New Page 2

Na podlagi 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo - v nadaljevanju: ZLS-UPB2), Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06), 3., 17. in 45. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/2007-ZP-1-UPB4- v nadaljevanju ZP-1) in 14. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 62/99, 20/01, Uradno glasilo Občine Ljutomer št.1/2003) je Občinski svet Občine Ljutomer na 17. seji, 8. 12. 2008 sprejel

 

ODLOK

O OBČINSKIH CESTAH  V OBČINI LJUTOMER

 

I.          SPLOŠNI DOLOČBI

 

1. člen

(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)

Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa in ta odlok.

 

2. člen

(namen odloka)

Ta odlok določa:

-              občinske ceste na območju občine Ljutomer in postopek njihove kategorizacije;

-              udeležbo živali v prometu na občinskih cestah;

-              upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih;

-              način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe; -             inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka.

 

II.        OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA

 

3. člen

(občinske ceste)

Občinske ceste na območju občine Ljutomer so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste.

 

4. člen

(kategorije občinskih cest)

Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje.

Lokalne ceste na območju občine Ljutomer se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v tri podkategorije: glavne mestne ceste, zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste in mestne ceste ali krajevne ceste.

 

5. člen

(postopek kategorizacije občinskih cest)

Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet Občine Ljutomer na predlog župana.

Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.

 

6. člen

(spremembe kategorizacije občinskih cest)

Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.

 Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo krajevne skupnosti in zainteresirane pravne osebe (podjetja in druge organizacije). Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.

O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet Občine Ljutomer na predlog župana.

Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v tem sklepu.

Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.

 

7. člen

(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)

Gradnje občinskih cest in kategorija novozgrajenih cest se določijo v občinskem prostorskem načrtu.

Rekonstrukcije občinskih cest se določijo v občinskem proračunu in načrtu razvojnih programov. Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta.

 

8. člen

(opustitev občinske ceste)

Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.

Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste.

O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet Občine Ljutomer na predlog župana.

 

9. člen

(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)

Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.

Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, če se njen prenos opravi brezplačno, in če je vpisana v zemljiško knjigo. Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih.

O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet Občine Ljutomer na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka.

 

10. člen

(planinske, turistične in druge poti)

Turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.

Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.

 Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljalcem.

 

III.       UDELEŽBA ŽIVALI V PROMETU NA OBČINSKIH CESTAH

 

11. člen

(način gonjenja in vodenja živine na občinskih cestah)

Jezdeci, goniči in vodniki živali, udeleženi v cestnem prometu, smejo uporabljati vozišča občinskih cest pod pogojem, da ne ogrožajo varnosti drugih udeležencev v prometu.

Domače živali (psi, drobnica, ali večje živali), ki lahko ogrožajo promet, so lahko na cesti le v spremstvu osebe, ki jih varno vodi.

Glede ostalih vprašanj v zvezi z udeležbo živali v cestnem prometu na občinskih cestah in glob, ki so določene za kršitev teh določb se smiselno uporabljajo določbe Zakona o varnosti cestnega prometa.

 

IV.        UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST

 

12. člen

(upravljavec občinskih cest)

Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravlja Občina Ljutomer.

 

13. člen

(plani razvoja in vzdrževanja občinskih cest)

Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme Občinski svet Občine Ljutomer na predlog župana.

Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po sprejemu občinskega proračuna.

V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.), in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil pristojni organ občinske uprave, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.

 

14. člen

(opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)

Strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojni organ občinske uprave. Te obsegajo zlasti:

-              izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov;

-              naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest;

-              naloge nadzora nad stanjem občinskih cest;

-              izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest;

-              naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;

-              vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna primerne porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah;

-              organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih podatkov;

-              spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in/ali prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi občino Ljutomer;

-              naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;

-              naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje občinskih cest in objektov na njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika;

-              izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih;

-              priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov;

-              izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.

 

15. člen

(financiranje občinskih cest)

Sredstva za novogradnje, rekonstrukcije in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu Občine Ljutomer.

Na predlog pristojnega organa občinske uprave lahko Občinski svet Občine Ljutomer predpiše posebno povračilo za prekomerno obremenjevanje cest (izvoz iz peskokopov, gramoznic, glinokopov itd.).

Če je za izkoriščanje virov iz prejšnjega odstavka dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški vzdrževanja prekomerno obremenjenih cest.

 

V. GRADITEV OBČINSKIH CEST

 

16. člen

(varstvo okolja vzdolž občinske ceste)

Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.

Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu lastnika oziroma uporabnika sosednjega zemljišča ali objekta, kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med lastnikom oziroma uporabnikom zemljišča ali objekta in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.

 

17. člen

(projektiranje občinskih cest)

Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.

V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.

 

18. člen

(pridobitev zemljišč za gradnjo občinske ceste)

Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za novogradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.

 

19. člen

(vračilo razlaščenih zemljišč)

Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena v štirih letih ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.

Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.

 

20. člen

(gradnja avtobusnih postajališč)

Avtobusna postajališča na glavni mestni cesti morajo biti zunaj vozišča.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ občinske uprave na predlog javnega prevoznika ter ob soglasju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ljutomer ter policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču glavne mestne ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.

Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pristojni organ občinske uprave ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.

Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča glavne mestne ceste, ki niso v občinskem prostorskem načrtu ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojni organ občinske uprave. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste.

 

21. člen

(križanja občinskih cest in železniških prog)

Križanja občinskih cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg, in sicer tako da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo.

Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu.

 

22. člen

(razmejitev obveznosti med upravljalcem občinskih cest in upravljalci vodotokov)

Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.

 Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.

Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.

 

23. člen

(obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)

Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.

Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve pristojnega občinskega upravnega organa za ceste za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.

 

24. člen

(obveznost usklajenega projektiranja)

Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.

Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovoren pristojni organ občinske uprave.

Stroške projektiranja, novogradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.

 

25. člen

(obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)

Pristojni organ občinske uprave mora o novogradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z novogradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.

Pristojni organ občinske uprave mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.

Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti. 

 

26. člen

(koncesija za graditev občinske ceste)

Domača in tuja pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev občinske ceste in objektov na njej.

Pogodbo o koncesiji za graditev občinske ceste in objektov na njej sklene župan v skladu s pogoji, ki jih za podelitev koncesije predpiše Občinski svet Občine Ljutomer.

Če je s pogodbo o koncesiji za graditev javne ceste in objektov na njej določeno, da jo domača in tuja pravna ali fizična oseba za določen čas po njeni zgraditvi vodi in izkorišča, se v tej pogodbi uredita tudi vzdrževanje te ceste in izvajanje ukrepov za varstvo ceste in prometa na njej.

Pravice in obveznosti, ki jih določajo predpisi o javnih cestah in ta odlok glede vzdrževanja občinskih cest in izvajanja ukrepov za varstvo občinskih cest in prometa na njih, veljajo tudi za osebo iz prejšnjega odstavka pri vodenju in izkoriščanju občinske ceste in objektov na njej, če to ni s predpisi o javnih cestah, s tem odlokom ali s pogodbo iz prejšnjega odstavka drugače določeno.

 

VI. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST

 

27. člen

(odgovornost za stanje občinskih cest)

Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 31. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.

Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 31. člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe.

Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 31. člena tega odloka je odgovoren pristojni organ občinske uprave.

 

28. člen

(javna služba vzdrževanja občinskih cest)

Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in organiziranje njihovega obnavljanja.

 Redno vzdrževanje občinskih cest se zagotavlja z oddajo koncesije pravni ali fizični osebi po predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe.

Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.

Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega člena lahko Občinski svet Občine Ljutomer na predlog župana odloči, da redno vzdrževanje občinskih cest ali dela teh cest (npr. javnih poti) zagotavljajo na svojem območju krajevne skupnosti. Občinski svet Občine Ljutomer lahko hkrati določi tudi program rednega vzdrževanja teh cest, potrebna sredstva, ki se zagotovijo iz proračuna občine, in določi odgovorno osebo za izvedbo programa. Za stanje občinskih cest je Občina Ljutomer subsidiarno odgovorna.

Rekonstrukcije občinskih cest se oddajajo v izvedbo na podlagi javnega razpisa. Dela oddaja pristojni organ občinske uprave, po postopku in pod pogoji, ki so z zakonom določeni za oddajo javnih naročil.

 

29. člen

(vzdrževanje križišč in križanj)

Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi pristojni organ občinske uprave.

Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.

 

30. člen

(vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad občinskimi cestami)

Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, so dogovorni njihovi upravljalci.

 

31. člen

(vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa)

Pristojni organ občinske uprave lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.

O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora pristojni organ občinske uprave predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste.

Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojen organ občinske uprave predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.

 

VII. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH

 

1. Varstvo občinskih cest

 

32. člen

(omejitve uporabe občinske ceste) Če je občinska cesta v takem stanju,

-              da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,

-              da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti ali

-              če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno),

lahko župan s sklepom začasno, najdalj za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.

Župan mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in pristojnega občinskega upravnega organa za najmanj petnajst dni ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti.

Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policija, pristojni organ občinske uprave in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi pristojni organ občinske uprave.

Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta se določi v skladu z določbo 52. člena tega odloka.

Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka.

 

33. člen

(varovalni pas ob občinski cesti)

Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.

Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega organa občinske uprave.

Pristojni organ občinske uprave izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.

Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 15. členom tega odloka.

Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestišča, ki ga sestavljajo vozišče, ločilni in robni pasovi, kolesarske steze in pločniki ter bankine in naprave za odvodnjavanje tik ob vozišču ali robnem pasu in je na vsaki strani občinske ceste širok:

-           pri lokalni cesti                                     5 m

-           pri javni poti                                          3 m

-           pri glavni mestni cesti                            4 m

-           pri zbirni mestni ali krajevni cesti           3 m

-           pri mestni ali krajevni cesti                    2 m.

Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti Občine Ljutomer.

 

34. člen

(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)

Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni Občina Ljutomer, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega organa občinske uprave.

Pristojni organ občinske uprave lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.

Pristojni organ občinske uprave lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.

 

35. člen

(dela na občinski cesti)

Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojnega organa občinske uprave, ki velja eno leto.

V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.

 Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem takoj pisno obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste in pristojni organ občinske uprave. Upravljavec naprav in napeljav mora v roku 15 dni od nastanka poškodb le te odstraniti, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih pisno obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste in pristojni organ občinske uprave.

Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo.

 

36. člen

(opravljanje del ob občinski cesti)

Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje pristojnega organa občinske uprave. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.

 

37. člen

(izredni prevoz)

Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij.

Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo predpisano  ali s prometnim znakom omejene  osno obremenitev, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz.

Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.

Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojni organ občinske uprave v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve.

 O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, pristojnega občinskega upravnega organa in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza s pristojnim organom občinske uprave uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.

 

38. člen

(nadzor izrednih prevozov)

Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest v sodelovanju s policisti.

Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izključi iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil.

 

39. člen

(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)

Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene pristojni organ občinske uprave določi ob obstoječih občinskih cestah, ta pravni organ odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.

Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.

 Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojnega organa občinske uprave.

 

40. člen

( priključki na občinsko cesto)

Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega organa občinske uprave. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo. Vlogi za izdajo soglasja mora biti priložena idejna zasnova s tekstualno obrazložitvijo.

Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v projektni dokumentaciji za te gradnje.

Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.

Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.

Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojni organ občinske uprave zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.

 

41. člen

(obvezna rekonstrukcija priključka)

Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko pristojni organ občinske uprave z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

 

42. člen

(ukinitev priključka)

Pristojni organ občinske uprave za nadzor lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 40. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z odločbo iz 41. člena tega odloka.

Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

 

43. člen

(varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti)

Pristojni organ občinske uprave lahko pristojnemu upravnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.

Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati s pristojnim organom občinske uprave in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.

Pristojni organ občinske uprave krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.

 

44. člen

(izkoriščanje kamnin ob občinski cesti)

Ribniki se lahko gradijo, gramoznice, peskokopi, glinokopi pa lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.

Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka mora investitor pridobiti soglasje pristojnega organa občinske uprave.

 

45. člen

(omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste)

Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje pristojni organ občinske uprave. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje.

 

46. člen

(prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej)

Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil.

Prepovedano je predvsem:

1.         odvajati na cesto vodo, odplake in druge tekočine;

2.         puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;

3.         ovirati odtekanje vode s ceste;

4.         z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto;

5.         voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni; postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost;

6.         nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;

7.         odlagati na  brežinah ceste kamenje, les, zemljo in drug material ali predmete; nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;

8.         poškodovati prometno signalizacijo;

9.         uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo;

10.       puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto,

11.       puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;

12.       namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;

13.       orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo, s tem, da se razdalja 4 oz. 1 m meri od zunanjega  cestišča, ki ga sestavljajo vozišče, ločilni in robni pasovi, kolesarske steze in pločniki ter bankine in naprave za odvodnjavanje tik ob vozišču ali robnem pasu;

14.       obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje; zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;

15.       vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.

16.       odlagati v obcestne jarke kamenje, les, zemljo in drug material ali predmete, kar bi imelo za posledico oviranje in onemogočenje normalnega odvodnjavanja meteornih voda in s tem poškodovanje ceste in ogrožanje prometa.

 

47. člen

(naležne ploskve na kolesih vozil)

Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.

Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.

 

48. člen

(obveznosti sosedov ob občinski cesti)

Lastniki oziroma uporabniki zemljišč ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda.

Lastniki oziroma uporabniki zemljišč ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.

Lastniki oziroma uporabniki zemljišč ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Lastniki oziroma uporabniki zemljišč morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.

Lastniki oziroma uporabniki zemljišč morajo ob občinski cesti ali pločniku redno porezati veje dreves, žive meje, trte ali drugih visokih nasadov ali poljščine, tako, da ne segajo na občinsko cesto ali pločnik in ne poslabšujejo ali onemogočajo preglednosti ali  drugače ovirajo ali ogrožajo promet.

Lastniki oziroma uporabniki zemljišč ob občinskih cestah ali pločnikih v naseljih morajo vzdrževati zemljišča tako, da se doseže in ohrani urejen videz naselij, kar pomeni, da morajo zemljišča biti pokošena, očiščena in vzdrževana, da na zemljiščih ne smejo biti nametani razni odpadki (stari avtomobili, odpadni grdbeni material in podobno).

 

2. Ukrepi za varstvo prometa

 

49. člen

(zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)

Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 50. člena tega odloka.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.

Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Na glavni mestni cesti delna ali popolna zapora ceste zaradi športne ali druge prireditve ni dovoljena. Dovoljenje za druge občinske ceste se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore na zbirni mestni cesti in mestni cesti ne ustavi za daljši čas.

Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste, razen glavne mestne ceste, se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste, vendar samo v času izven prometnih konic.

 

 

50. člen

(izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste)

Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojni organ občinske uprave. O izdanih dovoljenjih pristojni organ občinske uprave obvesti policijo, pristojni organ občinske uprave za nadzor in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti priložena pristojnega organa občinske uprave potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.

O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 49. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, pristojni organ občinske uprave za nadzor in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.

Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.

Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.

Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski cesti.

Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.

 

51. člen

(polje preglednosti)

V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti).

Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo pristojnega organa občinske uprave za nadzor ali policista odstraniti ovire.

Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojni organ občinske uprave v skladu z zakonom.

 Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju pristojnega organa občinske uprave iz 33. člena tega odloka.

 

52. člen

(prometna signalizacija na občinskih cestah)

Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa pristojni organ občinske uprave z nalogom za postavitev. O postavljeni prometni signalizaciji se vodi evidenca.  

Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji.

O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči župan s sklepom. 

 

53. člen

(naprave za umirjanje prometa)

O postavitvah naprav za umirjanje prometa odloča Občinski svet Občine Ljutomer po predhodnem soglasju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ljutomer, razen v primerih ko postavitev takih naprav določa zakon. 

Hitrostne ovire se postavljajo skladno z določbami Zakona o varnosti cestnega prometa.

 

54. člen

(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)

Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojen organ občinske uprave lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.

Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda pristojni organ občinske uprave. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.

 

55. člen

(opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah (zunaj naselja)

Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 40. in 41. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.

V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje pristojnega organa občinske uprave.

 

56. člen

(pritožbeni organ)

Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja pristojni organ občinske uprave je dovoljena pritožba na župana.

 

VIII. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST

 

57. člen

(opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)

Za uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, skrbi pristojni organ občinske uprave za nadzor.

 

 

58. člen

(naloge inšpekcijskega nadzorstva)

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima pristojni organ občinske uprave za nadzor poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:

1.         nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;

2.         nadzorovati dela pri obnavljanu cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del;

3.         nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim;

4.         odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa;

5.         v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;

6.         odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;

7.         nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste;

8.         odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.

Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi tretje, pete in osme točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.

V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, pristojni organ občinske uprave za nadzor lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko pristojni organ občinske uprave za nadzor odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima pristojni organ občinske uprave za nadzor pravico:

-              pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;

-              zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;

-              pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;

-              vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;

-              pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;

-              proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste;

-              od odgovorne osebe zavezanca zahtevati da v roku, ki ga določi pristojni organ občinske uprave za nadzor, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.

O ukrepih, ki jih je odredil po 5. točki prvega odstavka tega člena, mora pristojni organ občinske uprave za nadzor obvestiti župana, pristojni organ občinske uprave in policijo.

Če pristojni organ občinske uprave za nadzor pri izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda koncedentu utemeljen predlog za uveljavitev sankcij, določenih s koncesijsko pogodbo.

Stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z uvedbo postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.

 

IX. SANKCIJE

 

59. člen

(prekrški)

Z globo 1.500 evrov se sankcionira za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:

1.         brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 33. člena);

2.         brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 34. člena);

3.         brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cest ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 35. člena);

4.         pisno ne obvesti izvajalca rednega letnega vzdrževanja cest in pristojnega organa občinske uprave o posegih na občinski cesti, ter ne vzpostavi ceste v roku 15 dni od pričetka del v prvotno stanje (tretji in četrti odstavek 35. člena)

5.         brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (36. člen);

6.         postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojnega organa občinske uprave (39. člen);

7.         brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 40. člena);

8.         vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 43. člena);

9.         brez soglasja ob cesti odpira gramoznice, peskokope, glinokope in ribnike, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (44. člen);

10.       brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (45. člen);

11.       začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (46. člen);

12.       vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 47. člena);

13.       vozi njeno motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 47. člena);

14.       ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu ali ne poreže vej dreves, žive meje, trte ali drugih visokih nasadov ali poljščine, tako, da ne segajo na občinsko cesto ali pločnik  (tretji in četrti odstavek 48. člena);

15.       ne vzdržuje zemljišča ob občinski cesti ali pločniku v naselju tako, da se doseže in ohrani urejen videz naselij.

16.       brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 49. člena);

17.       ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 50. člena);

18.       izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 50. člena);

19.       ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 51. člena);

20.       postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (54. člen).

21.       v obcestne jarke odlaga kamenje, les, zemljo in drug material ali predmete, kar ima za posledico onemogočenje normalnega odvodnjavanja meteornih voda.

22.       brez dovoljenja opravlja izredni prevoz po občinski cesti ali ne upošteva načina in pogojev prevoza, določenih v soglasju. (37. člen).

Z globo 500 evrov  se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

 

60. člen

(prekrški posameznikov)

Z globo 250 evrov se sankcionira tudi posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka prejšnjega člena

 

61. člen

(kršitev obveznosti vzdrževanja cest)

Z globo 1.500 evrov se sankcionira za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest:

(1)        če teh cest ne vzdržuje redno tako da omogočajo varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 27. člena);

(2)        če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki;

Z globo 500 evrov se sankcionira za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.

 

62. člen

(kršitev obveznosti uskladitve del)

Z globo  1.500 evrov  se sankcionira za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojnega organa občinske uprave ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (24. člen).

Z globo 500 evrov se sankcionira za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.

Z globo  250 evrov se sankcionira za prekršek odgovorna oseba pristojnega organa občinske uprave, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del (24. člen).

 

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

63. člen

(prilagoditev neprometnih znakov)

Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št 33/06) se morajo prilagoditi določbam 54. in 55. člena tega odloka ter določbam Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur.l.RS, št. 46/00, 110/06 in 64/08) najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega predpisa.

Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06) in 54. in 55. člena tega odloka ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo.

 

64. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih cestah v občini Ljutomer (UR.l.RS, št. 80/98 in Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/05).

 

65. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.

 

Številka: 371/2008-437-2584 Datum:  8. 12. 2008

 

                                                                                                   Župan Občine Ljutomer:

                                                                                                        Franc Jurša, l.r.