|
Na podlagi 93. in 95. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS,
št. 43/95) je Svet Mestne občine Kranj na 9. seji dne 25. 10. 1995
sprejel in na 10. seji dne 8. 11. 1995 v skladu s 33. členom
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 –
odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in
14/95) ter 46. členom statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št.
43/95) ponovno potrdil |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
Sveta Mestne občine Kranj |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela Sveta Mestne
občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: svet), njegovih organov in delovnih
teles ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta. |
|
|
2. člen |
|
|
Svet ima svoj pečat. |
|
|
Pečat je okrogle oblike, premera 3,5 cm in ima v sredini polja grb mesta
Kranja; nad grbom je napis: MESTNA OBČINA KRANJ, pod grbom pa napis:
SVET. Pečat hrani sekretar sveta. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
|
1. Verificiranje mandatov, volitve in imenovanja |
|
|
3. člen |
|
|
Svet se konstituira na svoji prvi seji. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan najkasneje 20 dni po
njegovi izvolitvi. |
|
|
Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo najstarejši član sveta. |
|
|
Do imenovanja sekretarja sveta opravlja njegove naloge dotedanji
sekretar. |
|
|
Predsedujoči ugotovi sklepčnost sveta in posreduje predlog dnevnega
reda. |
|
|
4. člen |
|
|
Na svoji prvi seji svet imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
|
|
Komisija ima predsednika, podpredsednika in tri člane, vse iz vrst
članov sveta. |
|
|
Imenovanje je javno. |
|
|
Kandidate za predsednika, podpredsednika in člane komisije lahko
predlaga skupina najmanj petih navzočih članov sveta. |
|
|
5. člen |
|
|
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predloži občinska
volilna komisija poročilo o izidu volitev in potrdila o izvolitvi članov
sveta. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja s proučitvijo
poročila in volilnih spisov preveri pravilnost volitev ter o tem
predloži svetu poročilo. |
|
|
Svet najprej v celoti glasuje o vseh nespornih mandatih, nato pa odloča
o vsakem morebitnem spornem mandatu posebej. |
|
|
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne more glasovati o potrditvi
svojega mandata. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet mora dokončno odločiti o potrditvi spornega mandata čimprej,
najkasneje pa v enem mesecu. |
|
|
Dokler svet o tem ne odloči, ima član pravico udeleževati se sej sveta,
vendar nima pravice odločanja. |
|
|
7. člen |
|
|
Po potrditvi mandatov članov sveta svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izvoli predsednika in enega ali več
podpredsednikov sveta. |
|
|
Predsednik in podpredsedniki sveta so izvoljeni z večino glasov vseh
članov sveta. |
|
|
Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov,
se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih za posamezno funkcijo, ki sta pri prvem glasovanju dobila
največ glasov. |
|
|
Glasovanje je javno. |
|
|
8. člen |
|
|
Po izvolitvi predsednika in podpredsednikov imenuje svet sekretarja
sveta na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Sekretar sveta opravlja in organizira strokovno in administrativno delo
za svet ter pomaga predsedniku sveta pri pripravi in vodenju sej. |
|
|
9. člen |
|
|
Po konstituiranju se svetu predstavi župan. |
|
|
10. člen |
|
|
Svet v šestdesetih dneh po konstituiranju imenuje oziroma izvoli svoje
organe in delovna telesa, razen komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
|
|
2. Pravice in dolžnosti članov sveta |
|
|
11. člen |
|
|
Član sveta ima pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta, organov in
delovnih teles, v katera je izvoljen in sodelovati pri njihovem delu in
odločanju. |
|
|
Član sveta ima pravico udeleževati se sej organov in drugih delovnih
teles sveta, čeprav ni njihov član in sodelovati pri delu organov in
drugih delovnih teles sveta, vendar nima pravice odločati. |
|
|
12. člen |
|
|
Pod pogoji, določenimi s tem poslovnikom, ima član sveta pravico skupaj
z drugimi svetniki ustanoviti skupino svetnikov, se včlaniti vanjo in v
njej enakopravno sodelovati ali iz nje izstopiti. |
|
|
13. člen |
|
|
Član sveta ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih delovnih
telesih sveta želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji skupine svetnikov,
katere član je. Če član sveta ni član nobene skupine svetnikov, sporoči
to izjavo predsedniku komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
14. člen |
|
|
Če se član sveta iz opravičljivega razloga ne more udeležiti seje, to
sporoči predsedniku sveta, oziroma organa, delovnega telesa ali
sekretarju sveta. |
|
|
15. člen |
|
|
Član sveta ima pravico zahtevati od občinske uprave obvestila in
pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v svetu. |
|
|
16. člen |
|
|
Član sveta ima naslednje pravice in dolžnosti: |
|
|
– da predlaga obravnavanje vprašanj z delovnega področja sveta, |
|
|
– da predlaga uvrstitev določenih zadev v delovne programe in dnevne
rede sej sveta, |
|
|
– da predlaga obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na delo sveta,
občinske uprave, na izvrševanje odlokov in drugih aktov, |
|
|
– da skupaj z drugimi člani sveta, katerih število je določeno s tem
poslovnikom, predlaga sprejem odloka ali drugega akta, |
|
|
– da skupaj z drugimi člani sveta, katerih število je določeno s tem
poslovnikom predlaga kandidate za organe in delovna telesa sveta in
druge kandidate, ki jih imenuje svet v skladu s statutom občine in tem
poslovnikom, |
|
|
– da voli in je voljen v delovna telesa sveta in organe, ki jih voli
svet. |
|
|
Člani sveta uveljavljajo pravice iz tega člena neposredno na seji sveta
ali pisno med sejama sveta. |
|
|
17. člen |
|
|
Na zahtevo članov sveta nudijo strokovni, administrativni in tehnični
delavci občinske uprave članom sveta pomoč pri oblikovanju predlogov ter
jim dajejo strokovna pojasnila in dopolnilna gradiva. |
|
|
Občina zagotavlja prostore za delo članov sveta, njegovih organov,
delovnih teles ter skupin svetnikov. |
|
|
3. Vprašanja in pobude članov sveta |
|
|
18. člen |
|
|
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena točka za predloge, pobude
in vprašanja članov sveta. |
|
|
19. člen |
|
|
Člani sveta imajo pravico postavljati vprašanja županu, tajniku in
predstojnikom občinske uprave ter dajati pobude, ki se nanašajo na delo
in zadeve iz njihove pristojnosti. |
|
|
Člani sveta lahko postavljajo vprašanja tudi predsedniku sveta in
predsednikom organov in delovnih teles. |
|
|
20. člen |
|
|
Člani sveta postavijo vprašanje ali posredujejo pobudo pisno ali ustno
na seji sveta. |
|
|
Pisno vprašanje ali pobudo lahko posredujejo strokovni službi sveta tudi
med sejama sveta. |
|
|
Vprašanja in pobude članov sveta morajo biti kratka in jasna. |
|
|
O pobudi odloči svet s sklepom. Če jo sprejme, določi tudi postopek v
zvezi z njo. |
|
|
Vsa vprašanja in sprejete pobude članov sveta strokovna služba posreduje
občinski upravi in županu. |
|
|
Če se vprašanja in pobude nanašajo na delo sveta, se jih posreduje
kolegiju predsednika sveta. |
|
|
21. člen |
|
|
Na vprašanje, zastavljeno občinski upravi, odgovarja župan, pojasnila pa
dajejo tudi tajnik in predstojniki. |
|
|
Če je vprašanje člana sveta postavljeno pisno, mora župan ali posamezni
predstojnik občinske uprave odgovoriti nanj pisno najkasneje do prve
naslednje seje. |
|
|
Na ustno vprašanje člana sveta mora župan ali predstojnik občinske
uprave odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno.
Če tega ne more storiti, mora to takoj obrazložiti. V takem primeru mora
na vprašanje odgovoriti pisno najkasneje do prve naslednje seje sveta. |
|
|
Potem, ko je član sveta na seji dobil odgovor na svoje ustno vprašanje,
ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje, ki ne sme trajati več kot
dve minuti. |
|
|
22. člen |
|
|
Predsednik sveta odgovor župana ali predstojnikov občinske uprave na
pisno vprašanje pošlje z gradivom za sejo sveta vsem članom sveta. |
|
|
23. člen |
|
|
Člani sveta morajo biti na naslednji seji seznanjeni z odgovorom na
vprašanje člana sveta. |
|
|
Na predlog predstavnika občinske uprave lahko svet podaljša rok, ki ga
je določil za podajo odgovora. |
|
|
24. člen |
|
|
Ko član sveta dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi na seji
sveta dopolnilno vprašanje. |
|
|
Vsak član sveta lahko potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno
dopolnilno vprašanje, predlaga, da se o tem opravi razprava. |
|
|
Po razpravi svet ugotovi ali je s tem zadeva zaključena in preide na
naslednjo točko dnevnega reda ali pa odloči, da bo o tem razpravljal kot
o posebni točki dnevnega reda na eni naslednjih sej. V tem primeru svet
določi, katero gradivo je treba pripraviti in kdo ga pripravi. |
|
|
25. člen |
|
|
Če pomeni odgovor na vprašanje uradno tajnost, lahko tisti, ki
odgovarja, predlaga, naj seja sveta, na kateri bo podan odgovor, ne bo
javna. O tem predlogu odloči svet. |
|
|
4. Javnost dela in obveščanje |
|
|
26. člen |
|
|
Delo sveta, njegovih organov in delovnih teles je javno. |
|
|
Svet obvešča javnost o svojem delu: |
|
|
– s posredovanjem gradiv za seje krajevnim skupnostim v občini in
sredstvom javnega obveščanja, |
|
|
– preko sredstev javnega obveščanja, |
|
|
– z občasnim izdajanjem občinskega glasila, |
|
|
– preko oglasnih desk. |
|
|
Javnost se lahko izključi, če svet, njegovi organi in delovna telesa
ugotovijo, da gre za seje, dokumente ali gradiva zaupne narave. |
|
|
27. člen |
|
|
Svet in delovna telesa lahko sklenejo, da se o seji izda uradno poročilo
za sredstva javnega obveščanja. |
|
|
28. člen |
|
|
Predsednik sveta lahko skliče tiskovno konferenco in določi
predstavnika, ki jo bo vodil. |
|
|
29. člen |
|
|
Skupine svetnikov, oziroma vseh list, zastopanih v svetu, morajo biti
pravočasno obveščene o zadevah, ki jih bo obravnaval svet, njegovi
organi in delovna telesa ter o delu občinske uprave. |
|
|
30. člen |
|
|
Politične stranke, zastopane v svetu, morajo biti pravočasno obveščene o
zadevah, ki jih bo obravnaval svet in njegova delovna telesa ter o delu
občinske uprave. |
|
|
31. člen |
|
|
Vsebina dela občinske uprave se poda z letnim poročilom, kot tudi s
pismenimi odgovori na vprašanja svetnikov, ki se nanašajo na delo
občinske uprave. |
|
|
32. člen |
|
|
Gradiva za seje sveta se posreduje: |
|
|
– vsem članom sveta, |
|
|
– županu in podžupanoma mestne občine, |
|
|
– tajniku mestne občine, |
|
|
– predstojnikom občinske uprave, |
|
|
– načelniku upravne enote, |
|
|
– vsem krajevnim skupnostim v občini, |
|
|
– vodstvom političnih strank, zastopanim v svetu, |
|
|
– sredstvom javnega obveščanja, ki imajo v občini sedež ali dopisništvo
ali dopisnika ter STA. |
|
|
To ne velja za gradiva zaupne narave, ki imajo značaj uradne ali državne
tajnosti. |
|
|
Sklic seje z dnevnim redom se objavi na oglasni deski Mestne občine
Kranj. |
|
|
33. člen |
|
|
Članom sveta so dostopna vsa gradiva zaupne narave, pri tem pa mora biti
član sveta opozorjen na pravilno ravnanje s takim gradivom in na
posledice zlorabe podatkov, oziroma kršenja uradne tajnosti posameznih
gradiv, oziroma podatkov. |
|
|
34. člen |
|
|
Če svet obravnava gradivo zaupne narave, odredi predsednik sveta način
ravnanja s tem gradivom v skladu s posebnimi predpisi. |
|
|
Ta gradiva se oštevilčena posredujejo članom sveta na seji, pred sejo pa
so na vpogled članom sveta pri sekretarju sveta. |
|
|
Oštevilčeni izvodi se po seji vrnejo sekretarju sveta. |
|
|
Pred obravnavo zaupnega gradiva odredi predsednik sveta čas za obravnavo
tega gradiva. |
|
|
35. člen |
|
|
Predsednik sveta pred obravnavo zaupnega gradiva vpraša predlagatelja
tega gradiva, ali predlaga izključitev javnosti. Če je ne predlaga,
predsednik opozori prisotne na varovanje tajnosti, v primeru pa, da
predlagatelj predlaga izključitev javnosti, o predlogu odloči svet s
sklepom. |
|
|
36. člen |
|
|
Izključitev javnosti ne zadeva župana, podžupanov in tistih uradnih
oseb, ki jih določita svet ali župan; vse ostale pa predsednik pozove,
naj za čas obravnave zaupnega gradiva zapustijo sejo. |
|
|
37. člen |
|
|
Člani sveta in ostali prisotni so dolžni varovati državno ali uradno
tajnost. |
|
|
5. Sejnine in stroški |
|
|
38. člen |
|
|
Povračilo za neprofesionalno opravljanje funkcije članov sveta, delovnih
teles sveta in nadzornega odbora je sejnina. |
|
|
Sejnine se določi v razmerjih, kot sledi: |
|
|
Funkcija Količnik/izh. plača za negosp.
– predsednik sveta 1,00
– svetniki 0,80
– predsedniki delovnih teles 0,40
– člani delovnih teles 0,30
– predsednik nadzornega odbora 0,85
– člani nadzornega odbora 0,80
|
|
|
Kadar podpredsednik opravlja funkcijo predsednika, se mu izplača sejnina
po količniku za predsednika. |
|
|
Povračilo se izplačuje za udeležbo na sejah. |
|
|
Povračilo materialnih stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije se
izplačuje v višini, objavljeni v Uradnem listu RS za delavce v državnih
organih. |
|
|
Sejnine in materialni stroški se izplačujejo v roku 8 dni. |
|
|
6. Prenehanje mandata |
|
|
39. člen |
|
|
Članu sveta preneha mandat v primerih: |
|
|
– če izgubi volilno pravico, |
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od
šest mesecev, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati
dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana sveta, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana sveta, |
|
|
– če odstopi. |
|
|
O razlogih za prenehanje mandata mora član sveta pisno obvestiti
predsednika sveta v roku 8 dni od dneva, ko nastopijo okoliščine, ki
zahtevajo prenehanje mandata po zakonu. |
|
|
Predsednik sveta o tem obvesti komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja, ki zadevo prouči in sproži postopek za nadomestitev. |
|
|
Svet ugotovi prenehanje mandata in verificira mandat novega člana. |
|
|
III. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej sveta |
|
|
40. člen |
|
|
Svet dela na sejah. |
|
|
Seje sklicuje predsednik sveta praviloma enkrat mesečno. |
|
|
41. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda za seje sveta lahko predlagajo: |
|
|
– predsednik sveta, |
|
|
– član sveta, |
|
|
– župan, |
|
|
– nadzorni odbor, |
|
|
– delovna telesa sveta. |
|
|
Predloge za sejo sveta predlagatelji posredujejo predsedniku sveta z
gradivom. Predlog dnevnega reda seje pripravi predsednik sveta po
posvetovanju na kolegiju predsednika v skladu s sklepi sveta, oziroma z
zahtevami predlagateljev sklica seje. |
|
|
V predlog dnevnega reda se lahko uvrstijo le zadeve, ki so pravočasno
vložene v pisni obliki in obrazložene. |
|
|
Predsednik sveta posreduje vložene zadeve na prvo naslednjo sejo
kolegija in o odločitvi kolegija obvesti predlagatelja. |
|
|
42. člen |
|
|
Sklic seje s predlogom dnevnega reda pošlje predsednik sveta članom
sveta in županu najmanj 8 dni pred sejo sveta. Gradivo za sklic seje
obsega predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo k posameznim točkam
dnevnega reda. |
|
|
Svet lahko na predlog najmanj petih članov sveta, predsednika sveta,
župana, predsednikov delovnih teles in z obrazložitvijo nujnosti
predloga z večino navzočih odloči, da se obravnava na seji sveta tudi
gradivo, ki je bilo poslano pozneje ali vročeno na sami seji. |
|
|
Izjemoma se seja zaradi nujnosti primera lahko skliče tudi v krajšem
roku in gradivo predloži na sami seji. |
|
|
Dnevni red sprejme svet s sklepom. |
|
|
2. Vodenje seje in udeležba na seji |
|
|
43. člen |
|
|
Sejo sveta vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Če je
tudi ta odsoten, pa sejo vodi član sveta, ki ga določi kolegij
predsednika sveta. Predsedujočemu pri vodenju seje pomaga sekretar
sveta. |
|
|
44. člen |
|
|
Sklepčnost seje se ugotavlja pred začetkom seje. |
|
|
Po ugotovitvi sklepčnosti predsednik ugotovi, kdo so predstavniki
predlagateljev posameznih točk dnevnega reda, ki sodelujejo na seji. |
|
|
45. člen |
|
|
Na seji ne sme nihče govoriti, dokler ne dobi besede od predsedujočega.
Razpravljalca lahko opomni na red in mu seže v besedo le predsedujoči.
Predsedujoči skrbi, da razpravljalca nihče na moti. |
|
|
46. člen |
|
|
Predsedujoči daje članom besedo po vrstnem redu, kakor so se prijavili k
razpravi. |
|
|
Članu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika, oziroma sprejetega
dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko se prijavi k razpravi.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom predsedujočega glede kršitve
poslovnika, oziroma dnevnega reda, o vprašanju odloči svet. |
|
|
47. člen |
|
|
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se
razpravljalec ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. |
|
|
Če se razpravljalec tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu
predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko član sveta
ugovarja. O ugovoru odloči svet. |
|
|
48. člen |
|
|
Izjemoma lahko svet na predlog predsedujočega ali na predlog članov
sveta pred razpravo odloči, da se vsakemu razpravljalcu časovno omeji
razprava, oziroma, da se pri ponovnih razpravah o istem vprašanju omeji
število teh razprav. |
|
|
3. Vzdrževanje reda |
|
|
49. člen. |
|
|
Za red na seji sveta skrbi predsedujoči. |
|
|
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin,
odvzem besede in odstranitev z obravnave posamezne točke ali seje. |
|
|
50. člen |
|
|
Opomin se izreče članu, ki govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede,
ki seže v besedo razpravljalca, ali ki na drugačen način krši red na
seji in določbe tega poslovnika. |
|
|
Beseda se odvzame razpravljalcu, ki s svojim govorom na seji krši red in
določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opomnjen za
te kršitve. |
|
|
51. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odstrani razpravljalca z obravnave posamezne točke
dnevnega reda ali cele seje: |
|
|
– če na seji z besedo ali dejanjem hudo žali svet ali njegove člane, |
|
|
– če po opominu in odvzemu besede še moti delo na seji. |
|
|
Član, za katerega se predlaga odstranitev, ima pravico do besede. Njegov
govor ne sme trajati dalj kot pet minut. |
|
|
Član, ki je bil odstranjen, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme
biti več navzoč pri točki, s katere je bil odstranjen, oziroma na tej
seji. |
|
|
52. člen |
|
|
Predsedujoči odredi, da se iz sejne dvorane odstrani vsak poslušalec in
drugi udeleženec, ki krši red na seji sveta. |
|
|
Ob hudi kršitvi reda lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
prisotni, ki niso člani sveta. |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, odredi
prekinitev seje. |
|
|
4. Potek seje |
|
|
53. člen |
|
|
Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na
seji in v zvezi z drugimi vprašanji. |
|
|
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je bil povabljen na sejo in
kateri člani so sporočili, da so zadržani in se ne morejo udeležiti
seje. |
|
|
54. člen |
|
|
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem
redu. |
|
|
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih zadev, ki
so na dnevnem redu. |
|
|
55. člen |
|
|
Predlagatelj določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku
obravnave kratko dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Zatem dobijo besedo sodelujoči na seji, ki so se prijavili k besedi. Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več razpravljalcev, sklene razpravo. |
|
|
Predlagatelj lahko spremeni, dopolni ali umakne svoj predlog do konca
razprave na svetu; v primeru dvofaznega postopka pa ga lahko umakne samo
do konca prve obravnave, preden da predsednik akt na glasovanje. |
|
|
56. člen |
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če se ugotovi, da svet ni sklepčen. Če
je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa
ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča. |
|
|
Predsedujoči lahko prekine delo sveta, če to zahteva vodja skupine
svetnikov zaradi posvetovanja v skupini, če je treba dobiti mnenja
delovnih teles in v drugih primerih, kadar tako sklene svet. |
|
|
57. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni
pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločati na isti seji,
se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih
sej. |
|
|
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, predsedujoči konča sejo. |
|
|
5. Odločanje in glasovanje |
|
|
58. člen |
|
|
Za odločanje na seji je potrebna navzočnost večine članov sveta. |
|
|
Predsedujoči pred vsakim glasovanjem sporoči število navzočih. |
|
|
Če kdo izmed članov sveta dvomi, da je na seji navzoča večina članov,
predsedujoči odredi ugotavljanje navzočnosti. |
|
|
59. člen |
|
|
Član sveta ima pred glasovanjem pravico obrazložiti svoj glas. Njegova
obrazložitev ne sme trajati dalj kot tri minute. |
|
|
60. člen |
|
|
Glasovanje se izvede z dvigom rok. |
|
|
Na zahtevo člana sveta, se za primer dvoma izid glasovanja ugotovi s
poimenskim glasovanjem, če pa član sveta zahteva tajno glasovanje, ga
mora podpreti več kot polovica navzočih članov sveta. |
|
|
O izvedbi poimenskega, oziroma tajnega glasovanja odloča svet. |
|
|
61. člen |
|
|
Glasovanje z dvigom rok se opravi tako, da predsedujoči pozove člane,
naj najprej glasujejo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti predlogu in
nazadnje ali se je kdo vzdržal glasovanja. |
|
|
62. člen |
|
|
Poimensko glasovanje se opravi tako, da se poklicani navzoči član
opredeli z: “za”, “proti” ali “vzdr`im”. Klicanje izvede sekretar sveta
po abecednem vrstnem redu. |
|
|
63. člen |
|
|
O predlogih, danih v razpravi na seji, se glasuje po vrstnem redu, po
katerem so bili predlagani. |
|
|
64. člen |
|
|
Po vsakem končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in na
njegovi podlagi razglasi, da je predlog, o katerem je svet glasoval,
sprejet ali zavrnjen. |
|
|
65. člen |
|
|
Če član sveta ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se
glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči svet brez
razprave na predlog člana sveta, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida
glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
|
|
6. Zapisnik |
|
|
66. člen |
|
|
Celoten potek seje se snema na magnetofonski trak, ki ga hrani sekretar
sveta. |
|
|
Člani sveta, župan in predlagatelji posameznih točk dnevnega reda imajo
pravico zahtevati dobesedni zapis posamezne točke. |
|
|
Dobesedni zapis mora biti izdelan najkasneje v petih delovnih dneh po
zahtevi. |
|
|
Magnetofonske trakove s posnetki sej je potrebno hraniti štiri leta. |
|
|
67. člen |
|
|
O delu na seji sveta se vodi zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so
bili podani in o sprejetih sklepih. |
|
|
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih zadevah. |
|
|
Član sveta lahko zahteva, da se bistveni deli njegove razprave vpišejo v
zapisnik. |
|
|
Za vodenje in hrambo zapisnika skrbi sekretar sveta. |
|
|
68. člen |
|
|
Na dnevnem redu vsake seje mora biti prva točka potrditev zapisnika
prejšnje seje in poročilo o izvrševanju sklepov. Vsak član ima pravico
predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku. |
|
|
O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloča svet. Če so pripombe
sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
|
|
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso bile dane
pripombe, oziroma zapisnik, v katerem so bile po sprejetih pripombah
vpisane spremembe. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar sveta. |
|
|
69. člen |
|
|
Pripombe k zapisniku lahko da tudi vsak udeleženec na seji, ki ni član
sveta, je pa sodeloval v razpravi, vendar samo v zadevah, ki se nanašajo
na njegovo razpravo. |
|
|
70. člen |
|
|
Zapisniki so dostopni članom sveta, županu, podžupanoma, tajniku,
predstojnikom občinske uprave in predstavnikom javnih občil. |
|
|
O sprejetih sklepih in o njihovem izvrševanju vodi sekretar sveta knjigo
sklepov. |
|
|
Knjiga je javna. |
|
|
7. Slavnostna seja |
|
|
71. člen |
|
|
Slavnostno sejo sveta skliče predsednik sveta. |
|
|
Na slavnostno sejo se poleg članov sveta vabi župana, podžupana,
predstavnike občinske uprave, predstavnike političnih strank in častne
občane. |
|
|
O času, kraju in namenu slavnostne seje se obvesti javnost preko
sredstev javnega obveščanja. |
|
|
72. člen |
|
|
Priznanja in nagrade Mestne občine Kranj podeljuje svet na slavnostni
seji. |
|
|
IV. ORGANIZACIJA SVETA |
|
|
1. Predsednik sveta |
|
|
73. člen |
|
|
Predsednik sveta: |
|
|
– predstavlja svet in vodi njegovo delo, |
|
|
– sklicuje in vodi seje sveta, |
|
|
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme svet, |
|
|
– skrbi za uresničevanje z zakonom, statutom in tem poslovnikom
določenih razmerij z občinsko upravo in županom, |
|
|
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta, |
|
|
– dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom in organom sveta, |
|
|
– vodi kolegij predsednika sveta, |
|
|
– daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj na sejah sveta in skrbi
za usklajevanje dela sveta, |
|
|
– skrbi za zakonitost in javnost dela sveta in za uveljavljanje pravic
članov sveta v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v svetu, |
|
|
– opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom, statutom, tem
poslovnikom in drugimi predpisi. |
|
|
2. Podpredsednik sveta |
|
|
74. člen |
|
|
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem
pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. |
|
|
Če je predsednik sveta zadržan, ga nadomešča podpredsednik. |
|
|
Če je podpredsednikov več, nadomešča predsednika tisti podpredsednik, ki
ga določi predsednik. Če predsednik le-tega ne določi, nadomešča
predsednika najprej starejši podpredsednik, v primeru, če je tudi ta
odsoten pa mlajši podpredsednik. |
|
|
3. Kolegij predsednika sveta |
|
|
75. člen |
|
|
Kolegij predsednika sveta je posvetovalno telo predsednika sveta.
Kolegij pomaga predsedniku pri organiziranju dela sveta, pri
usklajevanju dela delovnih teles in pri pripravah na seje sveta ter pri
drugih zadevah iz pristojnosti sveta. |
|
|
76. člen |
|
|
Kolegij predsednika sveta sestavljajo: |
|
|
– predsednik sveta, |
|
|
– podpredsedniki sveta, |
|
|
– predsedniki skupin svetnikov ali od njih pooblaščeni člani sveta. |
|
|
– sekretar sveta. |
|
|
77. člen |
|
|
Predsednik sveta lahko skliče sejo kolegija, da se posvetuje o: |
|
|
– predlogih dnevnega reda sej, |
|
|
– pogojih za delo članov sveta in skupin svetnikov, |
|
|
– predlogu o višini sredstev, ki naj bodo zagotovljena v proračunu
občine za delo sveta in njegovih delovnih teles, |
|
|
– delu sveta in njegovih delovnih teles, |
|
|
– drugih zadevah, določenih s tem poslovnikom ali drugimi akti. |
|
|
4. Sekretar sveta |
|
|
78. člen |
|
|
Sekretar sveta opravlja strokovne, oganizacijske in administrativne
naloge v zvezi z delovanjem sveta, njegovih organov in delovnih teles
ter koordinacijo. |
|
|
Za opravljanje strokovnih in administrativnih del in nalog za potrebe
sveta in njegovih delovnih teles se ustanovi poseben oddelek, ki ga vodi
sekretar sveta. |
|
|
Sekretar sveta pomaga pri pripravi in vodenju sej sveta, vodi zapisnik,
vodi knjigo sklepov in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika. |
|
|
79. člen |
|
|
Sekretar sveta organizira sodelovanje s predstavniki sredstev javnega
obveščanja in obveščanje javnosti na podlagi sklepov sveta. |
|
|
80. člen |
|
|
Sekretar sveta je za svoje delo odgovoren svetu. |
|
|
V. DELOVNA TELESA SVETA |
|
|
81. člen |
|
|
Svet v skladu s statutom mestne občine in tem poslovnikom ustanovi
stalna in občasna delovna telesa, in sicer kot odbore, oziroma komisije. |
|
|
82. člen |
|
|
Delovna telesa se ustanovijo z nalogo, da: |
|
|
– ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, |
|
|
– pripravljajo, proučujejo in obravnavajo osnutke in predloge aktov,
ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude članov sveta glede
posameznih zadev, |
|
|
– spremljajo izvajanje politike, ki jo je določil svet, |
|
|
– ugotavljajo stanje na posameznih področjih dela sveta ter spremljajo
izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter dajejo pobude,
predloge in mnenja županu in občinski upravi. |
|
|
83. člen |
|
|
Predsednika in člane delovnih teles imenuje svet. |
|
|
84. člen |
|
|
Delovna telesa se v skladu z delovnim programom sveta vključujejo v
proces odločanja. Delovna telesa obravnavajo zadevo iz delovnega
programa sveta in o njej zavzemajo stališča. Predsednik delovnega telesa
ali določeni poročevalec posreduje stališča, mnenja, predloge in
pripombe delovnega telesa na seji sveta. |
|
|
Svet obvezno pridobi stališče pristojnega delovnega telesa za obravnavo
predlogov v dvofaznem postopku. |
|
|
Predsednik ali poročevalec delovnega telesa ne more umakniti niti
spremeniti poročila brez pooblastila delovnega telesa. |
|
|
85. člen |
|
|
Če se med obravnavo na seji sveta pojavi vprašanje, o katerem delovno
telo ni zavzelo svojega stališča, lahko svet sklene, naj se obravnava o
tem vprašanju odloži, da bo delovno telo zavzelo o njem svoje stališče. |
|
|
86. člen |
|
|
O imenovanju članov delovnih teles se glasuje javno na podlagi liste
kandidatov, ki jo uskladi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
Predloge za izvolitev oziroma imenovanje predsednikov in članov organov
in delovnih teles predlagatelji posredujejo komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja najmanj 15 dni pred sejo sveta, na
kateri je izvolitev oziroma imenovanje organa in delovnega telesa. |
|
|
Predlagatelj je dolžan pred posredovanjem predloga pridobiti pisno
soglasje kandidata za predlagano kandidaturo. |
|
|
87. člen |
|
|
Mandatna doba stalnih delovnih teles sveta je vezana na mandat sveta. |
|
|
Predsednik in vsi ali posamezni člani delovnih teles so lahko razrešeni
še pred potekom časa, za katerega so bili imenovani. Razrešitev lahko
predlaga najmanj 8 članov sveta. |
|
|
Mandatna doba članov v občasnih delovnih telesih je določena s sklepom o
ustanovitvi. Ta prenehajo delati, ko opravijo nalogo, zaradi katere so
bila ustanovljena. |
|
|
88. člen |
|
|
Predsednik delovnega telesa sveta organizira in vodi njegovo delo ter
skrbi za sodelovanje s svetom. |
|
|
Predsednik daje pobudo za obravnavanje zadev, za katere je pristojno
delovno telo, sodeluje s predsednikom sveta in predsedniki drugih
delovnih teles in predstojniki občinske uprave, pripravlja in sklicuje
seje, predlaga dnevni red sej in jim predseduje, skrbi za izvajanje
sprejetih dogovorov in sklepov delovnega telesa in opravlja druge
zadeve, ki jih določa ta poslovnik ali sklep o ustanovitvi delovnega
telesa. |
|
|
89. člen |
|
|
Delovna telesa sveta delajo na sejah. |
|
|
Seje sklicuje predsednik po potrebi na lastno pobudo, na pobudo članov
sveta ali na pobudo članov delovnega telesa. Predsednik pa je dolžan
sklicati sejo, če to zahteva predsednik sveta, večina članov delovnega
telesa ali najmanj 6 članov sveta. |
|
|
V zahtevi oziroma v predlogu za sklic seje se navedejo zadeve, ki jih je
treba dati na dnevni red seje delovnega telesa. |
|
|
Če predsednik delovnega telesa ne skliče seje, ki jo je dolžan sklicati
v roku 15 dni od podane zahteve, jo skliče predsednik sveta. |
|
|
Gradivo za seje delovnih teles mora biti poslano članom delovnih teles
najmanj 3 dni pred sejo. |
|
|
Delovno telo lahko dela, če je na seji navzočih večina članov. |
|
|
90. člen |
|
|
Pravico udeležbe in razpravljanja na seji delovnega telesa imajo tudi
predstavniki predlagateljev predlogov, ki jih delovno telo obravnava na
seji, in drugi, ki so vabljeni na sejo. |
|
|
91. člen |
|
|
Delovno telo ima pravico zahtevati od občinske uprave informacije,
odgovore, pojasnila ter druge podatke, ki jih potrebuje za svoje delo. |
|
|
92. člen |
|
|
Strokovna opravila in druge zadeve za delovna telesa sveta opravlja
občinska uprava, predsednikom delovnih teles pa pri njihovem delu pomaga
sekretar sveta. |
|
|
VI. AKTI SVETA |
|
|
93. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejme svet, podpisuje predsednik sveta; v primeru njegove
zadržanosti pa podpredsednik sveta. |
|
|
Na izvirnike aktov se pritisne pečat sveta. |
|
|
Izvirnike aktov hrani sekretar sveta, ki je zadolžen tudi za pripravo
izvirnikov, za pečat na njih in za njihovo evidenco. |
|
|
94. člen |
|
|
Statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, drugi normativni
akti pa v Uradnem vestniku Gorenjske. |
|
|
VII. DOLOČBE O POSTOPKU PRI VOLITVAH |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
95. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika o postopku pri volitvah se smiselno uporabljajo
tudi pri razrešitvah in odpoklicih. |
|
|
2. Posebne določbe o postopku pri volitvah |
|
|
2.1 Volitve predsednika in podpredsednikov sveta |
|
|
96. člen |
|
|
Svet izvoli predsednika in podpredsednike izmed članov sveta. |
|
|
97. člen |
|
|
Kandidata za predsednika sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov
sveta. |
|
|
98. člen |
|
|
Predlog mora vsebovati naziv predlagatelja, osebne podatke predlaganega
kandidata (ime, priimek, rojstni podatki, poklic, stalno bivališče,
zaposlitev) in navedbo funkcije, za katero se vlaga kandidatura. |
|
|
Kandidat mora s predlogom soglašati. |
|
|
99. člen |
|
|
Vložene kandidature pregleda komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja in ugotovi ali so sestavljene po določbah tega poslovnika in
ali je posamezen kandidat določen za kandidata za več funkcij. O tem
obvesti kandidata in ga pozove, naj se izjasni, katero kandidaturo
sprejema. |
|
|
100. člen |
|
|
Če komisija ugotovi formalne pomanjkljivosti posamezne kandidature,
zahteva od predlagatelja, da pomanjkljivosti takoj odpravi. Če tega ne
stori, komisija zavrne kandidaturo. |
|
|
101. člen |
|
|
Komisija ugotovi zakonitost vloženih kandidatur in jih razglasi ter
hkrati določi abecedni vrstni red kandidatov. |
|
|
102. člen |
|
|
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. |
|
|
Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se
glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. |
|
|
Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje, oziroma
enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno
glasovanje med kandidati z enakim številom glasov opravi z glasovanjem.
Če tudi tokrat noben od kandidatov ne dobi večine glasov navzočih članov
in se kandidata za volitve predsednika ni moglo določiti, se glasovanje
ponovi v roku, ki ga določi svet. |
|
|
103. člen |
|
|
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov
sveta. |
|
|
Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj
polovica vseh članov sveta. |
|
|
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik
sveta. |
|
|
2.2 Imenovanje sekretarja sveta |
|
|
104. člen |
|
|
Pri imenovanju sekretarja sveta se smiselno uporabljajo določbe o
volitvah predsednika in podpredsednikov sveta. |
|
|
2.3 Volitve podžupanov |
|
|
105. člen |
|
|
Na predlog župana svet izvoli podžupana. Podžupana sta izvoljena z
večino glasov vseh članov sveta. |
|
|
3. Tajne volitve |
|
|
106. člen |
|
|
Potek tajnih volitev vodi komisija, ki jo sestavljajo predsednik sveta
in dva člana, ki ju izvoli svet. |
|
|
107. člen |
|
|
Glasovnica za tajne volitve obsega: |
|
|
1. označbo sveta, |
|
|
2. označbo, za katero funkcijo se glasuje, |
|
|
3. ime in priimek kandidatov po abecednem vrstnem redu, |
|
|
4. navedba predlagateljev posameznih kandidatov, |
|
|
5. pojasnilo o načinu glasovanja, |
|
|
6. pečat sveta. |
|
|
108. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da so glasovnice, glasovalne skrinjice ter
prostor, kjer se bo glasovalo, pripravljeni, ponovno preveri navzočnost
članov na seji. |
|
|
Ko ugotovi, da se na seji lahko veljavno sklepa, razloži namen volitev,
objavi začetek glasovanja in pojasni način glasovanja. |
|
|
109. člen |
|
|
Predsedujoči pokliče vsakega člana in mu izroči glasovnico. |
|
|
O oddanih glasovnicah se vodi poseben seznam. |
|
|
110. člen |
|
|
Zagotovljena mora biti tajnost glasovanja. |
|
|
111. člen |
|
|
Član glasuje tako, da pred kandidatom, za katerega želi glasovati,
obkroži zaporedno številko. Za vsako od funkcij se glasuje le za enega
kandidata. |
|
|
Ko član sveta izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico. |
|
|
112. člen |
|
|
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti, za
katere kandidate je član sveta glasoval, sta neveljavni. |
|
|
Neveljavna je tudi glasovnica, če je član sveta glasoval za več
kandidatov, kot se jih voli. |
|
|
113. člen |
|
|
Ko vsi člani oddajo glasovnice, predsedujoči zaključi glasovanje in
odredi odmor za ugotovitev izida glasovanja. |
|
|
114. člen |
|
|
Komisija najprej prešteje neuporabljene glasovnice in jih da v posebno
kuverto. |
|
|
Nato ugotovi po seznamu članov sveta, koliko članov je glasovalo. |
|
|
Nato odpre glasovalno skrinjico in ugotovi za vsakega kandidata posebej,
koliko glasov je dobil in koliko glasovnic je neveljavnih. |
|
|
O delu komisije se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije. |
|
|
115. člen |
|
|
Izid glasovanja se ugotovi tako: |
|
|
1. da se najprej ugotovi število članov sveta, |
|
|
2. da se nato ugotovi, koliko članov sveta je bilo navzočih na seji, |
|
|
3. da se ugotovi, koliko članov je prejelo glasovnice, |
|
|
4. da se ugotovi, koliko članov je glasovnice oddalo, |
|
|
5. da se ugotovi, koliko glasov so dobili posamezni kandidati na
glasovnici, |
|
|
6. da se ugotovi, koliko glasovnic je neveljavnih, |
|
|
7. da se ugotovi, ali in kateri od kandidatov je izvoljen. |
|
|
116. člen |
|
|
Komisija ugotovi, kateri kandidati so bili izvoljeni. |
|
|
Izvoljeni so kandidati, ki so dobili potrebno število glasov. |
|
|
Izid glasovanja razglasi predsednik sveta. |
|
|
117. člen |
|
|
Če v prvem krogu glasovanja nihče od kandidatov ni dobil potrebne večine
glasov, se opravi drugi krog glasovanja. |
|
|
Predsedujoči ugotovi, katera dva kandidata sta v prvem krogu dobila
največ glasov, oziroma ugotovi, ali je potrebno opraviti glasovanje za
uvrstitev na seznam kandidatov v drugi krog v primeru, da je več
kandidatov dobilo enako število glasov. |
|
|
V primeru, da je več kandidatov dobilo enako število glasov, se opravi
najprej glasovanje o tem, kateri od njih se bo uvrstil v drugi krog
glasovanja. Če dva ali več kandidatov tudi po tem glasovanju dobijo
enako število glasov, se glasovanje ponovi v roku, ki ga določi svet. |
|
|
118. člen |
|
|
Če tudi v drugem krogu noben od kandidatov ne dobi večine glasov
navzočih članov, se glasovanje ponovi v roku, ki ga določi svet. |
|
|
4. Druge volitve in imenovanja |
|
|
119. člen |
|
|
Druge volitve in imenovanja se opravijo na seji sveta na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, oziroma drugega
pooblaščenega predlagatelja. |
|
|
Kadar komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni
predlagatelj, poda svoje mnenje k predlogu za izvolitev, imenovanje ali
za izdajo soglasja. |
|
|
VIII. URESNIČEVANJE PRAVIC IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA V LOKALNIH JAVNIH
SLUŽBAH |
|
|
120. člen |
|
|
Razmerja do lokalnih javnih služb uresničuje svet v skladu z zakonom in
statutom z: |
|
|
– dajanjem soglasij k aktom lokalnih javnih služb, |
|
|
– z imenovanjem članov organov lokalnih javnih služb, |
|
|
– z imenovanjem direktorjev, oziroma ravnateljev lokalnih javnih služb,
oziroma z dajanjem soglasij k imenovanju le-teh, |
|
|
– z obravnavo letnih poročil o delu lokalnih javnih služb in z
določanjem izhodišč za delo članov organov lokalnih javnih služb. |
|
|
121. člen |
|
|
V uresničevanje teh razmerij se vključujejo delovna telesa sveta tako,
da odbori glede na njihovo delovno področje obravnavajo in pripravijo
stališča v zvezi s poročili o delu lokalnih javnih služb in njihovimi
plani; v kadrovskih zadevah pa pripravi in vodi postopek komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
IX. RAZMERJA SVETA IN NJEGOVIH DELOVNIH TELES DO OBČINSKE UPRAVE |
|
|
122. člen |
|
|
Svet lahko v okviru svojih pristojnosti zahteva od občinske uprave: |
|
|
– da prouči posamezna vprašanja s svojega delovnega področja in o tem
poroča svetu, |
|
|
– da ga obvesti o stanju in pojavih s svojega delovnega področja, |
|
|
– da pripravi osnutke odlokov in druge splošne akte, ki jih sprejema
svet, |
|
|
– da opravi strokovna in druga opravila za potrebe sveta in njegovih
delovnih teles, |
|
|
– da mu poroča o izvajanju politike, ki jo je določil svet, o
izvrševanju odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov sveta in o
posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja, |
|
|
– da mu posreduje podatke, s katerimi razpolaga ali ki jih je glede na
svoje delo dolžna zbirati in evidentirati ter spise in druga gradiva, ki
so potrebna za delo sveta in delovnih teles. |
|
|
X. PROGRAMIRANJE DELA SVETA IN NJEGOVIH DELOVNIH TELES |
|
|
123. člen |
|
|
Svet lahko sprejme za izvajanje nalog s svojega delovnega področja letni
delovni program, ki izhaja iz statuta občine, drugih splošnih aktov in
politike. |
|
|
Delovne programe v okviru svojega delovnega področja lahko sprejemajo
tudi delovna telesa sveta. |
|
|
124. člen |
|
|
Pri sestavljanju delovnega programa se obravnavajo predlogi članov
sveta, krajevnih skupnosti, zavodov, organov in delovnih teles sveta,
občinske uprave ter organizacij civilne družbe. |
|
|
125. člen |
|
|
Delovni program mora biti sestavljen tako, da: |
|
|
– omogoča pogoje za dolgoročno delo in dolgoročno usmerjanje razvoja, |
|
|
– določi prioritetne naloge, |
|
|
– omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izvajanje
politike in aktov, ki jih je svet sprejel. |
|
|
V pripravah za oblikovanje delovnega programa predlagatelji med seboj
sodelujejo. |
|
|
126. člen |
|
|
Letni delovni program sprejme svet ob koncu leta za naslednje leto. |
|
|
XI. KONČNI DOLOČBI |
|
|
127. člen |
|
|
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati začasni poslovnik
Sveta Mestne občine Kranj, ki je bil sprejet 22.12.1994. |
|
|
128. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku
Gorenjske, razen določbe 38. člena tega poslovnika, ki se uporablja od
22.12.1994 dalje. |
|
|
Št. 01301-0002/95
Kranj, dne 25. oktobra 1995.
Predsednik
Sveta Mestne občine Kranj
Branko Grims l. r. |
|