OPPN |
1. Opis prostorske
ureditve |
2. Ureditveno območje
OPPN |
3. Umestitev
načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske
ureditve s sosednjimi območji |
a. razmestitev
predvidenih dejavnosti |
b. razporeditev
javnih in skupnih površin z njihovo funkcionalno in oblikovno zasnovo
|
c. lega objekta s
funkcionalnimi, tehničnimi in oblikovnimi rešitvami in površinami
|
d. lokacijski pogoji
in usmeritve za projektiranje objekta z ureditvijo njegove okolice
|
e. tehnični pogoji za
higienske in zdravstvene zahteve, seizmološke, hidrološke in druge
geotehniške zahteve glede na varnost pred požari, pogoji za neoviran
dostop funkcionalno oviranim osebam – javni značaj, pogoji oblikovanja
objekta – gabariti s prerezi in tlorisi |
f. Pogoji za
ozelenitev in ureditev okolja |
4. Zasnova projektnih
rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne
infrastrukture ter obveznost priključevanja objekta nanjo |
5. Rešitev in ukrepi
varstva okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter
trajnostno rabo naravnih dobrin |
6. Rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
7. Načrt parcelacije
|
8. Etapnost izvedbe
prostorske ureditve |
9. Usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN |
10. Roki za izvedbo
prostorskih ureditev in za pridobitev zemljišč |
IV/4 SMERNICE IN
MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA IN ANALIZA SMERNIC |
Smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora |
IV/5 OSTALA DOKAZILA
IN STROKOVNE PODLAGE |
1. Odločba
Ministrstva za okolje in prostor o tem, da je potrebno izvesti postopek
celovite presoje vplivov na okolje št. 35409-239/2006, dne 27. 9. 2006. |
2. Seznam parcel z
lastniki. |
3. Okoljsko poročilo
za OPPN, št. 132/07-OP, izdelal v juniju 2010, dopolnitev na podlagi
mnenja o ustreznosti, izdelal v juniju 2011, ICRO – Inštitut za celostni
razvoj in okolje, Domžale, mag. arh. Marta Vahtar, univ. dipl. inž.
kraj. arh. |
4. Presoja
sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana (Natura 2000 in
zavarovana) območja za OPPN, št. KP-05022007b/2007 – dodatek – izdelal v
marcu 2010, Center za kartografijo flore in favne, Miklavž na Dravskem
polju. |
5. Revizijsko
poročilo za Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana
(Natura 2000 in zavarovana) območja za OPPN – dodatek – št. 3219-10,
izdelalo v marcu 2010, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., okoljska
izvedenenka Alenka Kovačič, univ. dipl. biol. |
6. Okoljsko poročilo
za OPPN, št. 132/07-OP, dopolnitev na podlagi mnenja o ustreznosti,
izdelal v juniju 2011, ICRO – Inštitut za celostni razvoj in okolje,
Domžale, mag. arh. Marta Vahtar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
|
7. Mnenje MOP o
ustreznosti okoljskega poročila št. 35409-198/2010, z dne 2. 9. 2011.
|
8. Odločba
Ministrstva za kmetijstvo in okolje o sprejemljivosti plana, št.
35409-198/2010/23, z dne 24. 8. 2012. |
II. UREDITVENO
OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
3. člen |
(ureditveno območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
Predmet občinskega
podrobnega prostorskega načrta je prostorska ureditev območja
»Rekreacijsko turističnega centra Trije kralji«, ki bo obsegalo gradnjo
apartmajskih objektov, trgovsko-stanovanjskega objekta, garaž za
teptalce snega, rekonstrukcije obstoječega gostinskega objekta,
večnamenske dvorane, športnih igrišč, z vso potrebno komunalno,
energetsko in prometno infrastrukturo. |
Območje se ureja z
naslednjimi dokumenti: |
– Odlok o spremembah
in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenska
Bistrica za obdobje 1986–2000 za obdobje 1986–2000, dopolnjen 2003
(Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 35/96, 41/97, 72/99 in 59/03,131/04,
47/06 – Ust. odl.). |
Območje obravnave
leži v turističnem ureditvenem območju Trije kralji na Pohorju, ob
državni turistični cesti T 929 Areh–Lukanja, na nadmorski višini 1000 m.
Gradnja objektov z vso potrebno komunalno, energetsko in prometno
infrastrukturo je predvidena na parc. št. 128/1, 212/3, 128/4, 128/5,
212/7 in *48 vse k.o. Planina na površini 2,974 ha. |
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
4. člen |
(umestitev načrtovane
ureditve) |
Celotno območje, ki
se ureja s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom je s skladno s
sprejeto programsko zasnovo namenjeno turistično-rekreacijski dejavnosti
z izvedbo objektov, ureditev in naprav, ki omogočajo izvajanje te
dejavnosti, kakor tudi spremljajočih programov, ki bogatijo osnovno
ponudbo. Predvideni so naslednji programski skopi: |
– smučarska dejavnost
kot osnovna funkcija območja, |
– nastanitveni
program, |
– spremljajoči
program z rekreacijsko turistično funkcijo. |
5. člen |
(drugi dovoljeni
posegi) |
Dopustne so naslednje
vrste prostorskih ureditev in gradenj: |
– gradnja novih
objektov; |
– adaptacija in
rekonstrukcija objektov in naprav; |
– gradnja objektov in
naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez; |
– otroška in športna
igrišča, rekreacijske in parkovne površine; |
– urejanje in
vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic; |
– gradnja, ki
odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi
in objektov; |
– odstranitev
obstoječih objektov in delne rušitve stavb; |
– tekoča vzdrževalna
dela na objektih in napravah. |
Dopustne so naslednje
vrste tipov gradnje: |
– apartmajski objekti
|
– nestanovanjski
objekti |
– nezahtevni objekti
|
– enostavni objekti
|
– objekti in naprave
energetske, komunalne in prometne infrastrukture. |
6. člen |
(merila in pogoji za
urbanistično in arhitekturno oblikovanje območje, stavb, objektov in
naprav ter drugih posegov v prostor) |
Cilj določitve
pogojev in usmeritev je izvesti predvidene objekte in ureditve tako, da
bodo čim bolj funkcionalne in istočasno dovolj privlačne za potencialne
goste. |
A/ MERILA IN POGOJI
ZA GRADITEV POSAMEZNEGA OBJEKTA ALI POSEGA V PROSTOR: |
(1) Območje
apartmajskih objektov: |
Apartmaji so lahko
etažnosti P+M ali K+P+M in sledijo konfiguraciji terena ter so locirani
na treh lokacijah. Etažnost ni za vse apartmajske objekte enaka, medtem
ko so tlorisi objektov predvideni v treh različnih variantah, in sicer:
|
– na skrajnem
severnem robu območja sta predvidena dva niza objektov (8 enot v nizu),
od katerih je tloris vsake posamezne enote 10,00 m x 7,00 m; 4 objekti
(dvojčki), tlorisne površine 14,00 m x 10,00 m (posamezna enota 10,00 m
x 7,00 m) ter 1 objekt (trojček), tlorisne površine 21,00 m x 10 m
(posamezna enota 10,00 m x 7,00 m). Mirujoči promet za potrebe teh
objektov se zagotovi ob vsaki posamezni apartmajski enoti, |
– na severozahodnem
robu ureditvenega območja je predviden niz apartmajskih objektov, z 10
enotami, od katerih je tloris vsake posamezne enote 10,00 m x 7,00 m.
Mirujoči promet za potrebe teh objektov se zagotovi ob vsaki posamezni
apartmajski enoti, |
– na jugovzhodnem
robu ureditvenega naselja je predvidenih 7 objektov (dvojčkov), tlorisne
površine 14,00 m x 10,00 m (posamezna enota 10,00 m x 7,00 m). Mirujoči
promet za potrebe teh objektov se zagotovi na parkirišču ob glavni
cesti. |
V vsakem
objektu/enoti se uredi ena ali več bivalnih enot. |
Arhitekturno
oblikovanje objektov: |
Objekti so zasnovani
kot posamezne enote, v podolgovati zasnovi, s sledenjem konfiguracije
terena. Strehe so dvokapnice, z naklonom 35°–45°. Obdelave, materiali in
izvedbeni detajli morajo upoštevati lokalne značilnosti objektov na
področju Pohorja. |
(2) Območje garaž za
teptalnike snega in servisnega (trgovskega) stanovanjskega objekta:
|
Zahodno od regionalne
ceste, na parc. št. 212/3, k.o. Planina je načrtovano območje garaž za
teptalnike snega in servisnega (trgovskega) stanovanjskega objekta,
katerega tvorita: |
– pritlični objekt, z
dvema garažama za teptalnika snega, zunanjega tlorisa 18,00 m x 10,00 m
|
– in servisno
(trgovski) stanovanjski objekt, zunanjega tlorisa 18,00 m x 10,00 m.
|
Mirujoči promet se
zagotavlja pred objektom. |
Arhitekturno
oblikovanje objektov: |
Objekti so zasnovani
kot posamezne enote, v podolgovati zasnovi, s sledenjem konfiguracije
terena. Strehe so dvokapnice, z naklonom 35°–45°. Obdelave, materiali in
izvedbeni detajli morajo upoštevati lokalne značilnosti objektov na
področju Pohorja. |
(3) Območje
obstoječega gostinskega objekta: |
Na obstoječem objektu
RTC Trije kralji je predvidena rekonstrukcija in adaptacija objekta ter
dograditev za potrebe povečanja zagotavljanja kapacitet. Dograditev
objekta je predvidena v dveh enotah, in sicer tlorisnih dimenzij 15,00 x
10,00 m in 25,00 m x 10,00 m. Etažnost je prilagojena obstoječemu
objektu. |
Arhitekturno
oblikovanje objektov: |
Pri rekonstrukciji,
adaptaciji in dograditvi je potrebno upoštevati oblikovanje obstoječega
objekta ter materiale in detajle, ki so značilni na področju Pohorja.
|
(4) Območje športno
rekreacijskih površin |
– Tvorita večnamenska
dvorana, zunanjega tlorisa 50,00 m x 20,00 m |
– in zunanja, odprta
igrišča za nogomet, tenis in odbojko. |
Večnamenska dvorana
je z obstoječim objektom RTC Trije kralji povezana s podhodom.
|
Mirujoči promet je
predviden na prostih površinah organiziranih parkirnih mest. Za
parkiranje avtobusov je možno zagotoviti parkirna mesta ob obstoječem
objektu RTC Trije kralji. |
Arhitekturno
oblikovanje objektov: |
Večnamenska dvorana z
etažnostjo sledi konfiguraciji terena in sta predvideni dve kletni etaži
in pritličje. V odvisnosti od konstrukcije objekta je možno za predviden
program v dvorani izkoristiti tudi ravno streho in eventualno kletno
etažo za potrebe pokritega parkirišča. Za zunanje oblikovanje dvorane je
prav tako priporočljivo, da se upoštevajo tipični materiali in izvedbeni
detajli, ki so značilni za področje Pohorja. |
(5) Parkirišča se
uredijo na različnih mestih tako, da so čim bližje objektom, kjer
ostanejo gostje. Osrednje in največje parkirišče je locirano ob (glavni)
državni turistični cesti T 929 Areh–Lukanja, skupaj z manjšim številom
parkirišč ob obstoječem gostinskem lokalu ter ob območju za šport in
rekreacijo, v neposredni bližini predvidene večnamenske dvorane.
Neposredno ob področju za šport in rekreacijo so predvidena parkirna
mesta opremljena z infrastrukturo za parkiranje avtodomov. Dostava je
zagotovljena po obstoječih dostopnih cestah. |
Občinski podrobni
prostorski načrt predvideva tudi izgradnjo vseh morebitnih servisnih
objektov in naprav potrebnih za funkcioniranje območja, ki niso posebej
prikazani kot samostojni objekti, a se bo tekom projektiranja izkazalo,
da so potrebni za nemoteno funkcioniranje območja. Točna lokacija in
gabariti se določijo tekom izdelave izvedbene dokumentacije.
|
B/ OSTALA SKUPNA
MERILA IN POGOJI ZA POSEGE NA OBMOČJU OPPN: |
1. Lega in velikosti
objektov so razvidni iz grafičnih prilog (Prikaz prostorske ureditve z
ureditvenim območjem in Tehnični elementi za zakoličenje objektov in
parcel). |
2. Zunanje ureditve
|
Ureditev okolice
posameznih objektov se uredi kot zatravljena, delno tlakovana površina,
in se zasadi z avtohtonim visokim rastjem. Gozd na jugovzhodnem delu
ureditvenega območja, se za zadnjo linijo apartmajskih objektov uredi v
koridorju cca 10,00 m, in sicer v širini 6,00 m kot gozdna učna pot ter
4,00 m zasajenim pasom kot zelena bariera med bivalnim območjem in učno
potjo. Kvalitetno obstoječe drevje se ohrani in vključi v ambient, kjer
je to mogoče. Na parkiriščih se v zelenih pasovih posadijo drevesa. Vse
ureditve se izvedejo po celovitem in zaključenem projektu
hortikulturnega urejanja območja. |
Gozd na delu parc.
št. 212/3 k.o. Planina, ki leži v varovalnem pasu zavarovanega
kulturnega spomenika Planina pod Šumikom – Cerkev sv. Treh kraljev se
ohranja. V tem delu je potrebno tudi zasaditi degradirane robove.
|
3. Tolerance
|
V grafični prilogi
»Tehnični elementi za zakoličenje objektov list št. 2.3« so določeni
tlorisni in višinski gabariti objektov. Natančne dimenzije se določijo v
projektni dokumentaciji. Možno je zmanjšanje in povečane tlorisnih
gabaritov v smislu zagotavljanja funkcionalne in oblikovne zaključenosti
posameznih sklopov objektov. Odmiki se naj upoštevajo do parcelnih mej,
do dovoznih cest in za zagotovitev sanitarno tehničnih in požarno
varstvenih predpisov. Kolikor dopušča geologija, je možna gradnja
kletnih etaž, višina objektov pa naj ne bo nad terenom višja kot K + P +
M. Pri rekonstrukciji, adaptaciji in dograditvi objekta RTC Trije
kralji, je etažnost prilagojena obstoječemu objektu. |
Vse stacionaže in
dimenzije prometnih površin, objektov ipd., navedene v tem občinskem
podrobnem prostorskem načrtu se natančno določijo v projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
Odstopanja so
dopustna v primeru, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
prometnih, geodetskih, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ali
zaradi spremembe programskih in funkcionalnih rešitev, poiščejo takšne
rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, funkcionalnega, prometno
tehničnega, okoljskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati
prostorske in okoljske razmere. Spremembe je možno izvajajo znotraj
območja, ki ga določajo gradbene linije. |
Odstopanja ne smejo
biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in
organizacije, ki so podali smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu
prostorskemu načrtu. |
4. velikost gradbenih
parcel |
Velikost gradbenih
parcel je opredeljena v grafični prilogi »Načrt gradbenih parcel s
prikazom elementov za zakoličenje«. Ob spremembi posega v prostor
skladno z dovoljenimi tolerancami je dovoljena tudi sprememba gradbenih
parcel. |
IV. POGOJI ZA IZVEDBO
PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA OMREŽJA |
7. člen |
Infrastrukturno
opremljanje zemljišč, stavb, objektov in naprav se izvaja na osnovi
smernic in mnenj pristojnih organov ter sledečih osnovah, opisanih v
nadaljevanju. Vsi opisi in prikazi komunalnih naprav so zgolj shematski.
Natančne trase posamezne ureditve se določi s projektom PGD in dovoljuje
odstopanja, skladno s tem odlokom. |
1. PROMETNA UREDITEV
|
– Na skrajnem
severnem robu ureditvenega območja, se uredi dvosmerni cestni priključek
na R T 929 Areh–Lukanja. Jugovzhodni del ureditvenega območja, ki
predstavlja apartmajsko naselje, se priključuje na že obstoječi
dvosmerni cestni priključek na regionalno cesto. Dovozne poti do
nastanitvenih območij so predpisane širine za enosmerni in dvosmerni
promet, z enostranskim pločnikom. Cestni priključek na regionalno cesto
je prometno podrejen. Za vse cestne priključke (obstoječe in nove) je
potrebno v fazi izdelave PGD, izdelati in Direkciji RS za ceste,
predložiti idejno zasnovo priključevanja na regionalno cesto.
|
– Prometne površine
morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno
signalizacijo. |
– Dovozne poti in
parkirna mesta morajo biti zadovoljivo utrjene, v protiprašni izvedbi
(asfaltirane ali travni tlakovci) ter odvodnjavane. Asfaltirane površine
morajo biti opremljene z lovilcem olj. |
– Glavno parkirišče
je predvideno ob regionalni cesti z obliko direktnega parkiranja
(pravokotno) na vozišče, parkirišča so predvidena še ob dovoznih poteh
in ob posameznih apartmajskih objektih. Skupna kapaciteta predvidenih
parkirnih mest za osebna vozila znaša 130 PM in 48 PM v garaži
večnamenskega objekta. Ureditev je razvidna iz grafičnih prilog.
|
– Prometni režim
ostane nespremenjen. |
– Vse peš površine za
pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz nedrsečih materialov,
tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi
morajo ustrezati veljavnim normativom. Invalidom ne sme biti oviran
dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce
poglobljene robnike. |
– Kanalizacija,
vodovod, telefonski in drugi vodi ter podobne naprave, se smejo
napeljevati v območju ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in
na način, ki je določen s soglasjem pristojnih nosilcev urejanja
prostora oziroma upravljalci. |
– Za potrebe dostave,
oziroma parkiranja je potrebno v celoti izgraditi vse predvidene
parkirne, dostavne in manipulativne površine. |
– Proste površine
morajo biti zazelenjene in primerno hortikulturno urejene. |
2. VODOVODNO OMREŽJE
|
Predvidena oskrba s
pitno vodo bo delno zagotovljena s priključkom na obstoječi vodovod, ki
že sedaj oskrbuje turistično območje Trije kralji oziroma z
rekonstrukcijo obstoječega vodovoda. Napajanje je predvideno iz
obstoječih vodnih zajetij Tr-1 in Tr-2, ki ju bo potrebno fazno
dograditi za zagotovitev potrebne količine pitne vode. Zajetje Tr-1 se
glede na koordinate prevzete iz državnega koordinatnega sistema v Gauss
Krügerjevi projekciji, odčitane v temeljnem topografskem načrtu v merilu
1:5000 oziroma na podlagi GPS pozicioniranja nahaja na Y:535336, X:
144449, Z: 1218 m.n.m., |
kraj: VELIKI VRH NA
POHORJU občina: SLOVENSKA BISTRICA, parcelna št.: 212/10 ident. št.
k.o.*: 726 k.o.: PLANINA, zajetje Tr-2, pa se nahaja na poziciji
Y:_535513 X: 143903 Z: 1205 m.n.m., kraj: VELIKI VRH NA POHORJU občina:
SLOVENSKA BISTRICA, parcelna št.: 1148/1_ ident. št. k.o.*: 725 k.o.:
KOT. |
Predvideni maksimalni
odvzem vode je 40 m3/dan). Izdatnost zajetja (l/s), v primerih odvzema
vode iz vodnjaka, vrtine, drenaže ali izvira (razvidno iz
hidrogeološkega poročila) je pri zajetju Tr-1, okoli 0,5 l/s, izdatnost
zajetja Tr-2 okoli 0,27 l/s. Skupna izdatnost zajetij je 0,77 l/s.
|
Na območju parc. št.
1149/1 k.o. Kot, se nahaja izvir pitne vode, ki bo služil kot rezervni
vir pitne vode. V primeru da obstoječi in rezervni vir pitne vode ne
bosta zadovoljevala potreb, mora investitor zagotoviti dodatne vire
pitne vode. |
Zagotavljanje pitne
vode se izvaja z upoštevanjem Pravilnika o pitni vodi. Priklop na javni
vodovod na tem območju ni predviden. |
Pri prečkanju
vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno infrastrukturo je
vodovod potrebno izvesti v zaščitnih ceveh. |
3. HIDRANTNO OMREŽJE
|
Hidrantno omrežje
temelji na krožni povezanosti vodovodnega sistema in bo vezan na zasebni
vodovod oziroma v primeru zagotavljanja ustreznih količin vode na
hidrantno omrežje je možna navezava na obstoječi zasneževalni sistem.
Izvede se nadzemna hidrantna mreža območja. |
4. KANALIZACIJSKO
OMREŽJE |
Izvede se ločen
kanalizacijski sistem za posamezne vrste odpadnih vod. Komunalna odpadna
voda iz novih predvidenih objektov se preko hišnih priključkov odvaja s
kanali, v biološko čistilno napravo, kjer se očisti. Mala čistilna
naprava je locirana na parc. št. 128/1 k.o. Planina, s kapaciteto 350
PE. Iztok iz MKČN je speljan v ponikalno galerijo, kjer očiščene odpadne
vode ponikajo oziroma se z globino še dodatno biološko očistijo. Zaradi
občutljivega ekosistema mora imeti MKČN terciarno stopnjo čiščenja.
|
Za padavinske vode iz
asfaltnih površin se predvidi lasten sistem odvajanja preko
razbremenilnikov in lovilcev olj, z iztokom v novo projektirano meteorno
kanalizacijo oziroma odprti odvodni jarek. Čiste padavinske vode iz
streh ponikajo oziroma se odvajajo v odprti odvodni jarek. Po posebnem
projektu je možno padavinske vode preko razbremenilnikov tudi
prečrpavati v obstoječi sistem zasneževanja. Ureditev odvajanja
padavinskih vod mora biti izvedena tako, da ne bo povzročila zamakanje
terena ali splazitve. Zaradi značilnosti terena in občutljivosti
ekosistema (velika možnost erozije, nepropustna podlaga ter površinsko
odtekanje vode, občutljiv ekosistem, odsotnost stalnih površinskih
vodotokov) je potrebno s strokovnjaki (hidrotehniki in biologi)
preveriti oziroma določiti možne rešitve za varen izpust odpadne vode
oziroma možnosti ponikanja. |
5. OGREVANJE
|
Predvideno je
ogrevanje na biomaso kot alternativa pa je možnost še ogrevanja na
kurilno olje, utekočinjen plin ali elektriko. V okviru večnamenskega
objekta je predvidena skupna kotlovnica za ogrevanje celotnega
kompleksa. V kar največji meri je potrebno upoštevati ogrevanje objektov
z obnovljivimi viri energije. |
6. ELEKTRIČNO OMREŽJE
|
Na območju OPPN se
križajo naslednji elektroenergetski vodi: |
– transformatorska
postaja 20/0,4 kV Trije kralji (t-323), |
– srednjenapetostni
20 kV priključni kablovod KBV Trije kralji (k-348), |
– srednjenapetostni
20 kV priključni daljnovod Trije kralji (k-133), |
– srednjenapetostni
20 kV priključni kablovod TP Trije kralji – TP Maisterhaus (k-735),
|
– nizkonapetostno
omrežje za napajanje brunaric in obstoječega turističnega objekta.
|
Za napajanje objektov
z električno energijo, bo potrebno zgraditi novo transformatorsko
postajo in jo vključiti v srednjenapetostno omrežje in nizkonapetostne
kabelske razvode za napajanje posameznih objektov. |
Vso elektroenergetsko
infrastrukturo (prestavitve, preureditve in novogradnje
elektroenergetskih objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s
tehničnimi pogoji in veljavnimi predpisi, ter pridobiti gradbeno
dovoljenje. V fazi pridobivanja ustrezne projektne dokumentacije za
elektroenergetske objekte in naprave, morajo biti pridobljene overjene
tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč. |
7. JAVNA RAZSVETLJAVA
|
Območje bo opremljeno
z omrežjem javne razsvetljave. Izbrane luči naj bodo enotne tipske
oblike, višine do 3.5 m, locirane zunaj prometnih površin. Sistem
osvetljevanja mora biti zasnovan v skladu s pozitivno zakonodajo. Ceste
morajo biti opremljene z javno razsvetljavo tako, da zagotavljajo ob
zmanjšani naravni svetlobi ali zvečer, varen in pravilen potek prometa,
vendar s časovno omejitvijo osvetljevanja, in sicer od 6.00 do 22.00
ure. |
Vsi vodi in razvodi
morajo biti v podzemni izvedbi. |
8. TELEKOMUNIKACIJE
IN CATV |
Predvidena je
priključitev na obstoječe TK omrežje. Za izvedbo TK priključkov
predvidenih objektov na TK omrežje je potrebno izdelati projekt.
|
Predvidena je
priključitev na obstoječe vode CATV oziroma satelitski sistem. |
V. REŠITVE IN UKREPI
ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
8. člen |
(varstvo zraka) |
Omilitveni ukrepi in
priporočila: |
– V času gradnje in
urejanja območja je pričakovati povečano vsebnost emisij prašnih in
drugih delcev v zraku, zato je potrebno pri tem upoštevati določila
Uredbe o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč
(Uradni list RS, št. 21/11). |
– Pri urejanju
območja OPPN naj se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni
stroji in naprave. |
– Kurilna naprava ter
emisije snovi iz kurilne naprave morajo biti v skladu z Uredbo o emisiji
snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št.
23/11). |
9. člen |
(ukrepi za zaščito
tal in voda tla) |
Omilitveni ukrepi in
priporočila: |
– Poseganje v tla naj
se izvaja le na območju OPPN; |
– Pri umeščanju
objektov v prostor, naj se v kar največji možni meri prilagaja naravnemu
reliefu tako, da bo poseg v tla čim manjši; |
– Humus z območja
gradnje se odstrani in deponira za kasnejšo sanacijo in rekultivacijo
ter ureditev zelenic; |
– Sproti naj se
sanira in ozeleni razkrite površine tal; |
– Zagotovi naj se
ločen sistem odvajanja za padavinske in komunalne odpadne vode iz
objektov ter vodotesno kanalizacijo za odvajanje komunalne odpadne vode
(S). |
– Zagotovi naj se
ustrezno delovanje čistilne naprave. |
– Odpadne vode iz
MKČN naj se ponikajo v tla oziroma odvajajo površinsko v skladu z Uredbo
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni
list RS, št. 88/11) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod
iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10).
Vrednosti parametrov odpadnih vod morajo biti pod: BPK5 – 30 mg/l O2 in
KPK 150 mg/l O2. |
– Zaradi značilnosti
terena in občutljivosti ekosistema (velika možnost erozije, nepropustna
podlaga ter površinsko odtekanje vode, občutljiv ekosistem, odsotnost
stalnih površinski vodotokov) je potrebno s hidrotehnikom in biologom
preveriti, kakšne so možne rešitve za varen izpust odpadne vode oziroma
kakšne so možnosti ponikanja. |
– Zaradi občutljivega
ekosistema mora imeti MČN terciarno stopnjo čiščenja. Potrebno je
pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. |
– Redni monitoringi
komunalne odpadne vode v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11). |
– Preverjanje stanja
tal na mestu izpusta očiščene odpadne vode v tla zaradi morebitnega
povzročanja erozije tal ter po potrebi izvesti protierozijske ukrepe.
|
– Parkirne površine
naj bodo vodotesne. Ker je lokacija parkirišč v naravnem okolju, je
lahko vodotesna plast pod vrhnjo plastjo (ki je izvedena npr. s
tlakovci, med katerimi raste trava ...). Z olji onesnaženo zemljino se
ravna kot z nevarnim odpadkom. |
– Meteorno vodo iz
parkirnih in manipulativnih površin je potrebno pred izpustom očistiti
preko peskolovov in lovilcev olj (S). |
– Redna kontrola
lovilcev olj in njihovo praznjenje po potrebi. |
– Odvajanje čistih
padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti na
način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z
urbanih (pozidanih) površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (S).
|
– Smiselna je
priključitev obstoječih in drugih predvidenih kapacitet na skupno
čistilno napravo (brunarice, gostinski lokal, penzion). |
– Za zagotovitev
potrebnih količin pitne vode je potrebno pridobiti vodno dovoljenje s
strani ARSO. V vodnem dovoljenju bodo podani tudi pogoji za odvzem vode
in zagotavljanje lastne oskrbe z vodo (upravljanje, tehnične zahteve,
monitoring itd.). Brez vodnega dovoljenja oskrba s pitno bodo ni
zagotovljena, izvedba plana pa nesprejemljiva. |
– Pri zagotavljanju
oskrbe s pitno vodo je potrebno upoštevati Pravilnik o pitni vodi
(Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) in Pravilnik o
oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08 in 28/11).
|
– Pri obratovanju
bazena je potrebno upoštevati Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah
za kopalno vodo (Uradni list RS, 73/03, 96/06, 39/11, 64/11 – popr.).
|
– Bazensko vodo je
potrebno pred izpustom deklorirati in ji odvzeti toploto (obstaja
tehnologija, ki omogoča, da se toploto uporabi npr. za ogrevanje
sanitarne vode). |
– Bazenska voda ne
sme biti speljana na čistilno napravo. Zaradi nevarnosti erozije naj se
jo preko zadrževalnega bazena spušča v odprti jarek. |
– Pri urejanju
območja OPPN naj se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni
stroji in naprave. |
– Med gradnjo je
potrebno urediti začasno skladišče za različne odpadke (tudi nevarne)
tako, da je onemogočeno razlivanje in izcejanje le-teh. |
– Med gradnjo naj bo
na zalogi vedno zadostna količina krp ali adsorpcijskega sredstva s
katerim lahko takoj pobrišejo oziroma adsorbirajo morebiti razlite
snovi. Onesnažene krpe ali absorpcijsko sredstvo naj se skladišči na
primernih prostorih (vodotesnih, utrjenih) do predaje pooblaščeni
organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki. |
– V primeru
morebitnega onesnaženja z nevarnimi snovmi v času gradnje je potrebno:
zavarovati lokacijo onesnaženja, obvestiti pristojno inšpekcijo, center
za civilno zaščito, gasilce in podobno, izvesti posebne preventivne
tehnične ukrepe za preprečitev nadaljnjega širjenja onesnaženja, začasno
skladiščiti kontaminirano zemljino ali vodo ter jo v nadaljevanju
predati pooblaščeni organizaciji. |
10. člen |
(varstvo pred hrupom) |
Omilitveni ukrepi in
priporočila: |
– Uporaba tehnično
brezhibnih delovnih strojev v času gradnje; |
– Obratovanje
gradbišča je dovoljeno le v dnevnem času med 6. in 18. uro. |
– Prilagajanje
gradnje naravnemu reliefu tako, da bo poseg v tla in s tem hrup pri
potrebni izravnavi terena čim manjši. V primerih, ko pa se večjim
posegom v tla ne more izogniti (večji izkopi), naj se dela prilagodijo
času, ki je za ogrožene ptice najmanj moteč. |
– Viri hrupa
(klimatske naprave, ventilatorji, pomožni generatorji …) naj se
postavljajo čim bolj znotraj mej ureditvenega območja. |
– Omejitev hitrosti
prometa na 50 km/h. |
– Pridobitev
ustreznih dovoljenj za uporabo zvočnih naprav na prostem v času
morebitnih prireditev. |
11. člen |
(ravnanje z odpadki) |
Omilitveni ukrepi in
priporočila: |
– Ravnanje z odpadki
v skladu s pravilniki oziroma uredbami za ravnanje z različnimi vrstami
odpadkov, ki bodo nastajali v času gradnje in obratovanja. |
– Ločeno zbiranje in
odvoz komunalnih odpadkov se zagotovi v skladu z Odlokom o ravnanju s
komunalnimi odpadki v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št.
79/09). |
– V območju se
predvidi ustrezno zbirno mesto za komunalne odpadke (s tipiziranimi
zabojniki, volumen odvisen od predvidenega št. turistov) in ekološki
otok za ločeno zbiranje odpadkov. Zbirno mesto in otok za ločeno
zbiranje odpadkov se zagotovi ob dovozni cesti na lastni parceli.
|
– Z odpadnimi
jedilnimi olji je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o ravnanju z
odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/08), pri
ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki pa v skladu z Uredbo o
ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim
odpadom (Uradni list RS, št. 39/10). Potreben je načrt ravnanja s temi
odpadki ter voditi evidenco o prepuščanju teh odpadkov ustreznim
zbiralcem. |
– Z odpadki, ki
nastanejo pri čiščenju komunalnih odpadnih voda je potrebno ravnati v
skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode (Uradni list RS, št. 88/11), Uredbo o uporabi blata iz KČN v
kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/08) in Uredbo o emisiji snovi pri
odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list
RS, št. 98/07, 30/10), občinskim odlokom s področja odvajanja in
čiščenja odpadnih voda. |
– Pri ravnanju z
gradbenimi odpadki (ki lahko vsebujejo tudi nevarne snovi kot so odpadne
barve in laki, odpadna lepila in tesnilne mase, odpadna motorna, strojna
in mazalna olja) je potrebno upoštevati: Uredba o ravnanju z odpadki, ki
nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08), Uredbo o
odpadnih oljih (Uradni list RS, št. 24/12) in druge ustrezne predpise.
|
– Z ostalimi odpadki
je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št.
103/11). |
– Odvečnih zemeljskih
in gradbenih materialov naj se ne deponira na območju gozdov, potokov,
mokrišč, travniških površin in barij; lokacije deponij naj se določi v
izvedbenem aktu (smernice Zavoda RS za varstvo narave). |
12. člen |
(svetlobno
onesnaževanje) |
Omilitveni ukrepi in
priporočila: |
– Pri osvetlitvi
območja in predvidenih emisijah svetlobe je potrebno upoštevati Uredbo o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Uradni list RS, št.
81/07, 109/07, 62/10). |
– Na območju RTC
Trije Kralji naj se ne namešča reflektorjev – razsvetljava naj
preprečuje dodatno svetlobno onesnaževanje (brez prepuščanja svetlobe
navzgor) – Svetilke so nizke, zasenčene, usmerjene, tako da je vpliv na
živali v okolici nebistven. |
13. člen |
(družbeno okolje) |
Omilitveni ukrepi in
priporočila: |
Morebitne pritožbe v
povezavi z obratovanjem RTC Trije kralji naj se prouči in upošteva v
smislu dobrega odnosa z javnostjo. |
14. člen |
(Krajina in vidna
kakovost okolja) |
Omilitveni ukrepi in
priporočila: |
– Na območju naj se
pri umeščanju objektov v prostor, v kar največji možni meri prilagaja
naravnemu reliefu ter posekajo izključno drevesa, rastoča na območju, ki
je v projektu predvideno za izgradnjo apartmajskega naselja, izvedbo
pešpoti in intervencijske ceste ter komunalnih ureditev. Obstoječe
drevje, ki ga je možno ohraniti in vključiti v končno zasnovo naselja,
naj se ohrani. |
– Preveri naj se
možnost delnega vkopanja objektov v teren oziroma kolikor to ni mogoče,
delnega zasutja spodnje etaže objektov tako, da bodo le-ti bolj členjeni
(manjši vidni del objektov) in hkrati dovolj veliki, da bodo omogočili
racionalno rabo prostora in ustrezno povečanje kapacitet nastanitev.
|
– Zaradi gradnje
apartmajskega naselja ni dovoljeno posegati v gozd izven območja OPPN
(sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov) ter
zasipavanje, odlaganje materiala in odstranjevanje zarasti (S).
|
– Med predvidenimi
objekti in povezovalno in vzdrževalno infrastrukturo ter na robnih conah
RTC se zasadijo avtohtone drevesne in grmovne vrste (gorski javor,
jerebika, breza, bukev, smreka, jelka, krhljika …), med objekti in
infrastrukturo pa tudi plodnonosne vrste (jerebika, divja češnja) zaradi
prehrane ptic (S). |
– Dostop na gozdna
zemljišča je treba zagotoviti v času gradnje in v času obratovanja. Po
izgradnji Rekreacijsko-turističnega centra ne smejo biti poslabšani
pogoji gozdne proizvodnje, treba je zagotoviti dostop v gozdove z
ustrezno mehanizacijo (S). |
– Med gradnjo se
lahko gozdno vegetacijo in posamične ali v skupinah rastoče drevje
odstrani samo tam, kjer je nujno potrebno; nove zasaditve naj temeljijo
na obstoječi vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije
(S), |
– Pri posegih v gozd
naj bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in tleh (S),
|
– Z gradnjo prizadeti
gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in
funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje
brežin vkopov in nasipov) (S). |
– Gozdni robovi
morajo biti sanirani, s primerno vertikalno in vrstno strukturo
avtohtone pionirske in klimaksne vegetacije, pri sanaciji oziroma
zasnovi gozdnega roba pa naj se gozdni robovi stopničasto dvigujejo,
gozdni rob naj bo iz avtohtonih grmovnih drevesnih vrst (prednost ima
potencialna vegetacija) (S). |
– Zasaditev,
zatravitev naj se izvaja sproti oziroma takoj po izgradnji. |
– Na območju, kjer je
gozd že izkrčen in teren uravnan in utrjen (severovzhodno od penziona
Jakec) naj bo nova drevnina sajena v gručah in naravno delujočih
sklopih, s čimer se omili vtis goste gradnje in ublaži vpliv človekovega
posega v okolje. Potrebno se je izogibati izrazito linearnim in
geometrijskim oblikam zasaditve. |
– Objekti naj bodo
zasnovani na način, da se ujemajo z značilnostmi arhitekturne krajine
Pohorje (poglavje Stanje okolja, podpoglavje Kulturna krajina in vidna
kakovost okolja). |
Dodatni omilitveni
ukrepi: |
– Členitev nizov
apartmajev: (1) na manjše enote, (2) s horizontalno in vertikalno
členitvijo zgradb, (3) s kombiniranjem klasičnih streh z ravnimi
pohodnimi terasami ali strehami s pohodno trato, (4) z delnim
vkopavanjem stavbnih nizov v obstoječi teren in eventuelnimi drugimi
načini členitve stavbnih mas, ter nenazadnje z (5) uporabo strehe
večnamenske dvorane za izgradnjo športnih igrišč, bi se dalo vpliv
gradnje na kulturno krajino in vidne kakovosti okolja močno omiliti in
zmanjšati. |
15. člen |
(varovanje gozdov) |
1. Zaradi gradnje ni
dovoljeno posegati v gozd izven samega območja OPPN (sečnja zaradi
gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Prepovedano je vsako
zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje zarasti.
|
2. Dostop do gozdnega
zemljišča je treba zagotoviti v času gradnje in v času obratovanja. Po
izgradnji Rekreacijsko-turističnega centra ne smejo biti poslabšani
pogoji gozdne proizvodnje, zato je potrebno zagotoviti dostop v gozdove
z ustrezno mehanizacijo. |
3. Med gradnjo se
lahko gozdno vegetacijo in posamično ali v skupinah rastoče gozdno
drevje odstrani samo tam, kje je to nujno potrebno; nove zasaditve
morajo temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in v prostoru značilnih
oblikah vegetacije. |
4. Posegi v gozd
morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem
rastju in tleh. |
5. Z gradnjo
prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke
in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje
brežin vkopov in nasipov). |
6. Z gradnjo
prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke
in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje
brežin vkopov in nasipov). |
7. Za posamezne vrste
objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike od gozdnega
roba oziroma meje območja OPPN: |
– stavbe morajo biti
z najbolj izpostavljenim delom odmaknjene od bodočega gozdnega roba na
meji gozdnih parcel št. 128/3 in 212/2 obe k.o. Planina, vsaj 10 m;
|
– ostali objekti,
posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni
od gozdnega roba vsaj 2,0 m. |
8. Gozdni robovi
morajo biti sanirani, s primerno vertikalno in vrstno strukturo
avtohtone pionirske in klimaksne vegetacije. Pri sanaciji posek oziroma
zasnovi gozdnega roba je treba upoštevati naslednje usmeritve:
|
– v prečnem prerezu
se naj gozdni robovi stopničasto dvigujejo; |
– gozdni rob mora
biti iz avtohtonih grmovnih drevesnih vrst; prednost naj ima potencialna
vegetacija. |
9. Krčitev gozda ne
sme biti opravljena v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev med 1.
marcem in 21. avgustom (peti odstavek 32. člena Zakona o divjadi in
lovstvu, Uradni list RS, št. 16/04). |
10. Pri poseku in
spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje,
ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih
sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04 in 110/08) in Uredbo o
varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 4/06).
|
11. Drevje se lahko
poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. |
12. Pred začetkom
gradnje se obvesti Zavod za gozdove Slovenije, KE Slovenska Bistrica, da
drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec
(46. člen Pravilnika o gozdarskih in gozdnogojitvenih načrtih, Uradni
list RS, št. 5/98). |
16. člen |
(ohranjanje narave) |
Varstvene usmeritve
za varstvo habitatnega tipa |
Na območju
habitatnega tipa je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih
posegov upoštevati naslednje varstvene usmeritve: |
– Ohranjajo se
obstoječe gozdne, travniške in vodne površine. Posegi se izvajajo le na
območju, ki je v projektu predvideno za Rekreacijsko-turistični center
Trije kralji. |
– Posekajo se
izključno drevesa rastoča na območju, ki je v projektu opredeljeno kot
območje izvedbe Rekreacijsko-turističnega centra Trije kralji. Izven
območja posega se ohranja obstoječ obseg in obstoječe ekološke
značilnosti habitatov kvalifikacijskih vrst ptic, hroščev, dvoživk in
metuljev (ohranja se strnjene gozdne komplekse, ohranja se strukturirane
gozdne robove, v gozdovih se pušča stara, trhla, gnijoča stoječa ter
padla drevesa, ohranja se gozdne jase ter vodna telesa, ohranja se
grmovno vegetacijo in travniške površine). |
– Posegi, športno
rekreacijske in turistične dejavnosti ter gozdna in javna infrastruktura
se izvajajo na način in v obsegu, ki ne ogroža obstoječih gozdnih in
negozdnih habitatnih tipov. |
– Pri gradnji javne
infrastrukture (ceste, daljnovodi, kablovodi itd.) se prednostno
izkoriščajo obstoječi koridorji. |
Habitatni tipi se
ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti na območjih
habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden
vpliv čim manjši. |
Usmeritve za
ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov |
+--------------------+--------------------------------+ |
| HABITATNI
TIP | KONKRETNE USMERITVE | |
+--------------------+--------------------------------+ |
|Kisloljubni
smrekovi|– posekajo se izključno | |
|gozdovi
od |drevesa, rastoča na območju, ki | |
|montanskega
do |je v projektu predviden za | |
|alpinskega
pasu |izgradnjo apartmajskega | |
| |naselja, izvedbo pešpoti in | |
| |intervencijske ceste ter | |
| |komunalnih ureditev | |
+--------------------+--------------------------------+ |
|Alpska
subalpinska |– ohranjajo se naj obstoječi | |
|smrekovja
|travniki in obstoječi | |
| |hidrološki režim | |
+--------------------+--------------------------------+ |
Varstvene usmeritve
za varstvo ekološko pomembnih območij |
Varstvene usmeritve
za ekološko pomembna območja se določajo za načrtovanje prostorskih
ureditev in rešitev ter urejanja in rabe naravnih dobrin ter za
izvajanje posegov in dejavnosti, z namenom, da se ohranja ali dosega
ugodno stanje tistih habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst
in njihovih habitatov, zaradi katerih je ekološko pomembno območje
opredeljeno. |
Na območjih, ki so
predlagana za zavarovana območja, se posege in dejavnosti izvaja tako,
da se ne ogroža prvobitnosti narave. Na območjih, ki so predlagana za
ožja zavarovana območja, se pazljivo izvaja dejavnosti navedene v 64. in
66. členu ZON, na območjih, ki so predlagana za širša zavarovana
območja, pa dejavnosti navedene v 68. členu ZON. Pri tem se upoštevajo
tudi varstvene usmeritve iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja
Slovenije ter Nacionalnega programa varstva okolja. |
Splošne varstvene
usmeritve |
Pri izvajanju posegov
in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se
izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na
habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
|
Podrobnejše varstvene
usmeritve |
+--------+---------------+--------------------------------------+ |
| KODA |
EKOLOŠKO | KONKRETNE USMERITVE | |
| |
POMEMBNO | | |
| |
OBMOČJE | | |
+--------+---------------+--------------------------------------+ |
|41000
|Pohorje |– ohranja se naj obstoječe gozdne, | |
|
| |travniške in vodne površine | |
|
| |– ohranja se naj habitat ogroženih | |
|
| |rastlinskih in živalskih vrst | |
|
| |(metuljev, ptic, plazilcev) | |
+--------+---------------+--------------------------------------+ |
Konkretne varstvene
usmeritve |
+--------+---------------+--------------------------------------+ |
| KODA |
EKOLOŠKO | KONKRETNE USMERITVE | |
| |
POMEMBNO | | |
| |
OBMOČJE | | |
+--------+---------------+--------------------------------------+ |
|41000
|Pohorje |– Ohranjajo se obstoječe gozdne, | |
|
| |travniške in vodne površine. Posegi se| |
|
| |izvajajo le na območju, ki je v | |
|
| |projektu predvideno za Rekreacijsko- | |
|
| |turistični center Trije kralji. | |
| |
|– Posekajo se izključno drevesa | |
|
| |rastoča na območju, ki je v projektu | |
|
| |opredeljeno kot območje izvedbe | |
|
| |Rekreacijsko-turističnega centra Trije| |
|
| |kralji. Izven območja posega se | |
|
| |ohranja obstoječ obseg in obstoječe | |
|
| |ekološke značilnosti habitatov | |
|
| |kvalifikacijskih vrst ptic, hroščev, | |
|
| |dvoživk in metuljev (ohranja se | |
|
| |strnjene gozdne komplekse, ohranja se | |
|
| |strukturirane gozdne robove, v | |
|
| |gozdovih se pušča stara, trhla, | |
|
| |gnijoča stoječa ter padla drevesa, | |
|
| |ohranja se gozdne jase ter vodna | |
|
| |telesa, ohranja se grmovno vegetacijo | |
|
| |in travniške površine). | |
|
| |– Posegi, športno rekreacijske in | |
|
| |turistične dejavnosti ter gozdna in | |
|
| |javna infrastruktura se izvajajo na | |
|
| |način in v obsegu, ki ne ogroža | |
|
| |obstoječih gozdnih in negozdnih | |
|
| |habitatnih tipov. | |
|
| |– Pri gradnji javne infrastrukture | |
| |
|(ceste, daljnovodi, kablovodi itd.) se| |
|
| |prednostno izkoriščajo obstoječi | |
|
| |koridorji. | |
+--------+---------------+--------------------------------------+ |
Varstvene usmeritve
za varstvo posebnih varstvenih območij (območij NATURA 2000)
|
Splošne varstvene
usmeritve |
Na Natura območjih se
posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
|
– ohranja naravna
razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih
vrst; |
– ohranja ustrezne
lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove
specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; |
– ohranja ali
izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti
tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze
kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; |
– ohranja povezanost
habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno
povezanost, če je le-ta prekinjena. |
Pri izvajanju posegov
in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se
izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na
habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
|
Čas izvajanja
posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj
prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
|
– živalim prilagodi
tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši
možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo
umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev,
razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter
prezimovanja, |
– rastlinam prilagodi
tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike
razmnoževanja. |
Na Natura območja se
ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih
organizmov. |
Konkretne varstvene
usmeritve : |
+---------+--------------+--------------------------------------+ |
| KODA |
POSEBNO |KONKRETNE USMERITVE | |
| |
VARSTVENO | | |
| |
OBMOČJE | | |
+---------+--------------+--------------------------------------+ |
|SI
|Pohorje |– poseka se izključno drevesa rastoča | |
|5000006
| |na območju, ki je v projektu | |
|
| |opredeljeno kot območje izvedbe | |
|
| |Rekreacijsko-turističnega centra | |
|
| |Trije kralji. Izven območja posega se | |
|
| |ohranja obstoječ obseg in obstoječe | |
|
| |ekološke značilnosti habitatov | |
|
| |kvalifikacijskih vrst ptic (ohranja | |
|
| |se strnjene gozdne komplekse, ohranja | |
|
| |se strukturirane gozdne robove, v | |
|
| |gozdovih se pušča stara, trhla, | |
|
| |gnijoča stoječa ter padla drevesa, | |
|
| |ohranja se gozdne jase ter vodna | |
|
| |telesa, ohranja se grmovno | |
|
| |vegetacijo). | |
|
| |– zagotavlja se mir okoli gnezdišč | |
|
| |– odvečnih zemeljskih in gradbenih | |
|
| |materialov se naj ne deponira na | |
|
| |območju gozdov, potokov, mokrišč, | |
|
| |barij in travniških površin. | |
|
| |– Na območju RTC Trije kralji nas se | |
|
| |ne namešča reflektorjev. | |
|
| |Razsvetljava, ki bo osvetljevala | |
|
| |območje, naj bo takšna, ki bo | |
|
| |preprečevala dodatno svetlobno | |
|
| |onesnaževanje (svetila naj bodo čim | |
|
| |globlje vstavljena v ohišja, ki ne | |
|
| |prepuščajo širjenja svetlobe navzgor) | |
|
| |– vožnja po gozdarskih cestah in | |
|
| |izven cest z motornimi vozili ni | |
|
| |sprejemljiva (razen za gozdarske | |
|
| |delavce) | |
|
| |– športno rekreacijske in turistične | |
|
| |dejavnosti izven predvidenega | |
|
| |območja, ki zahtevajo večje posege v | |
|
| |habitate kvalifikacijskih vrst, se ne | |
|
| |izvajajo. | |
+---------+--------------+--------------------------------------+ |
|
| |– Robne cone RTC Trije kralji se | |
|
| |zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in | |
|
| |grmovnimi vrstami (gorski javor, | |
|
| |jerebika, breza, bukev, smreka, | |
|
| |jelka, divja češnja, krhljika ...) | |
|
| |– Na območju TRC Trije kralji, med | |
|
| |predvidenimi objekti in povezovalno | |
|
| |ter vzdrževalno infrastrukturo, se | |
|
| |naj zasadi avtohtona drevesna in | |
|
| |grmovna vegetacija. Način zasaditve | |
|
| |in izbira vrst naj bo predvidena v | |
|
| |posebnem projektu. Med predvidenimi | |
|
| |vrstami za sadnjo naj bodo vključene | |
|
| |tudi plodonosne vrste, kot so: | |
|
| |jerebika, divja češnja….(prehrana | |
|
| |ptic) | |
|
| |– Posegi, potrebni za izvedbo RTC | |
|
| |Trije kralji, naj bodo izvedeni izven | |
|
| |časa gnezditve kvalifikacijskih vrst | |
|
| |ptic območja: koconogega čuka, | |
|
| |sršenarja, gozdnega jereba, malega | |
|
| |skovika, črne žolne in triprstega | |
|
| |detla. | |
|
| |– Kolikor bo iz okoljskega poročila | |
|
| |razvidno, da bo zaradi izvedbe | |
|
| |posegov prišlo do uničenja gnezdišč | |
| |
|kvalifikacijskih ptic, je potrebno na | |
|
| |območju okoliških gozdov, po posvetu | |
|
| |s predstavniki Društva za opazovanje | |
|
| |in proučevanje ptic Slovenije, | |
|
| |namestiti ustrezno število | |
|
| |gnezdilnic. Lokacije namestitve se | |
|
| |določijo v soglasju s predstavniki | |
|
| |omenjenega društva. | |
|
| |– Štirinajst dni pred pričetkom | |
|
| |izvedbe posegov je potrebno obvestiti | |
|
| |pristojni zavod RS za varstvo narave, | |
|
| |zaradi spremljanja naravovarstvenega | |
|
| |stanja (če bo izvedba potekala v več | |
|
| |fazah, je potrebno omenjeni zavod | |
|
| |obvestiti 14 dni pred pričetkom vsake | |
|
| |faze). | |
+---------+--------------+--------------------------------------+ |
|SI
|Pohorje |– posekajo se izključno drevesa | |
|3000270
| |rastoča na območju, ki je v projektu | |
|
| |opredeljeno kot območje izvedbe | |
|
| |Rekreacijsko-turističnega centra | |
|
| |Trije kralji. Izven območja posega se | |
|
| |ohranja obstoječ obseg in obstoječe | |
|
| |ekološke značilnosti habitatov | |
|
| |kvalifikacijskih vrst hroščev, | |
|
| |bukovega in alpskega kozlička; vrst | |
|
| |dvoživk, hribovskega urha in velikega | |
|
| |pupka in vrste metulja, travniškega | |
|
| |postavneža | |
|
| |– ohranja se strnjene gozdne | |
|
| |komplekse, | |
|
| |– v gozdovih se pušča stara, trhla, | |
|
| |gnijoča ter stoječa ter padla drevesa | |
|
| |– ohranja se strukturirane gozdne | |
|
| |robove, | |
|
| |– ohranja se gozdne jase ter vodna | |
|
| |telesa, | |
|
| |– preko vodnih površin, ki | |
|
| |predstavljajo življenjski prostor | |
|
| |dvoživkam, se naj ne vrši transport, | |
|
| |– ohranja se obstoječe travniške | |
|
| |površine, ki se jim ne spreminja | |
| |
|rastiščnih pogojev (zasneževanje, | |
|
| |gnojenje, dosejevanje travnih | |
|
| |mešanic, izsuševanje, namakanje, | |
|
| |preoravanje …) | |
|
| |– odvečnih zemeljskih in gradbenih | |
|
| |materialov se naj ne deponira na | |
|
| |območju gozdov, potokov, mokrišč, | |
|
| |barij in travniških površin, | |
|
| |– vožnja po gozdarskih cestah in | |
|
| |izven cest z motornimi vozili ni | |
|
| |sprejemljiva (razen za gozdarske | |
|
| |delavce) | |
+---------+--------------+--------------------------------------+ |
Pred pričetki
gradbenih del oziroma posegi, ki so povezani z obsežnejšimi zemeljskimi
deli, se o tem obvesti organizacijo pristojno za ohranjanje narave (ZRSVN),
kateri se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli
z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških
naravnih vrednot. |
Omilitveni ukrepi in
priporočila: |
Ptice |
– Nujne posege na
gozdnih območjih se izvede pred 15. marcem ali po 15. juniju.
|
– V vseh preostalih
gozdnih površinah na obmocju plana, se pušča stoječe in padlo odmrlo
drevje. |
– Uporabljajo naj se
svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %.
Svetlike morajo imeti vgrajene delujoče senzorje gibanja, tako da se
vklopijo le ob prehajanju ljudi. |
– Površine športnih
igrišč morajo biti osvetljene s svetilkami, kot so asimetrični
reflektorji, tako da so izpolnjene zahteve iz 4. člena Uredbe o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07 in
109/07). |
– Razsvetljavo
športnih igrišč iz prejšnjega odstavka je treba izklopiti najpozneje do
22:00 ali najpozneje eno uro po koncu športne ali druge prireditve.
|
– V času od 15. marca
do 15. junija se lahko prireditve na prostem organizira le tako, da se
te zaključijo najkasneje do 21. ure. |
Divjad |
Kot omilitvene ukrepe
za zmanjšanje negativnega vpliva posega v času gradnje predlagamo:
|
– izvajanje del izven
gnezditvene sezone ptic oziroma izven sezone poleganja in vzrejanja
mladičev sesalcev; |
– izvajanje del v
dnevnem času. |
Kot omilitvene ukrepe
za zmanjšanje negativnega vpliva posega v času obratovanja predlagamo:
|
– formiranje vrstno
in strukturno pestrih gozdnih robov; |
– z nadzorom in
razlicnimi omejitvenimi ukrepi naj se preprečuje vožnja z motornimi
vozili v naravnem okolju na območju; |
– obiskovalce območja
naj se ozavešča o naravi prijaznem odnosu. |
Pri načrtovanju
posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za
varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznolikosti, navedeni v Naravovarstevnih smernicah za lokacijski načrt
za Rekreacijsko turistični center na Treh kraljih na Pohorju, ki so
priloga k temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Slovenska Bistrica. |
17. člen |
(varovanje kulturne
dediščine) |
Omilitveni ukrepi in
priporočila: |
– izven vplivnega
območja spomenika se lahko zaradi celotne ureditve območja arhitekturno
oblikovanje objektov tudi zelo moderno, z uporabo avtohtonih materialov,
nepozidane površine pa morajo biti v čim večji meri zasajene in
pronaravno urejene (S); |
– Gabariti objektov
morajo biti podrejeni dominanti spomenika (S); |
– na vzhodnem robu
urejanja na parceli 212/3 je priporocljiva zasaditev drevesne živice
(kjer ni drevja) na zunanjem robu, tako da obmocje plana s smeri cerkve
ne bi bil viden. |
Dodatni omilitveni
ukrepi: |
členitev nizov
apartmajev: |
(1) na manjše enote,
|
(2) s horizontalno in
vertikalno členitvijo zgradb, |
(3) s kombiniranjem
klasičnih streh z ravnimi pohodnimi terasami ali strehami s pohodno
trato, |
(4) z delnim
vkopavanjem stavbnih nizov v obstoječi teren in eventuelnimi drugimi
načini členitve stavbnih mas, bi se dalo vpliv gradnje na kulturno
dediščino, tako tiste v neposredni bližini kot tudi tiste nekoliko
odmaknjene od cerkve, močno omiliti in zmanjšati. |
18. člen |
(trajnostna raba
naravnih dobrin) |
Investitor je v času
gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem.
Deponirati jo mora na določeno lokacijo, na parceli št. 212/7 k.o.
Planina, za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
|
Vsa zemlja, ki bo
nastala pri izkopih kot presežek, se o uporabila za zagotovitev platoja
za športne in rekreacijske površine. |
19. člen |
(trajnostna raba
naravnih dobrin) |
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
19. člen |
(varstvo pred
požarom) |
1. Pri načrtovanju je
potrebno z ozirom na vrsto in namembnost objekta smiselno upoštevati
določila 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni
list RS, št. 71/93 in 87/01), v skladu s katerimi morajo biti načrtovani
ukrepi varstva pred požarom, ki bodo zagotavljali: |
– pogoje za
pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito
gašenje požara, |
– pogoje za
preprečevanje in zmanjšanje škodljivih posledic požara na ljudi,
premoženje in okolje, |
– pogoje za
pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta, dostopne in
delovne površine za intervencijska vozila in gasilce, |
– vire za oskrbo z
vodo za gašenje požarov. |
2. Upoštevane morajo
biti smernice v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami: |
– naravne omejitve (poplavnost,
visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena, možnost porušitve
visokih pregrad) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje,
|
– objekti morajo biti
projektirani potresno varno, za projektni pospešek tal (v g) 0.1,
|
– možnost razlitja
nevarnih snovi in temu primerno predvideti gradnjo. |
Območje ni poplavno
ogroženo, prav tako ni opaznih ali zaznanih erozij terena. |
3. Pri načrtovanju
prostorske ureditve so definirani naslednji ukrepi: |
– odmiki med objekti
zagotavljajo požarno varnost, odmiki so min. 8,0 m |
– Hidrantno omrežje
bo izpolnjevalo pogoje glede pritiska, kapacitete, kar je razvidno iz
situacije komunalnih vodov in naprav. |
– Potrebne
intervencijske in postavitvene površine za gasilce so dovozna cesta in
površine pred objekti. |
VII. NAČRT
PARCELACIJE |
20. člen |
(parcelacija) |
Tehnični elementi, ki
omogočajo prenos novih mej gradbenih parcel in objektov v naravo, so
razvidni iz grafične priloge Načrt gradbenih parcel s prikazom elementov
za zakoličenje. |
VIII. ETAPNOST
IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
21. člen |
(etapnost izvedbe) |
Predvideno je etapno
izvajanje realizacije OPPN, in sicer v 5 fazah: |
Prva faza: vrstni
objekti, garaže in trgovsko stanovanjski objekt na severozahodu
ureditvenega območja |
Druga faza: zgradijo
se bivalne enote na severu ureditvenega območja |
Tretja faza: zgradijo
se bivalne enote na jugovzhodu ureditvenega območja |
Četrta faza:
Večnamenska dvorana s športno rekreacijskimi površinami |
Peta faza:
rekonstrukcija, adaptacija in dograditev obstoječega objekta RTC Trije
kralji. |
Več faz se lahko
izvaja vzporedno, gradnja ni nujno istočasna, sočasno pa mora biti
zgrajena interna komunalna in energetska oprema po posameznih fazah.
Izvedba faz je lahko tudi v drugačnem vrstnem redu. |
IX. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN |
22. člen |
Poleg zahtev iz
drugih določb tega odloka mora investitor in izvajalci občinskega
podrobnega prostorskega načrta upoštevati: |
– Financiranje
izgradnje infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorjem,
upravljavci energetskih, komunalnih naprav in cest ter Občino Slovenska
Bistrica, za kar se sklene pogodba o opremljanju na osnovi 78. člena
ZPNačrt. V pogodbi se podrobneje definirajo obveznosti posameznih strank
v skladu s 7. členom Odloka o opremljanju stavbnih zemljišč in merilih
za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 5/10). |
– Pri izdelavi
tehnične dokumentacije in izvedbi mora investitor in izvajalci
upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega
podrobnega prostorskega načrta. |
– Pred pričetkom del
mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih
komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi
ali premestiti pod pogoji upravljavcev. |
– Investitor in
izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno,
ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na
sosednjih območjih. |
– Plodno zemljo, ki
nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih
površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in
njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja.
|
– Če se pogoji v
naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta
spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili občinskega
podrobnega prostorskega načrta, je potrebno le-tega novelirati. |
X. NADZOR |
23. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
XI.
KONČNE DOLOČBE |
24. člen |
(prenehanje
veljavnosti nekaterih veljavnih prostorskih aktov) |
Z dnem uveljavitve
tega načrta preneha veljati v tem ureditvenem območju Odlok o sprejetju
prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska
Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89, dopolnjen Uradni list RS, št.
43/92, 3/93, 35/94, 45/00 in 53/11). |
25. člen |
(roki za izvedbo
prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč) |
Roki za realizacijo
in izvedbo OPPN so vezani na terminski in finančni plan investitorja. |
26. člen |
(usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) |
Po prenehanju
veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta se ureditveno
območje, za potrebe izdelave občinskega prostorskega načrta, ohrani v
velikosti in obliki kot je opredeljeno s tem OPPN. |
27. člen |
(vpogled OPPN) |
Občinski podrobni
prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica. |
28. člen |
(uveljavitev) |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 9000-8/2012-12/9 |
Slovenska Bistrica,
dne 16. oktobra 2012 |
Župan |
Občine Slovenska
Bistrica |
dr. Ivan Žagar l.r. |