Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2) in 12. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št 9/07) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 11.  seji, dne 18. 11. 2019, sprejel

ODLOK

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu

za enoto urejanja prostora KV04 Krčevina pri Vurbergu – pri Grajeni

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(splošno)

S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 8/16 – obvezna razlaga, 1/17, 2/17 – obvezna razlaga, 4/17 – obvezna razlaga, 13/17 – obvezna razlaga, 14/17, 19/17 – obvezna razlaga (pod zaporedno številko uradne objave 106), 19/17 – obvezna razlaga (pod zaporedno številko uradne objave 107) – v nadaljevanju: OPN), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora KV04 Krčevina pri Vurbergu – pri Grajeni (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje UMARH d.o.o., Ul. 5. prekomorske 7, 2250 Ptuj, s številko projekta 15/18, datum november 2019.

2. člen

(sestavni del podrobnega načrta)

(1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.

(2) Sestavljen je iz naslednjih delov:

A) BESEDILO

1. Obrazložitev odloka

2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

3. Smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu

B) KARTOGRAFSKI DEL

1. Pregledna karta s prikazom območja obdelave                                               M  1: 2000

2. Izsek iz Občinskega podrobnega načrta Mestne občine Ptuj                  M  1: 2000

3. Meja območja obdelave z obstoječim parcelnim stanjem                                 M  1: 750

4.1. Ureditveno količbena situacija                                                                    M  1: 750

4.2. Karakteristični prerezi                                                                                M  1: 750

5. Situacija komunalne in energetske infrastrukture                                            M  1: 750

6. Situacija prometne ureditve                                                               M  1: 750

7. Načrt parcelacije                                                                                          M  1: 750

C) PRILOGE

(1)   izvleček iz strateškega prostorskega akta

(2)   prikaz stanja prostora

(3)   strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

(4)   povzetek za javnost

(5)   spis postopka

II. OPIS MEJE OBMOČJA

3. člen

(območje podrobnega načrta)

(1)   Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

(2)   V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahajajo zemljišča s parcelnimi številkami *150/1, *158-del, 1168/3-del, 1168/7-del 1168/8-del, 1177/6-del, 1196-del, 1198/2-del,  1198/3-del, 1198/4-del, 1198/5-del, 1199-del, 1203-del, 1204/3-del, 1204/4-del, 1204/5-del, 1204/6-del, 1204/7-del, 1204/9-del, 1204/10, 1204/13-del, 1206/2, 1206/3, 1206/4-del, 1206/5, 1206/6-del, 1206/7, 1208/3, 1208/4, 1208/5-del, 1208/6-del, 1208/8-del, 1236/4-del, 1236/5, 1240/4-del, 1240/5, 1240/6, 1325-del,  1327-del, 1332-del, 1333/1-del, 1336/1-del, 1337-del, 1346/2-del, 1347/1, 1347/2-del, 1348-del, 1349/9-del, 1349/10-del, 1350, 1352/1-del, 1352/2-del, 1352/3, 1354/1-del, 1354/2, 1354/3,1381-del, vse k.o. 366-Krčevina pri Vurbergu.

(3)   Velikost sklenjenega območja OPPN je 3,67 ha.

(4)   Ureditve, navedene v 3. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna cestna, komunalna in energetska infrastruktura.

4. člen

(namenska raba območja)

(1)   Osnovna namenska raba območja: območja stavbnih zemljišč.

(2)   Podrobnejša namenska raba: območja stanovanj (S), površine podeželskega naselja (SK), namenjene bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi.

III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADNJE TER URBANISTIČNE OMEJITVE

5. člen

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom)

(1)   S tem OPPN se načrtujejo ureditve povezane s stanovanjsko gradnjo v Krčevini pri Vurbergu, v enoti urejanja prostora Krčevina pri Vurbergu – pri Grajeni.

(2)   Predvidene so naslednje ureditve:

- gradnja enajstih stanovanjskih stavb,

- gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,

- ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra z ureditvijo dovoznih cest.

6. člen

(pogoji za izrabo območja)

V območju OPPN so opredeljene prostorske ureditve povezane z gradnjo stanovanjskih stavb s pripadajočimi objekti in funkcionalnim zemljiščem.

7. člen

(urbanistične omejitve)

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

- gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;

- maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot  oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi, upošteva se običajna višina etaže bruto 3,00 m;

- namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju so lahko namenjeni stanovanjskim dejavnostim in spremljevalni mirni dejavnosti;

- velikost gradbene parcele – minimalna velikost gradbene parcele je 500 m²;

- FZ – faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja in se določi za vsako posamezno parcelo.

IV. MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE PROSTORSKE UREDITVE

8. člen

                                                   (vrste posegov in dopustnih dejavnosti)            

(1)   Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 31. členu tega odloka, je na območju OPPN iz 4. člena tega odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč in izvajanje dopustnih posegov v skladu s 126. členom OPN.

(2)   Dejavnosti se v območju OPPN locirajo skladno s podrobnejšo namensko rabo – površine podeželskega naselja SK. Namembnost objektov je v osnovi stanovanjska, dopustne so spremljajoče dejavnosti, kot so opredeljene v OPN za namensko rabo SK.

V. FUNKCIONALNA IN OBLIKOVNA MERILA TER POGOJI

9. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)

(1) Po tipologiji zazidave so v skladu z odlokom o OPN dopustne prostostoječe stavbe in razviti tlorisi. Po tipologiji namembnosti in oblikovanja sta dopustna dva tipa stavb:

- stavbe tipa A – S1, S8 – oblikovanje se povzema po S1,

- stavbe tipa B – S3 – samo ravna streha, S8 – samo ravna streha,

Dopustna je izgradnja pomožnih objektov tipa N1, N2.

(2) Lega stavb je določena z gradbeno mejo, dimenzija in umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov – tlorisni in višinski gabariti so razvidni iz grafične priloge – list 4.1. – Ureditveno količbena situacija. Vhodi v objekte so zarisani shematsko, natančno se opredelijo v projektni dokumentaciji.

(3) Etažnost:

-          stavbe tipa A: max. K+P+M,

-          stavbe tipa B: max. K+P+1, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž.

(4) Faktor pozidanosti zemljišča (FZ): max. 0,5.

(5) Strehe so glede na dovoljen tip stavbe dvokapne z naklonom 35°-45° ali ravne oz. z videzom ravne strehe. Dovoljena je gradnja izstreškov, izzidkov in strešnih oken. Slemena morajo biti vzporedna gradbeni liniji. Kritina je opečna ali opečni podobna v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Nad poudarjenimi deli stavb, enostavnimi in nezahtevnimi objekti so dovoljene položne in ravne strehe. Štirikapne strehe niso dovoljene. Podzidava kapne lege je pri dvokapnih strehah dopustna do 1,4 m, v primeru visokega pritličja nad kletjo pa 1m.

(6) Fasada objekta je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim ometom, delno zastekljena, lahko tudi delno izvedena kot lesena ali kot obešena fasada obložena s kamnom ali fasadnimi ploščami.

(7) Na obstoječih objektih, zgrajenih pred sprejetem OPPN, so dovoljene rekonstrukcije, nadzidave in dozidave objektov do 20 % obstoječe zazidane površine, ob zagotovitvi odmika 4 m od sosednje parcelne meje (oz. bližje s pisnim overjenim soglasjem soseda) in faktorja zazidanosti (FZ) max. 0,5. Oblikovanje prizidkov mora slediti oblikovanju osnovne stavbe. Pri celoviti rekonstrukciji in nadzidavi objektov mora oblikovanje slediti pogojem oblikovanja za nove stavbe za izbrano tipologijo, kot je določena za novogradnje.

(8) Parkiranje je predvidno na lastni parceli – 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto. Pred objekti je predvidena utrjena površina, namenjena ureditvi parkirnih mest - odkritih ali s pokrito nadstrešnico. Parkirna mesta se lahko uredijo tudi v kletni ali pritlični etaži objekta ali v samostoječi garaži.

(9) Glavni vhodi, dovozi - s strani novih dovoznih cest, kar se skupaj z ureditvijo okolja natančneje določi v projektni dokumentaciji.

10. člen

(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)

(1)   Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela. Dovoljena je postavitev bazenov za lastne potrebe kot enostavnih ali nezahtevnih objektov.

(2)   Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m, razen ograj in opornih zidov, ki so lahko odmaknjeni za 0,5 m. Do parcelne meje so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. Najmanjši odmiki vseh nezahtevnih in enostavnih objektov od zemljišča, ki je namenjeno za cesto, je 0,5 m, v kolikor je k temu pridobljeno soglasje upravljalca ceste.

(3)   Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

(4)   Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:

-          rekonstrukcije, prizidave in nadzidave obstoječih ter v OPPN predvidenih objektov in naprav,

-          sprememba namembnosti.

(5)   Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo.

VI. OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA

11. člen

 (pogoji za zunanjo ureditev)

(1)   Zasebne zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel. Za zasaditev zasebnih zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, grmovne in drevesne vrste.

(2)   Ograje okoli stanovanjskih stavb so lahko polne, lesene, kovinske, žičnate, obsajene z zelenjem. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Višina in izvedba ograj ob priključkih dovoznih poti na glavno cesto, mora biti takšna, da omogoča preglednost v križišču in varno priključevanje. 

(3)   Parkirne površine je možno pokriti z nadstrešnicami, ki morajo ob javnih prometnih površinah biti odprtega tipa in odmaknjena od parcele ceste najmanj 0,5m. Za vsako stanovanjsko enoto sta predvideni dve parkirni mesti za osebna motorna vozila.

VII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO PROMETNEGA OMREŽJA

12. člen

(prometno urejanje)

(1) Preko območja OPPN poteka javno cestno omrežje – javna pot JP 828201, ki poteka ob severnem robu območja in na katero se neposredno priključuje del obstoječe in predvidene zazidave. Znotraj območja je izvedena dostopna cesta v lasti Mestne občine Ptuj, na parc. št. 1350 in 1198/5, obe k.o. Krčevina pri Vurbergu. V obstoječe cestno omrežje se razen z izvedbo individualnih cestnih priključkov ne bo posegalo.

(2) Cestni priključki morajo biti načrtovani kot individualni priključki, širine 3,0 -5,0 m, z razširitvijo v območju bankine pod kotom 45". Priključek in njegova neposredna okolica ob cesti morata biti urejena tako, da zagotavljata zadostno preglednost s ceste na priključek in obratno. Priključek mora biti prilagojen niveleti vozišča ceste, na katero se priključuje, ter mora biti zgrajen pravokotno na os ceste. Vzdolžni nagib priključka sme imeti od roba vozišča ceste maksimalni vzdolžni naklon 4,0 % na dolžini minimalno 5,0m. Priključek je potrebno protiprašno utrditi in asfaltirati, tlakovati ali drugače urediti v predpisani širini in dolžini, računano od roba vozišča ceste, tako da se material s parcele in priključka ne nanaša na vozišče občinske ceste. Odtekanje vode z ceste zaradi ureditve cestnega priključka ne sme biti ovirano. Meteorne in druge vode s parcele in priključka ne sme pritekati na cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa. V kolikor se priključek izvaja preko obcestnega jarka, je potrebno izvesti zacevitev na delu priključka, premer cevi določi projektant, vendar ne manj kot fi 400.

(3) Na območju je predvidena opredelitev nove javne dostopne ceste, ki je že v uporabi kot delno urejena dostopna pot in poteka preko parcel št. 1240/6, 1204/13 in 1206/4, vse k.o. Krčevina pri Vurbergu. Na novo dostopno cesto se bo do priključevali obstoječi in načrtovani objekti. Širina vozišča predvidene javne ceste znaša 4 m. Na območju enote 5 mora biti omogočeno obračanje osebnih vozil, kar mora biti prikazano v ureditveni situaciji dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(4) Vse obstoječe in predvidene ceste se bodo po izvedbi prenesle v javno dobro.

13. člen

(parkiranje)

(1)   Parkirne in odstavne površine na območju lastniških parcel so lahko v asfaltni izvedbi ali v tlaku po izbiri investitorja.

(2) Potrebno število parkirnih mest za posamezno parcelo se določi v skladu s tabelo:

VIII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE

14. člen

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobro)

(1)   Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja.

(2)   Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo.

(3)   Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.

(4)   Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno.

(5)   Pri umeščanju lokacij in dimezioniranju zbiralnih mest za komunalne odpadke je potrebno upoštevati določila Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/17).

(6)   Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela OPPN - list št. 5 - Situacija komunalne in energetske infrastrukture.

15. člen

(vodovod)

(1)   Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.

(2)   Oskrba novih objektov z vodo znotraj prostorskega načrta bo možna preko obstoječega javnega vodovodnega omrežja. Priključitev na javno vodovodno omrežje se izvede v skladu s pogoji upravljalca vodovoda.

(3)   V primeru močno povečane porabe vode na podlagi projektantskega izračuna, bo potrebno presek cevi za vodovodni priključek predvidenega območja obdelave ustrezno dimenzionirati.

(4)   Vsak objekt mora imeti nameščen zunanji termo vodomerni jašek, vodomer, vodni filter in reducirni ventil.

(5)   Pri izdelavi tehnične dokumentacije je obvezno sodelovanje s komunalnim podjetjem z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov.

16. člen

(fekalna kanalizacija)

Na območju trenutno ni izvedena kanalizacija odpadnih vod, do izgradnje kanalizacijskega sistema je predvidena izgradnja individualnih malih čistilnih naprav (MČN).

17. člen

(meteorna kanalizacija in odvodnjavanje)

(1)   Odvajanje padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih površin naj se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescenčnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Predvidena mora biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST 858-2).

(2)   Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavno Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

(3)   Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

(4)   Površinski sloj je s prevladujočo medzrnsko poroznostjo, kateri je za vodo srednje do dobro prepusten. Predvideno je ponikanje prečiščenih meteornih in odpadnih vod na ustrezni globini, pri čemer mora biti izveden nalivni preizkus. Meteorne vode je treba pred ponikanjem zadrževati v ustrezno dimenzioniranih zadrževalnikih (zbiralnik deževnice ipd.). V kolikor nalivni preizkus pokaže, da ponikanje ni možno, je treba vse predhodno prečiščene vode zbirati v ustrezno dimenzioniranih zadrževalnikih in jih kontrolirano odvajati razpršeno po terenu, pri čemer je treba dokazati, da območje ne bo ogroženo z vidika plazljivosti in erozije.

18. člen

(elektroenergetski vodi)

(1)  Predvidena je priključitev vseh objektov na elektroenergetsko omrežje.

(2)  Za izvedbo napajanja obravnavanega območja z električno energijo bo potrebno:

-     zgraditi nove nizkonapetostne kabelske priključke od obstoječega omrežja iz transformatorske postaje 20/0,4 TP KRCEVINA-VERŠIČ (t-535) do priključno merilnih omaric, ki bodo namenjene za obravnavane objekte;

-     pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo za nizkonapetostne kabelske priključke;

-     pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katere bodo potekale trase novih elektroenergetskih vodov.

(3) Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na Elektro Maribor.

(4)    Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov.

(5)  Električne inštalacije v novih objektih bodo morale izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

(6)       Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z Elektro Maribor.

(7)       Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.

(8) Predvidena je gradnja novega razvoda NN elektro omrežja v skladu s pogoji upravljalca elektro omrežja.

(9) Za ureditev področja  je predvidena izvedba javne razsvetljave  v skladu s pogoji upravljavca.

19. člen

(telekomunikacijski vodi)

(1)   Za vse predvidene objekte je predvidena možnost priključitve na obstoječe telekomunikacijsko omrežje.

(2)   Ker na območju potekajo obstoječe TK omrežje, je treba le tega zakoličiti, ustrezno zaščititi, prestaviti in po potrebi razširiti. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del). Stroške ogleda, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

(3)   Ker OPPN pokriva razpršeno dograditev posameznih individualnih enot, ne more biti podana skupna priključne točke. Pri načrtovanju objektov naj se predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta.

(4)   Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočiti TK operaterju možnost priključka vseh objektov v zazidavi.

20. člen

(ogrevanje in prezračevanje)

(1) Ogrevanje bo urejeno individualno in z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije v kombinaciji z drugimi viri v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije. Prezračevanje bo naravno in delno lahko tudi prisilno.

(2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote skladno z veljavnim Zakonom o vodah ter vodno soglasje.

IX. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

21. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 7 – Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.

(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.

X. VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE NARAVE

22. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine.

(2) Splošna določila glede varstva arheoloških ostalin:

Potreben je strokovni nadzor nad posegi. V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča / investitor / odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom del. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju zavezuje, da najdb zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

23. člen

(ohranjanje narave)

(1)   Območje OPPN se ne nahaja na ekološko pomembnem območju.

(2)   Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja nista potrebni.

XI. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

24. člen

(splošne zahteve)

(1)   Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica. Območje je na pobočju in spada med erozijsko ogrožena območja, območje je označeno z veliko verjetnostjo pojavljanja plazov in vseh pobočnih in masnih premikov, zato je med projektiranjem in gradnjo obvezno sodelovanje pooblaščenega geomehanika.

(2)   Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju.

(3)   Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:

-       tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,

-       uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

-       ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov

-       ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

25. člen

(požarno varstvo)

(1)   Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.

(2)   Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:

-       zmanjšanje možnosti nastanka požara,

-       zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,

-       zmanjšanje škode ob požaru.

(3)   Voda potrebna za gašenje požara v stavbah se bo zagotavljala z gasilskimi vozili (cisternami).

(4)   Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 1,5 m stavb od mej in 4 m med stavbami. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(5)   Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve.

(6)   Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko notranjih dostopnih cest, javnega cestnega omrežja in površin za odstavo vozil. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.

XII. VAROVANJE OKOLJA

26. člen

(varstvo tal)

(1)   Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.

(2)   V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.

(3)   Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.

27. člen

(varstvo pred hrupom)

Območje OPPN se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Zagotovi se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in izvede ustrezna protihrupna zaščita in sanacija.

28. člen

(varstvo zraka)

Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

-       vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

-       preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,

-       čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,

-       protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

29. člen

(varovanje voda)

(1)   Predmetna lokacija se nahaja v vodovarstvenem območju 3. Območje je del vodovarstvenega območja za vodno telo vodonosnikov Dravsko - Ptujskega polja (Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - Ptujskega polja Ur. l. RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15 - v nadaljevanju Uredba o vodovarstvenem območju). Območje spada v skladu s prilogo 1 Uredbe o vodovarstvenem območju) v širše vodovarstveno območje (VVO III). Objekti, načrtovani na območju OPPN, so skladni s 7. členom  Uredbe o vodovarstvenem območju (priloga 3, Tabela 1.1).

(2)   Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda je treba upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje.

-       Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.

-       Komunalne odpadne vode bodo priključene individualne male komunalne čistilne naprave.

-       Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v ponikovalnike in površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,…). Viški padavinskih vod se odvajajo v ponikanje ali kontrolirano razpršeno po terenu.

-       Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.

(3)   Odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2).

(4)   V primeru ogrevanja s toplotno črpalko sistem voda-voda ali z geosondo, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu z 125. čl. ZV-1.

30. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)   Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.

(2)   Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.

XIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

31. člen

(etapnost izvedbe podrobnega načrta)

(1)   Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvaja etapno, in sicer v logično funkcionalno zaključenih celotah.

(2)   Stavbe se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota.

XIV. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

32. člen

(organizacija gradbišč)

(1)   Za potrebe gradbišča se kar največ uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč.

(2)   Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.

(3)   Med gradnjo se zagotovi:

-       ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija);

-       odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov;

-       po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo.

(4)   Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:

-       v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih;

-       gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.

33. člen

(razmejitev, izročitev in prevzem)

(1)   Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(2)   Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

XV.         OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

34. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta)

(1)   Investitor je dolžan:

-       pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;

-       zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

-       promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;

-       zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni;

-       zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb);

-       sprotno rekultivirati območja posegov;

-       v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb;

-       preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti;

-       sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;

-       začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.

(2)   Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.

(3)   Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.

(4)   Investitor je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč ter zgraditi dostopno protiprašno cesto. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo. Zgrajena infrastruktura se brezplačno prenese v javno dobro ter upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb.

(5)   Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.

XVI. TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI OBJEKTOV IN NAPRAV

35. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1)   Odstopanja pri načrtovanju objektov:

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

-          gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov.

(2) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice,…).

(3) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev.

(4) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.

(5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.

(6) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.

(7) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.

XVII. KONČNE DOLOČBE

36. člen

(dostopnost podrobnega načrta)

Občinski podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Mestni občini Ptuj ter na spletnem naslovu Mestne občine Ptuj.

37. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

38. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.

Številka: 3505-5/2018

Datum: 18. 11. 2019

Nuška GAJŠEK,

županja Mestne občine Ptuj