Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. nO/02 in 8/03) in r8. člena Statuta Občine Vodice (Uradni list RS, št. 49/95,27/96, 3r/98, Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/98 in odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-250/98) je Občinski svet Občine Vodice na r7. redni seji dne r8.5.2005 sprejel

ODLOK

O spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š I4 Vodice

1. člen

Spremeni se 1. člen tako, da se glasi:

"S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za za plansko celoto Š14 Vodice (Uradni list RS, št. 55/92, 71/98,43/99), dopolnjeni leta 2005."

2. člen

2. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

"Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: v tekstualnem delu:

- soglasja pristojnih organov,

- seznam območij in objektov naravne in kulturne

dediščine

v grafičnem delu:

- prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vodice na načrtih DKN in DOF v merilu 1:5000."

3. člen

3. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

"Meje planske celote in posameznih območij urejanja so določene v grafičnem delu sprememb prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Vodice, izdelanih leta 2005 in prikazanih v načrtih DKN in DOF v merilu 1:5000."

4. člen

4. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

"Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š14 Vodice določajo merila in pogoje za posege v prostor v tehle območjih urejanja:

Oznake pretežno gozdnih ŠG in pretežno kmetijskih ŠK območij so določene na grafičnih kartah DKN, ki so sestavni del tega odloka."

1. SKUPNA MERILA IN POGOJI

5. člen

5. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

1. Veljavnost skupnih meril in pogojev

Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti, v kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

1. a Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:

Bruto etažna površina (BEP) stavbe je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino nad 2,20m.

Dozidava objekta je dozidava do največ 50% obstoječe tlorisne površine objekta k obstoječemu objektu, ob upoštevanju drugih določb tega odloka. Dozidava površine, ki je večja od 50% obstoječe tlorisne površine ali dozidava površin z drugo namensko rabo, kakor jo ima osnovni objekt pomeni gradnjo novega objekta.

Enodružinska hiša je objekt, ki obsega največ dve stanovanji in z do 50% bruto etažnih površin, ki so namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš.

Mansarda je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem pod poševno praviloma dvokapno streho in ima višino obodnega zidu v najnižjem delu visoko največ 1.50m.

Morfološka enota je območje, ki ima skupne oblik ovne značilnosti in skupno pretežno namensko rabo. Za posamezno morfološko enoto veljajo skupna določila glede dovoljenih gradenj.

Nadzidava objektov je nadzidava obstoječega objekta do maksimalne višine objekta določene v pogojih za oblikovanje objektov za posamezno morfološko enoto. Obstoječi objekt je objekt zgrajen na gradbeni parceli z gradbenim dovoljenjem.

Samostojno stoječi stanovanjski objekt je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom. Regulacijska linija je črta, ki označuje koridor ceste, železnice ali druge pomembne infrastrukture, v katerega stavbe ne smejo segati. Regulacijska linija označuje rob posameznega varovalnega pasu.

Stanovanjski objekt je objekt, kjer je vsaj 50% BEP namenjenih koristnim stanovanjskim površinam. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.

Večstanovanjski objekt je objekt, ki obsega dve in več stanovanj s skupnimi prostori in je več kot 50% BEP namenjene za stanovanjsko dejavnost.

Izrazi uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostori ter drugi predpisi.

2. Pretežna namembnost

Območja urejanja imajo naslednje pretežne namembnosti:

ŠS - površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti

ŠO - površine za osrednje dejavnosti

ŠI -  površine za šolstvo, inštitute in zdravstvo

ŠM - površine    za obrtno-servisne dejavnosti,

ŠP - pokopališča

ŠT - površine za obrtno-podjetniške, proizvodne in poslovne dejavnosti

­ŠR ­- površine za promet

ŠE - parkovne, športne in rekreacijske površine območja za površinsko pridobivanje rudnin

­ŠG ­- gozdne površine

ŠK - kmetijske površine

­SK- površine za kmetijska gospodarstva

3. Morfološke enote

Območja urejanja so glede vrste posegov v prostor in glede na njihovo oblikovanje razčlenjena na morfološke enote.

Glede vrste posegov v prostor imajo morfološke enote naslednje oznake:

1 - območja za blokovno gradnjo

2 - območja za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš 3 - območja za osrednje dejavnosti in stanovanja

4 - območja za mešane dejavnosti (stanovanja, poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo)

5 - območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo

6 - območja za obrtno-podjetniške, proizvodne in poslovne  dejavnosti

7 - območja za komunalne dejavnosti

8 - parkovna, športna in rekreacijska območja 9 - zelene površine in pokopališča

10 - območja za gradnjo kmetijskih gospodarskih stavb

Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake:

A - prostostoječa zazidava B - strnjena zazidava

C - kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo D - vaška jedra

E - hale in paviljoni

F - tehnološki objekti G - dnevni kopi

4. Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor

4.1. Območja za blokovno gradnjo

V morfoloških enotah z oznako 1 so dovoljeni naslednji posegi:

- novo gradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija večstanovanjskih objektov

- gradnja objektov dopolnilnih dejavnosti, ki so dovoljene v območju družinske stanovanjske gradnje (točka 4.2).

4.2. Območja za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš

V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi:

- gradnja stanovanjskih objektov in sicer: enodružinskih hiš, vil, atrijskih hiš

- gradnja objektov osnovne preskrbe,

- gradnja objektov storitvenih dejavnosti,

- gradnja objektov zdravstva, šolstva in varstva,

- gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,

- gradnja objektov za šport in rekreacijo,

- gradnja sakralnih objektov,

- gradnja kmetijskih gospodarskih objektov in hlevov v vaških naseljih oz. zaselkih. Parcela mora zagotavljati zadostne odmike od sosednjih objektov in dovolj veliko zemljišče za dovoz in manipulacijo. Okna in ventilacijske odprtine hlevov in gnojišča ne smejo biti usmerjene proti bivalnim pogojem sosedov in proti sosednjim dvoriščem,

- gradnja posamičnih poslovnih, obrtnih, servisnih in gostinskih objektov, kadar gre za stanovanjsko območje mešanih dejavnosti in ko se na podlagi strokovne presoje ugotovi, da nova dejavnost ne poslabšuje pogojev bivanja in ima na voljo dovolj veliko gradbeno parcelo, na kateri zagotovi potrebna parkirna mesta in ostale pogoje.

V morfoloških enotah 2A, 2B, 2C in 2D ni dovoljena gradnja stanovanjskih objektov z večjim številom stanovanj, kakor ni dovoljena gradnja vrstnih hiš in strnjena gradnja.

4.3. Območja za osrednje dejavnosti

V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi:

- gradnja poslovnih objektov,

- gradnja objektov za osnovno oskrbo in specializirano trgovino,

- gradnja objektov za storitvene in servisne dejavnosti, gostinstvo, šport in rekreacijo,

- gradnja objektov družbenih dejavnosti,

- gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,

- gradnja sakralnih objektov,

- gradnja parkirnih in garažnih objektov,

- gradnja stanovanj, v pritljičju je praviloma javni program.

4.4. Območja mešanih dejavnosti

V morfoloških enotah z oznako 4 je poleg posegov, ki so dopustni v morfoloških enotah z oznako 2 dovoljene tudi: - gradnja objektov drobnega gospodarstva,

- gradnja poslovno-servisnih objektov.

4.5. Območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo

V morfoloških enotah z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi:

- gradnja objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in  varstvo

- gradnja objektov za šport in rekreacijo.

Na meji objektov in območij šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva ni dovoljeno locirati obrtnih, gostinskih, gospodarskih ter drugih objektov oz. dejavnosti, ki lahko motilno vplivajo na osnovno dejavnost.

Novozgrajeni objekti morajo biti odmaknjeni od objektov šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva vsaj IS m in najmanj 5 m od parcelne meje.

4.6. V morfoloških enotah z oznakami 1,2, 3, 4 in 5 je dovoljena tudi:

- postavitev začasnih in pomožnih objektov,

- postavitev turističnih oznak in spominskih obeležij,

- postavitev ograj,

- ureditev parkirišč,

- gradnja garaž,

- urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča,  športna igrišča, pešpoti in ploščadi,

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa  in zvez,

- vodnogospodarske ureditve,

- gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,

- nadzidave in prizidave obstoječih objektov,

- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in  vzdrževalna dela,

- rušitve in nadomestna gradnja.

- V morfoloških enotah 1,2,3,4,5,6,7, 9 in 10 ni dovoljeno

postavljati reklamnih znamenj, razen v morfološki enoti z oznako 8. Ta določba ne velja za tista reklamna znamenja, ki so bila postavljena pred dopolnitvijo tega odloka.

4.7. Območje za obrtno-podjetniške in proizvodne dejavnosti

V morfološki enoti z oznako 6 so dovoljeni naslednji posegi:

- gradnja obrtno-podjetniških, servisnih, proizvodnih in poslovnih dejavnosti ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti,

- postavitev začasnih in pomožnih objektov,

- postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,

- postavitev ograj,

- ureditev parkirišč,

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa  in zvez,

- vodnogospodarske ureditve,

- gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,

- nadzidave in prizidave obstoječih objektov,

- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in  vzdrževalna dela,

- rušitve in nadomestna gradnja.

Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje pristojnih služb.

4.8. Območje za komunalne dejavnosti

V morfološki enoti z oznako 7 so dovoljeni naslednji posegi:

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, prodajni servisi, bencinske črpalke in podobno

- urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih objektov,

- postavitev začasnih in pomožnih objektov,

- postavitev turističnih oznak in spominskih obeležij,

- postavitev ograj,

- ureditev parkirišč,

- vodnogospodarske ureditve,

- gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,

- nadzidave in prizidave obstoječih objektov,

- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,

- rušitve in nadomestna gradnja.

Za obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je treba pridobiti predhodne pogoje pristojnih služb.

4.9. Parkovna, športna in rekreacijska območja

V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi:

- gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje površin za šport in rekreacijo,

- gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali),

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa  in zvez,

- vodnogospodarske ureditve,

- urejanje zelenih površin,

- postavitev začasnih in pomožnih objektov,

- postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in  turističnih oznak,

- postavitev mikrourbane opreme,

- nadzidave in prizidave obstoječih objektov,

- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in  vzdrževalna dela,

- rušitve in nadomestna gradnja.

4.10. Zelene površine

V morfoloških enotah z oznako 9 so ob pogoju, da se ne prizadene objektov naravne in kulturne dediščine, dovoljeni naslednji posegi:

- urejanje zelenih površin,

- urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti,

- postavitev mikrourbane opreme,

- postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak,

- urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja,  rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških in sakralnih objektov,

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez ter servisnih in poslovnih dejavnosti

- vodnogospodarske ureditve,

- nadzidave in prizidave obstoječih objektov,

- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in  vzdrževalna dela,

- rušitve in nadomestna gradnja.

4.10.1 Območja za gradnjo kmetijskih gospodarskih stavb

V morfoloških enotah z oznako 10 so dovoljeni naslednji posegi:

- gradnja kmetijskih gospodarskih stavb in hlevov v vaških naseljih oz. zaselkih. Parcela mora zagotavljati zadostne odmike od sosednjih stavb in dovolj veliko zemljišče za dovoz in manipulacijo. Okna in ventilacijske odprtine hlevov in gnojišča ne smejo biti usmerjene proti bivalnim pogojem sosedov in proti sosednjim dvoriščem,

- postavitev turističnih oznak in spominskih obeležij,

- gradnja pomožnih objektov z določili Pravilnika o vrstah  zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list. RS, št. II4/03)

- postavitev ograj,

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa  in zvez,

- vodnogospodarske ureditve,

- gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite,

- nadzidave in prizidave obstoječih objektov,

- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in  vzdrževalna dela,

- rušitve in nadomestna gradnja.

4.11. Novogradnje, prizidave, nadzidave in nadomestne gradnje v ureditvenih območjih naselij

Novogradnje objektov so dopustne na podlagi splošnih in posebnih določil odloka. Prizidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije objektov so dopustne samo pod pogojem, da so objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem oz. da so bili zgrajeni pred letom 1967, če so le­te skladne z določili tega odloka.

Nadomestni objekti se lahko gradijo na površinah, kjer so dovoljene novogradnje objektov. Za objekt, ki se ruši, je treba izdelati posnetek obstoječega stanja tako, da se ugotovi koristna površina in namembnost zgradbe namenjene za rušenje. Prvotni objekt je treba po izgradnji nadomestnega objekta obvezno v skladu z rešitvijo v projektni dokumentaciji v celoti ali delno porušiti.

4.12. Sprememba namembnosti obstoječih objektov v ureditvenih območjih naselij

Sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov je dovoljena v skladu z namembnost jo morfološke enote:

- če je nova dejavnost skladna z morfološkim vzorcem in pretežno namembnost jo morfološke enote,

- če so zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno funkcioniranje  nove dejavnosti,

- če funkcionalno zemljišče po velikosti ustreza zahtevam nove dejavnosti.

5. Območja urejanja z oznakami ŠK in ŠG

5.1. Najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča

V območjih urejanja z oznakami ŠK in ŠG, ki vključujejo najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča, so dovoljeni naslednji posegi:

- kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene  operacije,

- melioracija zemljišč,

- vodnogospodarske ureditve,

- gradnja objektov in naprave za potrebe komunale,  prometa in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m, kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti),

- postavitev spominskih objektov in turističnih oznak,

- postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske  dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),

- postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob  postajališčih javnega prometa,

- sanacija peskokopov in gramoznic,

- postavitev enojnih kozolcev,

- na obstoječih legalno zgrajenih objektih so dovoljena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve, pri čemer je treba ohranjati značilne arhitektonske elemente. V območju kmetije so dopustne tudi gradnje dvojnih kozolcev. Nadomestne gradnje dotrajanih objektov so dovoljene pod pogojem, da se stari objekt v celoti ali delno poruši in nadomesti z novim v enakih ali manjših gabaritih. Namembnost objektov se praviloma ne sme spreminjati. Ustreznost eventualne spremembe namembnosti presodi občinska služba za urbanizem v postopku izdelave projektne dokumentacije.

Podlaga za ugotavljanje upravičenosti posegov, razen za posege v že zgrajene objekte, je mnenje strokovnih služb s področja kmetijstva oziroma gozdarstva, varstva narave in po potrebi vodnega gospodarstva.

5.2. Drugo kmetijsko območje in gospodarski gozd

V ostalih kmetijskih zemljiščih (drugo območje) in v gospodarskem gozdu so dovoljeni tile posegi:

- ureditev zelenih in parkovnih površin, trim steze, smučišča in podobno,

- gradnja lovskih, ribiških, planinskih domov in gozdarskih objektov,

- urejanje ribnikov in akumulacij za namakanje kmetijskih površin,

- kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije,

- melioracija zemljišč,

- vodnogospodarske ureditve,

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa  in zvez, ki bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih zemljišč (podzemni vodi, daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, lokalne čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m, kolesarske poti in drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti),

- postavitev spominskih objektov in turističnih oznak,

- postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske  dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),

- postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob  postajališčih javnega prometa,

- sanacija peskokopov in gramoznic,

- postavitev dvojnih kozolcev,

- izkoriščanje in sanacija črpališč mineralnih surovin na  podlagi presoje vplivov na okolje.

- na zemljiščih, ki niso posebej zavarovana in kjer obstajajo pogoji za rekreacijsko dejavnost, je dovoljena gradnja oziroma urejanje posameznih športnih naprav in spremljajočih objektov (garderobe, parkirišča in podobno).

Izjemoma se lahko gradijo:

- objekti, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot hlevi, silosi, strojne lope, če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij naselij oziroma zaselkov, če prosilec izpolnjuje pogoje, določene v zakonu o kmetijskih zemljiščih. Pod enakimi pogoji, ob upoštevanju meril in pogojev tega odloka, se lahko gradijo enostanovanjski objekti za potrebe kmetov, vendar mora stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti kmetije;

- objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;

- širitev pokopališč.

5.3. Pogoji za lociranje izjemnih posegov

Lokacija kmetijskih in spremljajočih objektov, ki jih je izjemoma dopustno graditi na ostalih kmetijskih zemljiščih, mora poleg zahtev, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, izpolnjevati tudi tele projektne pogoje:

- čim bližje naselja oz. zaselka,

- ne sme posegati v strnjeni kompleks nepozidanih  zemljišč,

- ne sme posegati v krajinsko izpostavljeno območje in v območje posebne krajinske vrednosti ter v druga zavarovana območja (vodni viri ipd.),

- zagotavljati mora minimalno komunalno opremljenost zemljišča (dostopna cesta, pitna voda, elektrika, primerno urejeno odvajanje odplak).

Kot podlago za presojo ustreznosti lokacije je treba za vse navedene izjemne posege izdelati strokovno gradivo.

Strokovno gradivo za presojo ustreznosti lokacije mora vsebovati tudi organizacijsko shemo kmetije v merilu 1:1000 oziroma 1:500 ter podatke o kapacitetah in namembnosti objektov ter velikosti zemljišča, ki pripada novi kmetiji. Parcele, ki pripadajo novi kmetiji, morajo biti označene na kopiji katastra. Priložen mora biti tudi posestni list.

Izjemni posegi za potrebe kmetov, za katere je bila izdana lokacijska informacija pred sprejetjem tega odloka se dokončajo na podlagi določil lokacijske informacije.

5.4. Gradnja na kmetijskih oz. gozdnih zemljiščih, ki so v

zemljiški knjigi vpisana kot stavbišče

Na parcelah, ki se nahajajo izven stavbnih zemljišč in predstavljajo v naravi kmetijsko oz. gozdno zemljišče, v zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, je dovoljena gradnja objektov le, če je skladna s splošnimi določili odloka. Dejstvo, da zemljiški kataster ni bil ažuriran, ne pomeni pravice do uveljavljanja nadomestne gradnje na posameznem kmetijskem oz. gozdnem zemljišču.

5.5. Gozdni rob

Za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba pridobiti predhodno mnenje pristojne gozdarske službe.

6. Razpršena gradnja

Na območjih razpršene gradnje (R), ki so določena z dolgoročnim planom, so dovoljene: nadomestne gradnje, prizidave in nadzidave, ter postavitev pomožnih objektov. Dovoljena je tudi gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez.  Spremembe namembnosti obstoječih objektov niso dovoljene.

Za posege v prostor veljajo splošna določila tega odloka.

7. Začasni in pomožni objekti

Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in podobno, je dovoljeno postaviti na podlagi splošnih določil odloka na zemljiščih, ki so prometno dostopna za čas enega meseca.

Pomožne objekte je dopustno graditi v skladu z določili Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list. RS, št. II4103, 130/2004).

8. Splošna obramba in družbena zaščita

Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, je dovoljeno zgraditi ustrezne objekte za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin pred učinki sodobnih vojnih sredstev.

9. Varstvo pred požari

Urgentne poti za gasilska vozila je treba urediti krožno, njihova oddaljenost od objektov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa II,S m. Poti morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.

Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih.

Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode.

Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor

10.1. Oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor

Pri novogradnjah, nadzidavah, prizidavah, postavitvi pomožnih in začasnih objektov ter pri drugih posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja ter se prilagajati ureditvam po:

- zasnovi izrabe zemljišč,

- odmiku od sosednjih objektov,

- sestavi stavbnih mas,

- višinskim gabaritom in gradbeni črti,

- razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji,

- merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in  vrat,

- barvi in teksturi streh in fasad,

- načinu ureditve odprtega prostora,

- načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.

Strehe so dvokapnice z naklonom strešin med 30 in 45 stopinjamič smer slemena na objektu mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta oziroma usklajena z obstoječo zasnovo in ambientaIno ureditvijo zaselkač strešna kritina je v temni barvi oziroma opečne barveč salonitne kritine niso dovoljeneč zaključki streh s čopi so priporočljivi, kolikor je to značilnost obstoječih sosednjih objekov. Trideset (30%) odstotkov strehe je lahko drugačne oblike in naklona.

Oblikovanje objektov v vaških jedrih in v območjih morfoloških enot 2D mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po:

- legi objektov, ki mora biti praviloma usklajena s tipično  parcelno razdelitvijoč

- funkcionalne mu zaporedju objektov na parcelič

- ohranjanju gradbene linije in obstoječe zazidaveč

- merilu in razporeditvi stavbnih odprtin, tloris objektov je podolgovat, razmerje stranic je v skladu z okoliškimi objekti. Novi objekti ne smejo presegati višinskega gabarita naselja.

Strehe so dvokapnice z naklonom strešin med 30 in 45 stopinjamič smer slemena na objektu mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta oziroma usklajena z obstoječo zasnovo in ambientaIno ureditvijo zaselkač strešna kritina je v temni barvi oziroma opečne barveč salonitne kritine niso dovoljeneč zaključki streh s čopi so priporočljivi,

kolikor je to značilnost obstoječih sosednjih objekov. Trideset (30%) odstotkov strehe je lahko drugačne oblike in naklona.

V območjih vaških jeder (2D) je treba za posege v prostor pridobiti predhodne pogoje službe za varovanje naravne in kulturne dediščine.

10.2. Oblikovalski kontrasti

Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:

- kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja,

- kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.

Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi projektne dokumentacije. Stroške presoje krije investitor.

Gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno posebnost (sončna hiša, atrij ska hiša, terasna hiša ipd.) v pretežno vaških naseljih ni dovoljena, v urbanih naseljih pa le pod pogojem, da se zgradijo kot zazidalni kompleks s svojstveno oblikovno zasnovo in ustrezno ozelenijo.

1O.3. 0dmiki

Odmik novozgrajenega objekta mora biti:

- minimalno 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali minimalno 7 m od roba cestišča (parcelne meje cestnega objekta),

- vsaj 4 m od parcelne meje soseda.

Novozgrajeni objekt ne sme motiti sosednje posesti.

Pri določanju odmikov med objekti je treba upoštevati tudi pogoje svetlobnotehnične ocene, višino in namembnost načrtovanih objektov.

Če so odmiki manjši od zgoraj določenih (7 m, 5 m, oziroma 4 m), je treba v projektni dokumentaciji izdelati podrobno utemeljitev posega in predložiti predhodno soglasje mejašev in soglasje upravljalca ceste.

10.4. Ograje in oporni zidovi

Ograje in oporne zidove je dopustno graditi v skladu z določili Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list. RS, št. II4103, 130/2004).

Kadar gre za oporni zid vzdolž ceste, je treba poleg mejašev pridobiti tudi soglasje upravljalca ceste in občine.

Višinske razlike na zemljišču morajo biti praviloma premoščene stravnatimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi.

Izgradnja opornega zidu višjega od 1,5 metra je dopustna le takrat, kadar pristojna služba s področja geotehnike ugotovi nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od dveh metrov, je treba izvedbo zidu izpeljati v kaskadah. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen.

11. Urbana oprema

Urbana oprema (začasni objekti, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja) mora biti praviloma oblikovana enotno. Pri uporabi tipiziranih elementov je treba enotnost zagotoviti z njihovo razmestitvijo.

12. Urbanistična rešitev

Če namerava investitor graditi objekt na veCJem nepozidanem stavbnem zemljišču, ki nima dostopa z javne ceste oziroma če novogradnja ovira nadaljnjo parcelacijo gradbenih parcel, občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da se pred izdelavo projektne dokumentacije za načrtovani objekt pridobi:

- geodetski posnetek obstoječega stanja za obravnavano območje,

- urbanistično rešitev območja, ki določi: gradbene parcele, prometno ureditev z dostopi do parcel in regulacijskimi pogoj, ter pogoje za oblikovanje objektov,

- predlog komunalne opremljenosti gradbenih parcel. Velikost območja za katerega je treba izdelati urbanistično rešitev določi občinska služba za urbanizem.

Stroške izdelave urbanistične rešitve krijejo lastniki gradbenih parcel. Pri pripravi urbanistične rešitve lahko sodeluje tudi občina.

Urbanistično rešitev potrdi občinski svet na predlog službe za urbanizem občine.

Urbanistična rešitev je strokovna podlaga za izvedbo parcelacije gradbenih parcel in za izdelavo projektne dokumentacije.

Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč

13.1. Velikost gradbene parcele

Velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč se določi z projektno dokumentacijo oz. v posebnem postopku.

Pri tem je treba upoštevati:

- namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,

- urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje: pri javnih objektih tudi zelenice in zelene ureditve, pri družinskih stanovanjskih objektih zelenjavni vrt),

- sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje ­proste površine, intervencijske poti).

Na strnjenih območjih, namenjenih za pozidavo, s površino večjo od 500 ml, je minimalna velikost gradbene parcele za novogradnjo 500 ml.

Izjemoma je gradnja novega objekta možna tudi na gradbeni parceli velikosti od 300 m2 do 500 m2, če se gradbena parcela določa na nezazidanem stavbnem zemljišču, ki je manjše od 500 m2 in to v vaškem jedru ali na robu naselja, z upoštevanjem zgodovinskih značilnosti parcelacije pod pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred 1.1.2003, kar se dokazuje z pravnomočno odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije.

13.2. Pozidanost gradbene parcele

Gradbena parcela je lahko pozidana največ 30 %, kar vključuje tako glavni objekt in pomožne objekte. Gradbena parcela objekta oz. njegovo funkcionalno zemljišče mora biti v celoti vključeno v območje, kjer je gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna.

14. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine

14.1. Merila in pogoji za varovanje kulturne dediščine

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo, ohranjanje oziroma vzdrževanje nepremičnine kulturne dediščine, navedene v Strokovnih zasnovah s področja varstva kulturne dediščine za občino Vodice (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, junij 2003) in evidenca enot kulturne dediščine v tabelarični obliki, dopolnjena s podeljenimi evidenčnimi številkami dediščine iz Registra nepremi čne kulturne dediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, december 2004), ki sta priloga temu odloku in se hranita na sedežu občine Vodice in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana

Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela prostorsko ureditvenih pogojev.

Pri izdelavi ali spremembi in dopolnitvi občinskih prostorskih planov ter v postopkih sprejemanja prostorskih aktov je potrebno pridobiti kulturnovarstveno mnenje.

S kulturnovarstvenimi pogoji se določijo zahteve, ki jih mora vsebovati projektna dokumentacija za gradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih objektov oz. dokumentacija, ki je potrebna za izvedbo drugih posegov v prostor. Pred izdajo dovoljenja za gradnjo se na osnovi kulturnovarstvenih pogojev projekt oz. projektna dokumentacija dokončno potrdi s kulturnovarstvenim soglasjem.

Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.

(r.) Naselbinska dediščina

Pri varovanju naselij in posameznih objektov se upoštevajo in varujejo značilne vedute, silhuete in dominante, kar je povezano z določeno nezazidljivostjo posameznih območij. Prav tako je potrebno varovati zgodovinsko pogojeno parcelacijo, prostorsko urejenost ter izoblikovano gradbeno linijo. Novogradnje se morajo z merskimi razmerji, višinskim gabaritom, strešinami in rastrom fasad prilagoditi obstoječim ohranjenim objektom v naselju.

(2.) Vplivna območja

V vplivnih območjih kulturne dediščine ni namen ustaviti prostorski razvoj, temveč ga usmerjati na način, ki bo omogočal ohranjanje že prepoznanih prostorskih kvalitet in razmerij ter sanacijo degradiranih površin. Nova poselitev naj bo prostorsko in strukturno podrejena obstoječemu poselitvenemu vzorcu.

Usmeritve za varovanje prostorskih kvalitet na vplivnih območjih:

- ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,

- ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno  tipologijo in morfologijo,

- ohranjati kozolce v njihovem razmerju do prostora in naselij,

- ohranjati travniške sadovnjake ob robu naselij,

- ohranjati večja in pomembnejša drevesa v naselju, ob  znamenjih in sredi kmetijskih površin,

- ohranjati živice,

- poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge  kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,

- usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,

- pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,

- usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,

- preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,

- upoštevati izjemne, tipične in kompleksne naravno kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike površinskih in podtalnih vod, vodnatost in čistost voda in vodni rob,

- na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine.

Ti objekti in območja so našteti v prilogi tekstualnega dela PUP.

14.2. Posegi v naravne prvine prostora

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravne dediščine in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Vodice (ZRSVN, OE Ljubljana, november 2002), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Vodice.

V občini Vodice veljata naslednji obvezni republiški izhodišči:

- Šmarna gora (predlog za krajinski park)

- Dobeno (predlog za krajinski park)

Za gradnjo objektov na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje na način in po postopku, kakor je za pridobitev projektnih pogojev in soglasij določeno s predpisi s področja graditve objektov.

Naravovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi:

- če za gradnjo enostavnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov gradbeno dovoljenje ni potrebno, če je tako določeno v predpisih s področja ohranjanja narave, ki dajejo območjem poseben status, pri čemer je treba vlogi za izdajo naravovarstvenega soglasja priložiti idejno zasnovo nameravane gradnje objekta ali

- če za gradnjo objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov ni treba pridobiti projektnih pogojev in soglasja, če gre za posege v naravo, za katere je treba skladno s predpisi s področja ohranjanja narave izvesti presojo sprejemljivosti ali določiti pogoje izvedbe.

Ne glede na to naravovarstveno soglasje ni treba pridobiti, če je tako določeno v predpisih s področja ohranjanja narave, in sicer glede na vrsto ali obseg objekta v povezavi z delom obravnavanega območja.

Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje daje pristojna inštitucija na področju ohranjanja narave.

Za posege na zavarovanih območjih, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in akt o zavarovanju tako določa, izda soglasje pristojna inštitucija na področju ohranjanja narave.

15. Merila in pogoji glede prometnega urejanja

15.0. Prometne površine

Ceste oz. cestni objekti se lahko gradijo in prenavljajo v rezervatih oz. v varstvenih pasovih cest na podlagi splošnih določil odloka.

V rezervatih cest in varovalnih pasovih je dovoljeno graditi le s soglasjem upravljalca prometne infrastrukture. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela.

V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih površin, določenih v merilu DKN 5000, dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov, sprememba namembnosti in hortikulturno urejanje le s soglasjem upravljalca ceste in v skladu z osnovno namembnost jo območja.

1 5.r.Širina varovalnih pasov cest

Širine varovalnih pasov cest se merijo od zunanjega roba cestnega sveta in znašajo:

- 40 m varovalni pas za avtocesto

- 35 m varovalni pas za hitro cesto

- 25m varovalni pas za glavno cesto

- 15m varovalni pas za regionalno cesto

- 5 m za državne kolesarske poti

- 6 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani  motorni promet z obojestranskima hodnikoma za pešce

- 5 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce

- 3 m varovalni pas za lokalne dovoze.

15.2. Rezervati prometnic

Bodoče nove ali obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.

Skupne širine rezervatov so glede na kategorizacij o cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditve ob cestnega prostora naslednje:

- 30 m rezervat ceste z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikom za pešce in postajališči za javni potniški promet izven vozišča

- 10 m rezervat za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce

- 6 m rezervat za lokalne dovoze.

15.3. Širine lokalnih cest:

Zasebni dovozi do objektov so široki najmanj 3 m.

Lokalni dovozi oziroma interne ceste v naselju s preglednimi izogibališči so široke najmanj 3,5 m.

Lokalne dvopasovne ceste z enostranskim hodnikom za pešce so široke najmanj 6,7 m (cestišče 5,5 m, enostranski hodnik za pešce 1,2 m).

Lokalni dovoz do gospodarskih in kmetijskih objektov mora biti širok najmanj 5 metrov.

15.4. Javna infrastruktura

Vse ceste in poti, ki so bile zgrajene oz. se uporabljajo kot javna infrastruktura, morajo ostati javno dobro, ne glede na lastništvo, dokler se za posamezno cesto oz. pot ne zagotovi drugačna rešitev.

15.5. Dovozi in priključki

Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste. Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče.

Vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V projektni dokumentaciji se določi tehnična rešitev dostopa od objekta do javne ceste. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne ceste, je treba v projektni dokumentaciji opredeliti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč. Možnost uporabe dostopa preko

sosednjih zemljišč investitor dokaže z vpisom služnostne pravice oziroma s pogodbo. Dvorišča morajo biti za urgentni dovoz dostopna neposredno z javne ceste ali posredno preko sosednjih zemljišč.

15.6. Parkirne površine

Pri javnih in zasebnih objektih morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na funkcionalnem zemljišču uporabnika.

Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi in pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.

Potrebno število garažnih oz. parkirnih mest (PM): - stanovanjska hiša 3 PM na stanovanje,

- stanovanje v večdružinski hiši 2 PM na stanovanje,

- poslovni prostori (pisarne) 1 PM na 30 m2 netto površine,

- poslovni prostori z obiskom strank 1 PM na 20 m2 netto  površine,

- gostilna 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči meter točilnega pulta,

- za ostale dejavnosti se določi potrebno število parkirnih mest v projektni dokumentaciji skladno s predpisi.

15.7. Vodne površine

Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode 100 1. pogostnosti) predstavljajo območja varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasje službe, pristojne za vodno gospodarstvo.

Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja ali ga prečkajo, je treba urediti tako, da se zagotovi varnost stanovanjskih in drugih objektov pred 100 letnimi poplavnimi vodami. Zbrane vode je treba speljati vse do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodna območja.

15.8. Zunanja meja priobalnih zemljišč celinskih voda Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda IS metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. PriobaIna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:

1. gradnjo objektov javne infrastrukture,

2. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) ali drugih zakonih,

3. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

4. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

5. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

6. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in

7. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

15.9. Gradnja objektov na vodotokih

Na vodotokih je dovoljeno graditi objekte, vezane na vodotok (ribogojnica, mlin, žaga, mala hidro centrala ipd.) le na podlagi predhodne pozitivne presoje vplivov na okolje in soglasja pristojnih služb.

15.10. Regulacije vodotokov

Regulacije vodotokov z izključno gradbenimi posegi niso dopustne. Tak poseg ne sme prizadeti ekološke vrednosti ter krajinske tipike vodotokov. Oblikovanje brežin in struge mora izhajati iz podobnosti glede na prvotno stanje.

Regulacije vodotokov, izsuševanje močvirij, gradnja ribnikov in spreminjanje rastiščnih pogojev so dopustne le ob soglasju pristojne službe za ohranjanje narave.

16. Merila in pogoji glede komunalnega in energetskega urejanja ter telekomunikacij

16.1. Splošna določila

Komunalne, energetske in prometne objekte in naprave je dovoljeno obnavljati in graditi na celotnem območju planske celote. To določilo velja tudi za urejanje in ev. širitev obstoječih pokopališč.

Gradnja objektov je dopustna le na komunalno opremljenih zemljiščih. Šteje se, da je komunalno zemljišče opremljeno, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe.

Obstoječe in predvidene objekte je treba obvezno priključiti na zgrajeno komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.

V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda.

Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.

Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpaIne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd. morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.

16.2. Kanalizacijsko omrežje

Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo.

Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija.

Sanitarne odplake je treba speljati do čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere, kot to določa sanitarno soglasje.

Do izgradnje kanalizacije je možno sanitarne in tehnološke vode začasno zadržati samo v vodotesnih nepretočnih, troprekatnih greznicah, ki jih je treba redno čistiti. Vsebino greznic je treba odvažati na ustrezno opremljeno čistilno napravo.

Upravljalec javne službe na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda izda posebno soglasje v projektni dokumentaciji o ustreznosti lokacije in izvedbi nepretočne troprekatne greznice.

Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko maščobnikov v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico.

Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke.

16.3. Vodovodno omrežje

Hidrantno omrežje ne sme biti manjše od profilov O 80, graditi ga je treba skladno s pravilnikom o požarni zaščiti naselij.

Predvidene vodovode je treba načeloma graditi ob obstoječih in predvidenih cestah.

Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte sisteme.

16.4. Električno omrežje

Treba je ščititi rezervate daljnovodov. Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le v soglasju z upravljalcem električnega omrežja.

16.5. Javna razsvetljava

Ob glavnih cestah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotovila minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa.

16.6. Kabelsko razdelilni sistem

Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.

16.7. Magistralni plinovod

Nadzorovani pas plinovoda je 100 m širok pas na vsako

stran od osi plinovoda, v katerem ima upravljavec plinovoda pravico nadzirati dejavnosti uporabnikov prostora in drugih oseb ter načrtovanje in graditev objektov. Za odmike (odmik je odmik med osjo plinovoda in objektom merjeno od tlorisne razdalje skrajne točke gabarita objekta), ki so večji ali enaki varnostnemu odmiku in obenem znotraj nadzorovanega pasu, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovoda. Za vse graditve, katerih odmiki so manjši od varnostnih odmikov, je potrebno vložiti vlogo ministru, pristojnemu za energetiko. Obvezna priloga k takšni vlogi je mnenje upravljavca plinovoda. O dovolitvi ali zavrnitvi novih objektov, katerih odmik je manjši od varnostnega odmika, odloči minister, pristojen za energetiko v upravnem postopku.

Razlikujejo se tri vrste odmikov:

Odmiki zaradi graditve v bližini stavb ali območij, kjer se pogosto ali dalj časa zadržujejo osebe, in od nenaseljenih objektov so naslednji:

a) Varnostni odmik je takšna oddaljenost osi plinovoda osnovne izvedbe (fo=0.6) od stavb ali območij, kjer se pogosto ali dalj časa zadržujejo osebe in od nenaseljenih objektov, izven katere je vpliv plinovoda na te stavbe oziroma območja možno šteti za zanemarljiv (varnostni odmik plinovoda osnove izvedbe od stavb ali območij, kjer se pogosto in ali dalj časa zadržujejo osebe, in od nenaseljenih objektov je v odvisnosti od imenske premere plinovodov med 20 in 145 m.)

Za odmike, ki so večji ali enaki varnostnemu odmiku in obenem znotraj nadzorovanega pasu, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovoda.

Za vse graditve, katerih odmiki so manjši od varnostnih odmikov, je potrebno vložiti vlogo ministru, pristojnemu za energetiko. Obvezna priloga k takšni vlogi je mnenje upravljavca

plinovoda. O dovolitvi ali zavrnitvi novih objektov, katerih odmik je manjši od varnostnega odmika, odloči minister, pristojen za energetiko v upravnem postopku.

V primeru, kadar želi v manjšem odmiku kot je varnostni graditi upravljavec plinovoda, odloča o dovolitvi ali zavrnitvi tega minister, pristojen za energetiko v upravnem postopku.

b) Minimalni varnostni odmik je najmanjša še dopustna oddaljenost osi plinovoda osnovne izvedbe (fo=0.6) od objekta ali območij, v katerih se pogosto ali dalj časa zadržujejo

osebe, in ki je dovoljena zaradi racionalnega izkoriščanja prostora.

c) Izjemni minimalni varnostni odmik je najmanjša, izjemoma dopustna oddaljenost osi plinovoda od stavb, drugih objektov ali območij, kjer se pogosto ali dalj časa zadržujejo osebe.

Varnostni pas omogoča varno obratovanje plinovoda in sega 5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu ima upravljavec vedno pravico dostopa do plinovoda.

Pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti sega 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda.V tem pasu je prepovedano:

-saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;

-obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;

-postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

17. Merila in pogoji za varovanje okolja

17-1. Splošna določila

Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oz. dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.

17.2. Varstvo zraka

Treba je:

- ustrezno locirati nove programe oziroma dejavnosti in sanirati onesnaževalce zraka.

17.3. Varstvo pred hrupom

Treba je:

- zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru,

- ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma  dejavnosti,

- izvesti aktivno ali pasivno zaščito s protihrupnimi nasipi, s postavitvijo protihrupnih ograj ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni, predvsem pa ob cestah in železniški progi,

- spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da se v posameznih območjih ne presežejo ravni hrupa, ki ustrezajo stopnji hrupne obremenjenosti po veljavnih predpisih, kadar le-ti motijo okolje.

17.4. Varstvo voda in vodnih virov

Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije), lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventuelnem raz lit ju snovi lahko ta v celoti prestreže.

Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi, odnosno imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient. Prepovedano je odlaganje odpadkov v opuščene struge - rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča.

Varstvena območja vodnih virov z določitvijo varstvenih pasov so prikazana v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev.

Meje varstvenih pasov vodnih virov so določene v prostorsko-katastrskem načrtu M 1:5000, ki je sestavni del

tega odloka.

Dokler za območje vodnega vira ni sprejet samostojni odlok o varovanju virov pitne vode, se upoštevajo določila tega odloka.

17.5. Ukrepi za varovanje podtalnice

1. Vodovarstveno območje - 1. stopnja varovanja

V vodovarstvenem območju vodnega telesa s 1. stopnjo varovanja so dovoljene le dejavnosti, ki služijo oskrbi s pitno vodo. Območje mora biti ograjeno in opremljeno z opozorilno tablo. Kakršenkoli poseg v prostor, razen za potrebe vodovoda, je prepovedan. Dostop v območje je dovoljen le pooblaščenim osebam upravljalca vodovoda, inšpekcijskim organom ter pooblaščenim delavcem zdravstvenih organizacij za nadzor in spremljanje kakovosti vode.

V območju ni dovoljena uporaba kemičnih sredstev za zaščito in uravnavanje rasti rastlin, uničevanje podrasti in škodljivcev ter organsko gnojenje.

2. Vodovarstveno območje - 2. stopnja varovanja

V vodovarstvenem območju vodnega telesa z 2. stopnjo varovanja je prepovedano izvajati posege v prostor in graditi objekte za dejavnosti, ki imajo lahko negativne vplive na vodni vir. To velja tudi za gradnje novih kmetij in cest. Dovoljene so le prizidave in nadzidave obstoječih stanovanjskih hiš in njihove funkcionalne dopolnitve.

3. Vodovarstveno območje - 3. stopnja varovanja

V vodovarstvenem območju vodnega telesa s 3. stopnjo varovanja je prepovedano graditi:

- proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti, ki lahko  predstavljajo nevarnost za vodni virč - skladišča nafte in derivatovč

- nove komunalne in čistilne napraveč

- izkop gramoza.

V vodovarstvenem območju vodnega telesa z 2. in 3. stopnjo varovanja je treba graditi:

- vodotesno kanalizacijo in nanjo priključiti vse (obstoječe in nove) objekteč

- utrjene prometne in manipulacijske površine s kontroliranim odvodom meteorne vodeč

- greznice za individualne stanovanjske hiše (dokler javna

kanalizacija ni zgrajena) v skladu z veljavnimi predpisi.

Za vse dopustne posege v vodovarstveno območje vodnega telesa z 2. in 3. stopnjo varovanja, razen za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, mora investitor pridobiti oceno vpliva posega na vodni vir, ki jo izdela Inštitut za varovanje zdravja RS.

17.6. Odstranjevanje odpadkov

Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih.

Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je treba upoštevati:

- da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi

veljavnih predpisov, dobro prometno dostopna in niso na prometni površini,

- odjemno oziroma zbirno mesto mora biti praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih s pretežno individualno zazidavo je lahko odjemno mesto na javni površini,

- da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto na utrjeni površini, zaščiteno z nadstrešnico, opremljeno z vodo za občasno čiščenje in odtokom z lovilcem olj.

Posebne odpadke je dovoljeno skladiščiti v območju proizvodnih obratov le v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponijo posebnih odpadkov."

II. POSEBNA MERILA IN POGOJI

6. člen

6. člen odloka se spremeni tako, da se odstavek "Varstvo okolja, varstvo vodnih virov in ostalih voda" črta in nadomesti z besedilom:

"Območje varstvenih pasov vodnih virov je prikazano v kartografski dokumentaciji v merilu 1:5000, ki je sestavni del tega odloka."

7. člen

V 7. členu se črta naslednje besedilo:

"Območje urejanja ŠS 14/1-2 Vodice."č

- v naslovu "Morfološke enote 2A/I, 2A/2, 2A/3, 2A/4, 2D/I" se črta "2AI 4", tako da se naslov pravilno glasi "Morfološke enote 2A/I, 2A/2, 2A/3, 2D/I",

- črta se besedilo morfološke enote SC/I,

- morfološka enota "SC/2" se spremeni tako, da se glasi  "SC/I".

8. člen

V 8. členu se za tretjim odstavkom črta besedilo, ki se glasi:

"Morfološka enota 2A/IS

Za morfološko enoto 2A/IS je treba izdelati urbanistično rešitev."

9. člen

Črta se 9b. člen odloka.

10. člen

II. člen odloka se spremeni tako, da se na novo glasi:

"Območje urejanja ŠO 14/1 Vodice

Območje je namenjeno poslovno-stanovanjski gradnji. Veljajo splošni pogoji gradnje za morfološko enoto 4A. Občinska služba za urbanizem lahko zahteva, da investitor pred posegom v prostor pridobi urbanistično rešitev zaključenega prostorskega območja.

Maksimalni vertikalni gabarit individualnih stanovanjskih hiš:

- P+ M, kolenčni zid je maksimalno I,50m ali

- VP+ M, kolenčni zid je maksimalno =0.80m ali

- P+r+M, kolenčni zid je maksimalno 0,30m.

Maksimalni vertikalni gabarit večdružinskih hiš ( nizki bloki), obrtnih, poslovnih in javnih objektov je P+2+M, kolenčni zid je maksimalno 0,80m.

Dovoljene so osvetlitve podstrešnih prostorov v obliki frčad ali postrešnih oken, izvedenih v strešni ravnini. Streha mora biti dvokapnica, naklon 30 do 45 stopinj, kritina mora biti temne barve.

Dovoljene so poslovne dejavnosti, ki ne povzročajo motenj v bivalnem okolju."

II. člen

Spremeni se II.a člen odloka, ki se na novo glasi:

"Območje urejanja ŠP 14/1 Lokarje

Območje je namenjeno gradnji proizvodnih, poslovnih, obrtnih, servisnih in drugih gospodarskih dejavnosti, na podlagi splošnih določil za morfološko enoto 6A. V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati presojo vplivov na okolje."

12. člen

Črta se II b. člen odloka."

13. člen

13. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

"Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri: - Občini Vodice

- Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Šiška."

14. člen

14. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

"Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljata Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor ter občinska inšpekcija."

15. člen

Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice.

Številka:03 2-01 -00110 5-017

Datum: 19.5.2005

Župan Občine Vodice

Brane Podboršek, univ. dipl. ekon.