|
Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US in 76/08) je Občinski
svet Občine Podlehnik na 19. redni seji dne 1. 10. 2009 sprejel |
|
S T A T U T |
|
Občine Podlehnik |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(1) Občina Podlehnik
je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Dežno pri Podlehniku, Gorca, Jablovec, Kozminci,
Ložine, Podlehnik, Rodni vrh, Sedlašek, Stanošina, Strajna, Spodnje
Gruškovje, Zgornje Gruškovje in Zakl. |
|
(2) Sedež občine je v
Podlehniku, Podlehnik 21
9. |
|
(3) Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
|
(4) Občino
predstavlja in zastopa župan. |
|
(5) Območje, ime in
sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa
zakon. |
|
(6) Območja in imena
naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
(7)
V tem Statutu se uporablja moška slovnična oblika za oba spola. |
|
2. člen |
|
(1) Občina Podlehnik
(v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno
ureja in opravlja naloge, določene v 21. členu Zakona o lokalni
samoupravi ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona.
|
|
(2) Občine lahko
opravljajo posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to
zagotovi potrebna sredstva. |
|
3. člen |
|
(1) Osebe, ki imajo
na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
(2) Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
(3) Občani sodelujejo
pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z
referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
(4) Na osnovi
odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo
tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so
lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
4. člen |
|
(1) Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z
lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami
lokalnih skupnosti. |
|
(2) Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe
ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna
podjetja. |
|
(3) Občine se zaradi
predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in
skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja. |
|
5. člen |
|
(1) Občina ima grb,
zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z
odlokom. |
|
(2) Občina ima žig,
ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici
napis: OBČINA PODLEHNIK, v notranjem krogu pa naziv organa občine –
Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija.
V sredini žiga je grb občine. |
|
(3) Velikost, uporabo
in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
|
(4) Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
6. člen |
|
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z
zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
– sprejema statut in
druge predpise občine, |
|
– sprejema proračun
in zaključni račun občine, |
|
– načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
– sprejema programe
razvoja občine. |
|
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
|
– ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
– spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
– sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
|
|
– pospešuje
gospodarski razvoj, |
|
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
|
– z javnimi sredstvi,
v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma
gospodarskih subjektov. |
|
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
|
– v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
– sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
– spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
|
– spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
|
|
– gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
|
– v skladu s predpisi
omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj. |
|
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
|
– zagotavlja
izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
|
|
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
– gradi in vzdržuje
komunalno infrastrukturo. |
|
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
|
|
– ustanovi vzgojno
izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in
v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
|
– v skladu z zakoni,
ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti
in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih
programov, |
|
– sodeluje z vzgojno
izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
– z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
|
– ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
|
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
|
|
– spremlja stanje na
tem področju, |
|
– pristojnim organom
in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
|
– sodeluje s centrom
za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami.
-
lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih
priložnostih ali obletnicah občanov. |
|
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
|
– omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
|
|
– določa občinski
program športa, |
|
– zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
– z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
|
– sodeluje z društvi
in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
|
|
– izvaja naloge, ki
jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
|
|
– spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
|
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
|
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
|
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
10. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
|
– občinske ceste,
ulice in javne poti, |
|
– površine za pešce
in kolesarje, |
|
– igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
– zagotavlja varnost
v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
|
|
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
|
– organizira
reševalno pomoč v požarih, |
|
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
|
– zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
|
– zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
|
– sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
|
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
|
– sprejema programe
varnosti, |
|
– določa prekrške in
globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
|
– organizira občinsko
redarstvo, |
|
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
|
– opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
7. člen |
|
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
|
– ugotavljanje
javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z
zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
|
|
– določanje
namembnosti prostora, |
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
|
– evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
|
– zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
|
– ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
|
8. člen |
|
(1) Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
|
|
(2) Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
9. člen |
|
(1) Organi občine so:
|
|
– občinski svet,
|
|
– župan in
|
|
– nadzorni odbor
občine. |
|
(2) Občina ima
volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o
lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za
izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih
postopkov. |
|
(3) Občina ima tudi
druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
|
(4) Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
|
(5) Člani občinskega
sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
10. člen |
|
(1) Občina ima
občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
|
|
(2) Občinska uprava
odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva
oziroma
drugih služb nadzora. |
|
(3) Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. |
|
(4) Občinsko upravo
ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi
njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
|
(5) Občinsko upravo
lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje organizacijske
enote. |
|
(6
5) Občinsko upravo
vodi tajnik
direktor občine, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
11. člen |
|
Če ni v zakonu ali
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je ob
glasovanju o posamezni točki navzočih večina članov organa občine. |
|
12. člen |
|
(1) Delo organov
občine je javno. |
|
(2) Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
|
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
|
(4) Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
2. Občinski svet |
|
13. člen |
|
(1) Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
(2) Občinski svet
šteje sedem članov. |
|
(3) Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z
zakonom drugače določeno. |
|
(4) Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. |
|
(5) Prvo sejo
občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi
članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog
volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
|
14. člen |
|
(1) Volitve članov
občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
|
|
(2) Občinski svet se
voli po večinskem sistemu. |
|
(3
2 ) O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z
odlokom. |
|
15. člen |
|
(1) Občinski svet
sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
|
(2) V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
– sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine, |
|
– sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
|
– sprejme odlok o
notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog
župana, |
|
– v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
|
–
daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
|
– nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
|
– potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
|
– imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
– imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
– določi, kateri
izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če
temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
|
–
odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom občine
ali z odlokom ni določeno drugače,
sprejme načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine v skladu z
zakonskimi določili, |
|
– odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
|
– razpisuje
referendum, |
|
– s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih
teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih
podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih, |
|
– določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
|
– ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
|
– imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane
drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
– določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za
obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred
požari, |
|
– sprejme program in
letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je
tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
– določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
|
– sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
– lahko sprejme akt,
v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja
določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, |
|
– v okviru
kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas
v kabinetu župana, |
|
– odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
16. člen |
|
(1) Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
(2) Funkcija člana
občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, člana
nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ali službi
ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa
zakon. |
|
(3
2) Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
17. člen |
|
(1) Župan predstavlja
občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice
glasovanja. |
|
(2) Za vodenje sej
občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
|
|
(3) Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član
občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega
pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
(4) Župan sklicuje
seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic
seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
|
(5) Župan mora
sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov
občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila
podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega
reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski
upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
|
(6) Če seja
občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve,
jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in
občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
18. člen |
|
Strokovno pripravo
gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
19. člen |
|
(1) Občinski svet
dela in odloča na sejah. |
|
(2) Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
|
(3) Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
|
(4) Župan mora
predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
|
|
(5) O sprejemu
dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
(6) Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na
vprašanja pobude, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
(7) Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku
direktorju
občinske uprave.
O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
|
(8) Predsednik
nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega
sveta ter tajnik
direktor
občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega
sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se
obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja
dela. |
|
20. člen |
|
(1) Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov
o glasovanju posamezne točke navzoča večina članov organa občine.
Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
|
(2) Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
|
(3) Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
(4) Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
(5) Župan in
tajnik
direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
21. člen |
|
(1) Predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta in
izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
(2) Razlogi za
prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana
občinskega sveta. |
|
(3) Članu občinskega
sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
|
(4) Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
|
(5) Izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. |
|
2.1 Odbori in
komisije občinskega sveta |
|
22. člen |
|
(1) Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
(2) Občinski svet
lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali
občasna delovna telesa. |
|
(3) Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa
poslovnik občinskega sveta. |
|
(4) Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
23. člen |
|
(1) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane, ki jih občinski
svet imenuje izmed svojih članov. |
|
(2) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
|
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, |
|
– obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, |
|
– pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
|
|
– izdaja akte v zvezi
s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
|
24. člen |
|
(1) Stalna delovna
telesa občinskega sveta so: |
|
– odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
|
– odbor za
gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, |
|
– odbor za prostorsko
planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
|
– statutarno pravna
komisija. |
|
(2) Odbori in
komisije štejejo od tri do pet članov. Delovno področje in število
članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
|
25. člen |
|
(1) Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
(2) Delo delovnega
telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
|
|
(3) Prvo sejo
delovnega telesa skliče župan. |
|
(4) Članstvo v
komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
26. člen |
|
(1) Komisije in
odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
|
(2) Komisije in
odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
27. člen |
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta
, vendar mora biti predlog razrešitve obrazložen oz. utemeljen
. |
|
3. Župan |
|
28. člen |
|
(1) Župana volijo
volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v
skladu z zakonom. |
|
(2) Mandatna doba
župana traja štiri leta. |
|
(3) Novoizvoljeni
župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi
članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
(4) Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi mora obvestiti občinski svet. |
|
29. člen |
|
(1) Župan predstavlja
in zastopa občino. |
|
(2) Poleg tega župan
predvsem: |
|
– predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
– izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
|
– skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
|
–
odloča o pridobitvi
in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega
premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
v sprejem občinskemu svetu predlaga predlog načrta ravnanja z
nepremičnim ali premičnim premoženju v skladu z zakonom, |
|
– skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
–
predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko
pooblasti tajnika
direktorja
občine za te naloge, |
|
– imenuje in
razrešuje
tajnika
direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave oziroma
notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne občinske
uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
|
– usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
|
– opravlja druge
naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
(3) Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
30. člen |
|
(1) Župan lahko
zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
|
(2) Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
(3) Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je
v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
(4) Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
(5) Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
31. člen |
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
|
|
– skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
|
– imenuje poveljnike
in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
|
|
– sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
|
– vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
|
– ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
|
– sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
|
– v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
|
|
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
32. člen |
|
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
33. člen |
|
(1) Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov
občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
|
(2) Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
(3) Podžupan
nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času
nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in
tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
(4) Podžupan v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo
župana. |
|
(5) Podžupan, ki
opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega
sveta. |
|
(6) V soglasju z
županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. |
|
34. člen |
|
(1) Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
(2) V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
35. člen |
|
(1) Če je tako
določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije
in druge strokovne organe občine. |
|
(2) Župan lahko
ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna
telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
36. člen |
|
(1) Predčasno
prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
|
(2) Županu preneha
mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
(3) Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
|
(4) Ugotovitveni
sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če
županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe,
razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
(5) Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
|
(6) Podžupanu preneha
mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če
je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
37. člen |
|
(1) Nadzorni odbor
občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
(2) Nadzorni odbor
ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
– opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
– nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
|
– nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
(3) Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
|
38. člen |
|
(1) Nadzorni odbor
ima tri člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed
občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora
morajo imeti najmanj V., predsednik najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
(2) Nezdružljivost
funkcije članstva v nadzornem odboru z drugimi dolžnostmi določa zakon.
|
|
(3) Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. |
|
(4) Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
39. člen |
|
(1) Prvo sejo
nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se
konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
|
(2) Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
(3) Nadzorni odbor
dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
|
(4) Sedež nadzornega
odbora je na sedežu občine, v Podlehniku. Nadzorni odbor za seje
uporablja prostore občine. |
|
(5) Nadzorni odbor za
svoja pisanja uporablja pečat
žig občine. |
|
40. člen |
|
(1) Nadzorni odbor
samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program
in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta
predloži županu
in občinskemu svetu. |
|
(2) Nadzorni odbor
mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor nad zaključnim računom
proračuna občine, v okviru programa dela pa predvsem izvaja nadzor:
|
|
– finančni načrt in
zaključni račun občine, |
|
– finančnih načrtov
in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov,
javnih podjetij in drugih). |
|
(3
2 ) Nadzorni odbor
lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem
programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v
nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev
nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za
spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega
programa mora biti obrazložena. |
|
(4
3 ) Nadzorni odbor
mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu
do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.
|
|
(5) Nadzorni odbor
mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine
in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih
sredstev in drugimi osebami. |
|
(6) Predsednik ali od
njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje
občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za
katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
41. člen |
|
(1) Nadzorni odbor
preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih
podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih
poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in
uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
|
(2) Nadzorni odbor
pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika
proračuna. |
|
(3) V postopku
nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru
predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora,
odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
42. člen |
|
(1)
Nadzorni odbor
izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti.
Član nadzornega odbora se mora sam izločiti iz nadzora in odločanja na
seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vsebujejo dvom o njegovi
nepristranskosti. Če se član nadzornega odbora sam ne izloči, lahko to
naredijo preostali člani nadzornega odbora. |
|
(2) Šteje se, da so
podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
|
– je odgovorna oseba,
zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s
članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v
stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski
ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena,
četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
|
|
– je član nadzornega
odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe,
zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
|
|
– če je član
nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet
nadzora. |
|
(3) Izločitev člana
nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član
nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
|
43. člen |
|
(1) Za posamezen
nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem
programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek
poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora.
Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o
nadzoru. Osnutek
poročila o nadzoru mora vsebovati vse sestavine, ki so določene v
Pravilniku o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
|
(2) Predsednik
nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek
poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
|
(3)
Dokončni Osnutek poročila
obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila
izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po
podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
|
|
(4) Če osnutek
poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti
usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati
nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
|
(5) Osnutek poročila
o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
44. člen |
|
(1)
Nadzorni odbor
pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku
osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni
od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe
(odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in
pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka
poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani
organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
Nadzorni odbor pošlje nadzorovanemu organu osnutek poročila o nadzoru
najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovani organ ima pravico v
roku petnajstih dni, po prejemu osnutka poročila o nadzoru podati
odzivno poročilo. Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločati v
petnajstih dneh od prejema odzivnega poročila in vseh listinskih
dokazil. |
|
(2)
Po preteku roka
iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga
pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi
računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka nadzorni odbor na podlagi
osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa pripravi
poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončni akt nadzornega
odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno. Poročilo
pošlje nadzorni odbor nadzorovanemu organu, občinskemu svetu in županu,
po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
45. člen |
|
(1) Poročilo o
nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in
pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.
|
|
(2) V ugotovitvah se
navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma
predlogi. |
|
(3) Z ocenami
nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost
poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na
uporabljena sodila v nadzoru. |
|
(4) V mnenju se
izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
|
|
(5) Nepravilno
poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s
predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in
drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri
svojem poslovanju. |
|
(6) Nesmotrno
poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in / ali neuspešno.
|
|
(7) Negospodarno
poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke
lahko dosegla pri manjših stroških. |
|
(8) Neučinkovito
poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba
dosegla večje učinke. |
|
(9) Neuspešno
poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane
osebe. |
|
(10) Priporočila
vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma
smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
|
(1) Priporočilo s priporočili in predlogi mora
vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in
predloge.
(2) Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti
odgovore nadzorovanega organa iz odzivnega poročila.
(3) V poročilu mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega
poročila nadzorovanega organa je odbor upošteval v posameznem
ugotovitvenem delu.
(4) Priporočila in predlogi so namenjeni kakovostnejšemu poslovanju
nadzorovanega organa. Priporočila in predlogi morajo biti jasno
izraženi, izvedljivi in preverljivi.
(5) V priporočilih in predlogih mora biti naveden rok, v katerem mora
odgovorna oseba nadzorovanega organa poročati nadzornemu odboru o
njihovem izvajanju oziroma o razlogih, če priporočil in predlogov ne
upošteva. |
|
46. člen |
|
(1) Če je nadzorni
odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
|
(2) V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
47. člen |
|
(1) Nadzorovane osebe
so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
|
(2) Župan je dolžan
nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi predpisi
ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo
ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami. |
|
(3) Župan je dolžan
vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga
obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta,
ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno
poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. |
|
48. člen |
|
Nadzorni odbor mora
županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in
porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
49. člen |
|
(1) Delo nadzornega
odbora je javno. |
|
(2) Nadzorni odbor
lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
|
(3) Nadzorni odbor
lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega
poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno
objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja
dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih
je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
|
(4) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določa poslovnik. |
|
(5) Za obveščanje
javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega
odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
50. člen |
|
(1) Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
|
(2) Župan določi
javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju
sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega
odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za
opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna
tehnična dela nadzornega odbora. |
|
(3) Strokovno pomoč
lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski
upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za
posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. |
|
51. člen |
|
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. |
|
52. člen |
|
(1) Predsednik in
člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v
skladu z pravilnikom o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih
funkcionarjev ter članov drugih organov Občine Podlehnik. |
|
(2) Izvedencu in
drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo
ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
53. člen |
|
Podrobneje uredi
nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov
svojih članov. |
|
5. Občinska uprava |
|
54. člen |
|
(1) Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
|
(2) Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
55. člen |
|
(1) Občinski svet
lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi
občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
|
(2) Organizacija in
delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na
skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
|
56. člen |
|
(1) Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
|
(2) Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti, iz prenesene
državne pristojnosti in o upravnih zadevah na podlagi javnih pooblastil.
|
|
(3) O upravnih
zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava,
na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
|
(4) O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
57. člen |
|
(1) Posamične upravne
akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje
tajnik
direktor
občinske uprave po
pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih
uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
|
(2) Osebe iz
prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
58. člen |
|
Tajnik
direktor
občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
59. člen |
|
O upravnih zadevah iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno
izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v
upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na
prvi stopnji v enostavnih upravnih zadevah odloča tudi urana oseba, ki
ima srednjo strokovno izobrazbo. |
|
60.
59. člen |
|
(1) O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
(2) O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
61.
60. člen |
|
(1) O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča tajnik občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika
občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih stvareh. |
|
(2) O izločitvi
tajnika občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru
izločitve o stvari tudi odloči. |
|
(1) O izločitvi uradnih oseb uprave občine
odloča direktor uprave občine.
(2) O Izločitvi direktorja uprave občine odloča župan.
(3) O izločitvi župana odloča občinski svet občine. |
|
6. Drugi organi
občine |
|
62.
61. člen
|
|
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
63.
62. člen |
|
(1) Občina ima
poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
|
(2) Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
IV. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
64.
63. člen |
|
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
65.
64. člen |
|
(1) Občani na zboru
občanov: |
|
– obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
|
– opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
|
– oblikujejo stališča
v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
(2) Odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v
katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri
izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da
predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče
upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku
svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
66.
65. člen |
|
(1) Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino, za posamezno naselje ali zaselek.
|
|
(2) Zbor občanov
skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta.
|
|
(3) Župan mora
sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov
volivcev v občini. |
|
(4) Zahteva volivcev
za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve,
ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki
so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
67.
66. člen |
|
(1) Sklic zbora
občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov,
kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
(2) Sklic zbora
volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
68.
67. člen |
|
(1) Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
(2) Zbor občanov
veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja,
če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev občine. |
|
(3) Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih volivcev na zboru.
|
|
(4) Javni uslužbenec
občinske uprave, ki ga določi
tajnik
direktor
občinske uprave, ugotovi sklepčnost
zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter
vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik
občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno
običajen način objavi. |
|
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
|
69.
68. člen |
|
(1) Občani lahko
odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
(2) Občinski svet
lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. |
|
(3) Občinski svet
mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev
v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
70.
69. člen
|
|
(1) Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
(2) Najkasneje v 15
dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno
seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
|
|
(3) Če je vložen
predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do
odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
71
70. člen
|
|
(1) Referendum se
opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
|
(2) Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
(3) Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
(4) Odločitev
volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali
so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki
je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
72
71. člen
|
|
(1) Pobuda volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
(2) Pobudo volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec ali
politična stranka v občini. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj
stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki
vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva,
naslov stalnega prebivališča. |
|
(3) Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
(4) Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
|
(5) Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
73
72. člen
|
|
(1) Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s
podpisom na seznamu
ali varnim elektronskim podpisom. O načinu dajanja podpore določi župan s sklepom.
|
|
(2) Župan določi
obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo
zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov, ki ne sme
biti krajši kot 15 dni in ne daljši kot 30 dni. |
|
(3) Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. V primeru dajanja podpore na seznamu pa
državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice overi
podpise volivcev na seznamu. |
|
(4) Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
74
73. člen
|
|
(1) Občinski svet
razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve
zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom
prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno
presojo take zahteve. |
|
(2) Referendum se
izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali
drug dela prost dan. |
|
(3) Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
|
(4) Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
(5) Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
75
74. člen
|
|
(1) Pravico glasovati
na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
|
(2) Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
76
75. člen
|
|
(1) Postopek za
izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru
zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
|
(2) Glede glasovanja
na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
(3) Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni
referendum |
|
77
76. člen
|
|
(1) Občinski svet
lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
|
(2) Svetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
|
(3) Svetovalni
referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine. |
|
(4) Odločitev
volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
78
77. člen
|
|
(1) Občani lahko
odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če
tako določa zakon. |
|
(2) Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
79
78. člen
|
|
(1) Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
|
(2) Glede pobude
volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo
se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu
občine. |
|
(3) Če se zahteva
nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev
občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo
naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
(4) Če se zahteva
nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
80
79. člen |
|
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
|
81
80. člen
|
|
(1) Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
|
(2) Opravljanje
javnih služb zagotavlja občina: |
|
– neposredno v okviru
občinske uprave, |
|
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
– z dajanjem
koncesij, |
|
– s sofinanciranjem
zasebnih dejavnosti, ki so v javnem interesu (javno-zasebno
partnerstvo). |
|
82
81. člen |
|
(1) Na področju
družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje
naslednjih dejavnosti: |
|
– osnovnošolsko
izobraževanje, |
|
– predšolska vzgoja
in varstvo otrok, |
|
– osnovno zdravstvo
in lekarna, |
|
– osebna pomoč
družini in |
|
– knjižničarstvo.
|
|
(2) Občina lahko
zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih
dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
83
82. člen |
|
Občina lahko skupaj z
drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja
javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
javne službe. |
|
84
83. člen |
|
Na področju
gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
|
– oskrbo s pitno
vodo, |
|
– zbiranje in prevoz
komunalnih odpadkov, |
|
– odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
|
– odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
|
– urejanje in
čiščenje javnih površin, |
|
– urejanje javnih
poti, površin za ceste in zelenih površin, |
|
– vzdrževanje
občinskih javnih cest, |
|
– urejanje
pokopališč, |
|
– varstvo pred
požarom in |
|
– na drugih
področjih, če tako določa zakon. |
|
85
84. člen
|
|
Občina lahko določi
kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
86
85. člen
|
|
Pravne osebe javnega
prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
87
86. člen
|
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj
z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
občinskih javnih služb. |
|
88
87.člen
|
|
(1) Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
|
(2) V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
89
88. člen
|
|
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
|
90
89. člen
|
|
(1) Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
|
(2) Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
(3) Za odločanje o
odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega
finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj.
Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
|
(4) Odprodaja ali
zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po
postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za
odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
(5) Za neodplačno
pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega
sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je
pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
91
90. člen
|
|
(1) Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
|
(2) Občina je pod
pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave
in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
92
91. člen
|
|
(1) Prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu
občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku
občinskega sveta. |
|
(2) Občinski svet
mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s
prvim januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
(3) Za pripravo in
predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z
zakonom je odgovoren župan. |
|
(4) Predlogi za
povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje
prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri
čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve,
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
93
92. člen
|
|
(1) Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
|
|
(2) Splošni del
proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
|
(3) Posebni del
proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna
občine. |
|
(4) Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih
uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
|
94
93. člen
|
|
(1) Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. |
|
(2) V okviru
izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugimi splošnim aktom občine. |
|
(3) Župan mora
zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
|
(4) Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske
uprave. |
|
(5) Župan poroča
občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora
vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
95
94. člen
|
|
(1) Proračun občine
se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom
o spremembi proračuna. |
|
(2) Odlok o proračunu
občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
|
(3) V odloku o
proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih
poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
|
(4) Rebalans
proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti
proračuna občine. |
|
96
95. člen
|
|
(1) Če proračun
občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo
leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
|
(2) Župan sprejme
sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri
mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta
podaljša še za tri mesece. |
|
97
96. člen
|
|
Sredstva proračuna
občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. |
|
98
97. člen
|
|
(1) Proračunskih
sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen
z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
|
(2) Če se med letom
spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno
poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se
uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna,
na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko
rezervo. |
|
(3) Župan mora o
izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju. |
|
99. člen |
|
(1) Po preteku leta,
za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega
računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
|
(2) O sprejetju
zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za
finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
99
98. člen
|
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
100
99. člen
|
|
(1) Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in
izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki
jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. |
|
(2) O poroštvih za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. |
|
101
100. člen
|
|
Finančno poslovanje
občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi
izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi
občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
102
101. člen
|
|
(1) Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali
skupnega organa občinske uprave. |
|
(2) Opravljanje
posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme
župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma
pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
|
103
102. člen
|
|
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti
občine |
|
104
103. člen
|
|
(1) Splošni akti
občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe,
pravilniki in navodila. |
|
(2) Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
|
(3) Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
|
(4) Postopek za
sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
105
104. člen
|
|
(1) Statut je
temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
(2) Statut se sprejme
po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
106
105. člen
|
|
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se
uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
107
106. člen
|
|
(1) Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
|
(2) Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
|
108
107. člen
|
|
Z odredbo uredi
občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način
ravnanja v takih razmerah. |
|
109
108. člen
|
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
110
109. člen
|
|
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
|
111
110. člen
|
|
(1) Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu
slovenskih občin, kolikor gre za akt, ki ga je sprejelo več občin, se ta
objavi tudi v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
(2) V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
2. Posamični akti
občine |
|
112
111. člen
|
|
(1) Posamični akti
občine so odločbe in sklepi. |
|
(2) S posamičnimi
akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti, ter na podlagi javnih
pooblastil. |
|
113
112. člen
|
|
(1) O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
(2) O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
(3) O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE IN
PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
114
113. člen
|
|
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. |
|
115
114. člen
|
|
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
116
115. člen
|
|
(1) Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
(2) Župan mora od
pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem
upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi
predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
|
117
116. člen
|
|
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
118
117. člen
|
|
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA |
|
119
118. člen
|
|
(1) Vsako ministrstvo
na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
(2) Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
|
(3) V zadevah, ki jih
na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
|
(4) Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
120
119. člen
|
|
(1) Do izdaje
predpisov Občine Podlehnik se uporabljajo predpisi in drugi splošni
akti, ki so na dan sprejetja tega statuta veljali na območju Občine
Podlehnik. |
|
(2) Predpise in druge
splošne akte, ki niso v skladu s tem statutom, je potrebno uskladiti v
roku 1 leta od sprejetja statuta. |
|
121
120. člen
|
|
Spremembe in
dopolnitve statuta se sprejmejo po enakem postopku, kot je določen za
njegov sprejem. |
|
122
121. člen
|
|
Z uveljavitvijo tega
statuta preneha veljati Statut Občine Podlehnik (Uradni list RS, št.
39/99, 46/01 in 81/02). |
|
123
122. člen
|
|
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
Do sprejema novih
predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi
Občine Podlehnik, če niso v nasprotju z zakonom. |
|
|
|
Št. 033/7/2009-3 |
|
Podlehnik, dne 1.
oktobra 2009 |
|
|
|
Župan |
|
Občine Podlehnik
|
|
Marko Maučič l.r.
Spremembe Statuta Občine Podlehnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
21/2017) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
29. člen
Spremembe in dopolnitve Statuta se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih
občin in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.
|