Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 100/08 – odl US, 79/09, 14/10 – odl. US, 51/10, 84/10 – odl. US in 40/12 – ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/14) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na 5. izredni seji dne 14. 7. 2020 sprejel

O D L O K 

o proračunu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici za leto 2020 

1. SPLOŠNA DOLOČBA 

1. člen 

(vsebina odloka) 

S tem odlokom se za Občino Sveti Jurij ob Ščavnici za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 

2. člen 

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna se na ravni skupin kontov določa v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (www.obcina@sveti-jurij.si).

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 

3. člen 

(izvrševanje proračuna) 

V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.

Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka.

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.

Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.

4. člen 

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba.

5. člen 

(namenski prihodki in odhodki proračuna) 

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:

1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namen, določen v tem zakonu,

2. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se uporablja za vzdrževanje gozdnih cest,

3. komunalni prispevek, ki se porabi za gradnjo, nakup in obnovo javne infrastrukture,

4. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se porabi za projektno dokumentacijo, gradnjo in obnovo infrastrukture ter sofinanciranje gradnje malih čistilnih naprav, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda in za zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,

5. najemnina za gospodarsko javno infrastrukturo, ki se porabi za gradnjo, nakup in obnovo javne infrastrukture,

6. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se uporabi v skladu z odlokom za ta namen,

7. namenska sredstva iz državnega proračuna in Evropske unije,

8. donacije,

9. drugi namenski prihodki sofinancerjev.

Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmerni namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov uporabnika (postavke) v proračunu.

Pravice porabe na proračunski postavki, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.

6. člen 

(prerazporejanje pravic porabe) 

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu (proračuna) samostojno in brez omejitve prerazporeja pravice uporabe v okviru istega podprograma.

Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu prerazporeja pravice porabe med programi v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 10 odstotkov podprograma tega neposrednega uporabnika.

V okviru začasnega proračunskega financiranja ni mogoče prerazporejati pravice uporabe.

Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in po preteku proračunskega leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu in njegovi realizaciji.

7. člen 

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) 

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.

Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

8. člen 

(spreminjanje načrta razvojnih programov) 

Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

9. člen 

(proračunski skladi) 

Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF.

Od prihodkov proračuna za leto 2020, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se oblikuje proračunska rezerva v višini 5.000 EUR.

Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 5.000,00 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.

10. člen 

V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov v višini 15.000,00 EUR vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.

Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.

4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE 

11. člen 

(odpis dolgov) 

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 1.000,00 EUR.

5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 

12. člen 

Župan je pooblaščen, da odloča o likvidnostnem zadolževanju do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna, če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti.

Župan odloča o začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev, ali pa za to pooblasti druge osebe odgovorne za finančno poslovanje.

13. člen 

(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) 

V proračunu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici za leto 2020 je predvideno zadolževanje 23. člena ZFO, v višini 73.157 EUR za projekt JP888611 Pokopališka ter najem dolgoročnega kredita pri poslovni banki, v višini 600.000 EUR za projekt Prizidek k vrtcu Sonček.

6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 

14. člen 

(začasno financiranje v letu 2020) 

V obdobju začasnega financiranja Občine Sveti Jurij ob Ščavnici v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

15. člen 

(uveljavitev odloka) 

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 410-0007/2019

Sveti Jurij ob Ščavnici, dne 14. julija 2020

Župan 

Občine Sveti Jurij ob Ščavnici 

Anton Slana