Na
podlagi 39. člena in 43. člena
zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 in
71/93), 22. in 29. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) ter
23. člena
statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 28/95 in
21/96) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na 25. seji dne 3.
februarja 1997 sprejel |
|
O D L
O K |
o
sprejemu ureditvenega načrta za obstoječe in razširjeno pokopališče v
Murski Soboti |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
Sprejme
se ureditveni načrt za obstoječe in razširjeno pokopališče v Murski
Soboti (v nadaljevanju besedila: UN), ki ga je izdelal Zavod za
ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, pod št. projekta 14/90-UN/MS,
julija l994. |
2. člen
|
Z UN je,
ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana, podrobneje obdelana prenova
obstoječega pokopališča v Murski Soboti in njegova razširitev. |
Na
območju obstoječega pokopališča, velikem ca. 2,30 ha, se načrtujejo:
razdelitev pokopališkega prostora z višjim zelenjem na manjše dele;
sprememba vhodov, vežice, poslovilnega prostora in glavne poslovilne
poti v bolj svečane; razširitev vežice, tlakovanje ali asfaltiranje
glavnih poti in poslovilnega prostora; ureditev počivališč in prostorov
za smetnjake, vodnjake ter kolesa; ureditev razsvetljave; povečanje
števila dreves na grobnih poljih in na meji pokopališča; ter povečanje
zaščite pokopališča pred vplivi okolja oziroma povečanje ločitve med
pokopališčem ter stanovanjskimi in poslovnimi deli okolja. |
Na
nepozidanih zemljiščih južno od obstoječega pokopališča, velikih ca.
0,95 ha, se načrtujejo klasična in parkovna grobna polja, posebno polje
s pokopališkim križem, žarnimi – okrasnimi zidovi ter gomilo in
okrasnimi zelenicami, novi vhod in dovozna cesta, parkirišče,
počivališča in prostori za smetnjake, vodnjake ter kolesa, razsvetljava,
kontejnersko smetišče in pregrade proti okolici. |
3. člen
|
UN
vsebuje tekstualni del in grafične priloge v merilih 1:5000, 1:2000,
1:1000, 1:500, 1:50, 1:25 in 1:20, ki se nanašajo na: |
–
prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine; |
–
prikaze prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev; |
–
prikaze prostorskih ureditev po posameznih področjih; |
– načrt
gradbene parcele; |
–
tehnične elemente za zakoličenje objektov in gradbene parcele; |
– oceno
stroškov za izvedbo načrta ter |
– etape
izvajanja načrta. |
UN
vsebuje tudi obrazložitev prostorskih pogojev, soglasja pristojnih
organov, ustanov in podjetij ter odlok o sprejemu UN. |
4. člen
|
S tem
odlokom se določa: |
– mejo
območja; |
–
funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih
posegov v prostor; |
– pogoje
za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje
objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju s
tolerancami; |
– pogoje
glede komunalnega urejanja območja; |
– druge
pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev
oziroma posegov v prostor; |
– etape
izvajanja UN; |
– režim
in začasna namembnost zemljišč, ki se ne uredijo za pokopališče v prvih
etapah; |
–
obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju UN. |
II. MEJA OBMOČJA TER POGOJI ZA POSEGE V
PROSTOR
1. Opis meje območja
5. člen
|
Mejo
območja UN predstavljajo: Vzhodna meja poteka v podaljšku z obstoječim
robom z zamikom 18,5 m proti zahodu oziroma po južnem robu parcele 1625
v dolžini 18,5 m. Zatem se meja obrne na jug in poteka vzporedno osi
1585 Čopove ulice preko parcel s št. 1600, 1602, 1604. Parcelo 1606 deli
v dolžini 19 m nakar se meja obrne proti zahodu. Južna meja poteka preko
parcel 1606, 1613, 1615, 1617 in 1618/2 in 1619/2. Razdalja odmeritve
omenjenih parcel se določi na terenu z vzporednico, ki mora biti 16 m
oddaljena od severnega zidu objekta na parceli št. 1619/1. Zahodna meja
je določena z varovalnim pasom železniške proge oziroma poteka preko
parc. št. 1620, 1623 in 1622. |
2. Funkcije območja s pogoji za izrabo
in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor
6. člen
|
Območje
UN se nameni predvsem za pokopališče in spremljajoče dejavnosti. Na
pločniku Panonske ulice se za potrebe pokopališča uredi le tlakovanje
pred vhodoma. V delu, kjer sega pokopališče v ožji varovalni pas
predvidene trase železniške proge, po grafični prilogi št. 11
“Ureditvena situacija”, se dopuščajo tudi ureditve za potrebe
železniškega gospodarstva, kolikor ne ovirajo delovanja pokopališča. |
Na
površinah obstoječega pokopališča se sedanje funkcije ohranijo. Za
povečanje mrliške vežice se uporabi kar najmanj površin, na katerih so
sedaj grobovi. To povečanje mora dati najmanj dva prostora za čuvanje
pokojnikov, skladišče, sanitarije za obiskovalce in ločen severni
servisni dostop v stavbo. |
Del
poslovilnega prostora, ki je pod nadstreškom vežice, se zaščiti z
zasteklitvijo. Ta del mora biti tako velik, da so na njem lahko obredi,
ki jim prisostvuje 80 do 100 ljudi. Prostor za kolesa se preseli ob
stranski vhod na pokopališče. Avtomobilski promet se omeji na pot od
tega vhoda do novega servisnega dostopa v vežico. |
Večina
površin razširjenega dela pokopališča se nameni za ureditev manjših
grobnih polj. Urejajo se klasična ter parkovna grobna polja in v teh
poljih se urejajo družinski, enojni in žarni grobovi. |
Centralnim funkcijam pokopališča se nameni posebno polje, in sicer za
glavno počivališče oziroma osrednjo parkovno površino in površino, na
kateri so skupni pokopališki obredi. Gomila in okrasni nasadi tega polja
se namenijo tudi za rezervat za množične pokope v primerih naravnih in
drugih nesreč, v vojni in izrednih razmerah, ter za anonimne pokope. Za
morebitno koncentrirano namestitev žarnih grobov se na tem polju zgrade
žarni zidovi, ki imajo tudi funkcijo okrasnih zidov. Po potrebi se urede
tudi žarni zidovi ob novem južnem vhodu na pokopališče. |
V pasu
ob železniški progi se uredita dostopna cesta z Vegove ulice in
kontejnersko smetišče za ca. 7 velikih kontejnerjev. |
3. Pogoji za urbanistično oblikovanje
območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oziroma
drugih posegov v prostor s tolerancami
3.1 Obstoječe pokopališče
7. člen
|
Pokopališki prostor se razdeli na manjše dele z (s): |
–
enostranskim drevoredom ob poti med glavnim vhodom in grobiščem 2.
Svetovne vojne ter okoli tega grobišča do poslovilnega prostora; |
– stebri
višine nad 2.5 m ob poti od cerkvenega grobišča do južnega zaključka
pokopališča; |
–
drevesi okoli poslovilnega prostora; |
–
pregradami iz živih mej v smereh vzhod–zahod višine nad 1.5 m ob poteh
in v širših prostorih med nizi grobov kot je prikazano na grafični
prilogi št. 11 “Ureditvena situacija” |
– nizi
krajših živih mej ob vmesni poti v smeri sever–jug na južnem delu
pokopališča kot je prikazano v zgoraj omenjeni grafični prilogi. |
Glavni
in stranski vhod s Panonske ulice se opremita s portaloma, okrasnimi
vrati, lopama velikosti 3 m x 7 m oziroma 3.5 m x 3 m in 1.75 m x 3.5 m,
ter s posebnim tlakom, ki se uredi tudi izven pokopališča do roba
pločnika. Lope glavnega vhoda se opremijo s klopmi in stranskega s
stojali za kolesa. Vežica se poveča, simetrično na severno in južno
stran ali nesimetrično z večjo širitvijo na severno stran, na velikost
ca. 15 m x 15 m. Poslovilni prostor se opremi z okrasim tlakom,
podstavkom za krsto, lučmi in podobnim. Z okrasnim tlakom se opremijo
tudi križišča poti od glavnega vhoda mimo poslovilnega prostora do
južnega zaključka pokopališča in posebno polje. |
Na
mestih, označenih na zgoraj omenjeni grafični prilogi, se med grobovi
zasadijo drevesa. Dopušča se tudi svojcem zasajanje dreves na
obsežnejših prostih površinah med grobovi pod pogojem, da si pridobijo
soglasje upravljalca pokopališča. Za označitev vhodov in kot pregrada
proti vplivom okolice se zasadi višje drevje tudi ob severni meji
pokopališča. |
Za
povečanje zaščite pokopališča pred vplivi okolice oziroma za povečanje
ločitve med pokopališčem ter stanovanjskimi in poslovnimi deli okolice
se povišata tudi živi meji na severni ter zahodni strani na 2.5 m–3 m in
se zasadi podobna enako visoka živa meja ali uredi pregrada iz popenjavk
na ogrodjih ob vzhodni meji pokopališča ob zidovih stavb in obstoječih
ograjah. |
Urejanje
grobov na še ne zapolnjenih površinah na južnem delu pokopališča se
nadaljuje po obstoječem načinu. Glavne poti preko tega dela pokopališča
se prilagode ureditvam na razširjenem delu pokopališča po grafični
prilogi št. 21 “Količbena situacija”. |
3.2 Razširjeni del pokopališča
8. člen
|
Na
vzhodni strani se razširjeni del pokopališča zameji vzporedno s Čopovo
ulico za 18 m zamaknjeno glede na mejo obstoječega pokopališča, tako da
ostane pred tamkaj ležečimi stavbami del vrta. Na zahodni strani sega
prostor za grobove do ožjega varovalnega pasu predvidene trase
železniške proge. Na južni strani se pokopališki prostor zaključi
približno vzporedno z Vegovo ulico z dostopno cesto oziroma parkiriščem
in kolesarnico po grafični prilogi št. 21 “Količbena situacija” na taki
oddaljenosti od stavb, da ostane prostor za vrtove oziroma da se nobeni
od stavb pokopališki prostor povsem ne približa. |
Glavne
poti in žive meje ter drevoredi delijo prostor za grobove na manjša
grobna polja. Klasična in parkovna grobna polja se urejajo izmenično
tako kot je prikazano na prilogi št. 11 “Ureditvena situacija”.
Približno po sredini prostora razširitve pokopališča se v smeri
sever–jug nadaljuje osrednja pot obstoječega pokopališča. Ob tej poti se
ob prehodu med obema deloma pokopališča uredi posebno polje za osrednje
funkcije pokopališča tako, kot je določeno na v tem členu že navedenih
prilogah. |
Klasična
grobna polja se proti parkovnim zaključijo v živo mejo višine nad 1.5 m.
Ob srednji poti se zasadi od posebnega polja do konca pokopališča
enostranski drevored. Žarni zidovi višine najmanj 2.5 m se zidajo
oziroma lijejo na licu mesta ali pa se izvedejo iz montažnih elementov.
Oblikovani morajo biti v skladu s tradicijo oblikovanja arhitekturnih
elementov v regiji. Gomila mora biti najmanj 2.5 m visoka. |
Novi
vhod na koncu osrednje poti se opremi z dvema stebrnima lopama velikosti
3.75 m x 4 m, portalom, okrasnimi vrati in tlakom ter preko dostopne
ceste z okrasno lopo – kolesarnico velikosti 8.5 m x 3 m. Deli stebrnih
lop se po potrebi uporabijo za žarne zidove in se nadaljujejo po meji
prostora za grobove proti dostopni cesti. |
3.3 Urejanje grobov na razširjenem delu
pokopališča
9. člen
|
Družinski in enojni grobovi se razvrščajo v iste nize grobov. Žarni
grobovi tvorijo svoje nize grobov, ki se med nize ostalih grobov
nameščajo po potrebi. Družinski in enojni grobovi so dolgi 2.5 m in
široki 2.4 m oziroma 1.2 m. Žarni grobovi so dolgi 1.2 m in široki 0.8
m. Grobovi se vrste v razmikih po 30 cm. Nizi grobov se nameščajo tako,
da so zadnje strani spomenikov ene vrste ob zadnji strani spomenikov
druge vrste na razdalji med vrstama 40 cm pri klasičnih grobovih in
žarnih grobovih na klasičnih grobnih poljih, oziroma brez odmika pri
parkovnih grobovih. Za dostop do grobov se na dve vrsti uredi pot široka
0.8 m. Ob ograji prostora za grobove se nameščajo le klasični grobovih
in sicer pravokotno na ograjo. |
Klasični
družinski in enojni grobovi imajo enotne temelje za spomenike in enotne
okvirje okoli grobov. Ostali grobovi imajo enotne podstavke za
spomenike. Parkovni grobovi imajo tudi enotne označitve zaključkov
grobov in prostorov za grobna obeležja, in sicer iz granitnih kock ali
tlakovcev velikosti 10 cm x 10 cm. Vsi zgoraj opisani enotni elementi
grobov imajo pri parkovnih grobovih gornjo ploskev poravnano z nivojem
terena. |
Dolžine
spomenikov se omejijo na največ 2/3 širine groba. Ostale dimenzije
spomenikov se ne omejujejo. Prostor za obeležja grobov, to je prostor
katerega urejajo svojci, je na klasičnih grobnih poljih vsa površina
groba. Pri družinskih in enojnih parkovnih grobovih sta dopustni dve
možnosti, in sicer grobna obeležja zavzemajo pas širine 70 cm vključno s
spomenikom ali 2/3 širine groba in 1,40 m dolžine vključno s spomenikom.
Pri parkovnih žarnih grobovih se prostor za obeležje omeji na širino
groba in 1/2 dolžine groba (brez spomenika). Na klasičnih grobnih poljih
se poti in ostale površine med grobovi peskajo. Na parkovnih grobnih
poljih so poti in ostale površine med grobovi ter deli grobov izven
obeležij travnate. |
3.4 Strehe, oblikovanje in materiali
stavb
10. člen
|
Salonitna streha vežice se nadomesti z opečno streho naklona 25°–45°, ki
se lahko opremi s svetlobniki za osvetlitev notranjosti. Strehe z enako
kritino in naklonom 35°–45° se uporabijo za ostale zgradbe. Fasade in
notranjost vežice se morajo prenoviti tako, da bo dosežen videz ustrezen
svečanemu namenu in velikosti pokopališča in isti učinek mora biti
dosežen tudi pri ostalih stavbah. Za vse stavbe se morajo uporabiti
oblike in materiali, ki so v regiji tradicionalno uporabljani. |
3.5 Počivališča, smetnjaki in vodnjaki
11. člen
|
Na
mestih, označenih na grafični prilogi št. 11 “Ureditvena situacija”, se
postavijo prenosne klopi za počivališča in uredijo prostori za smetnjake
in vodnjake. Ti prostori se obdajo z živo mejo visoko najmanj 1.1m in
dostopi vanje morajo biti tako nameščeni, da smetnjaki niso vidni z
glavnih poti. Na pomembnih mestih, to je pri vhodih in cerkvenem
grobišču ter na poslovilnem prostoru in posebnem polju se po želji
postavijo okrasni vodnjaki. |
3.6 Izbor vegetacije in preostala višja
vegetacija na razširjenem delu pokopališča
12. člen
|
Drevje
in žive meje na vsem pokopališču ter morebitne popenjavke za vzhodno
pregrado morajo biti avtohtonih oziroma regijsko tradicionalnih vrst. |
Vhod in
stranski zaključki razširjenega dela pokopališča se označijo z višjim
drevjem. Na tem delu pokopališča se na klasičnih grobnih poljih zasadi
po nekaj dreves prosto, v parkovnih grobnih poljih pa se drevesa
razporede v geometrijskem redu prikazanem na grafični prilogi št. 11
“Ureditvena situacija”. Živa meja višine 2.5m – 3m iz obstoječega
pokopališča se nadaljuje okoli razširitve pokopališča. S podobno živo
mejo se loči prostor za grobove od dostopne ceste in parkirišča ter od
kontejnerskega smetišča. Pregrada iz žive meje proti vrtovom stavb južno
od pokopališča se poviša z grmovjem in drevjem. |
Zasaditev dreves in živih mej se lahko izvaja le na osnovi zasaditvenega
načrta, ki obravnava celotno pokopališče. |
3.7 Preostale tolerance
13. člen
|
Vhodni
objekti in mrliška vežica se lahko zasnujejo drugače, kot je zarisano v
UN, pod pogojem, da se uporabijo s tem odlokom določeni materiali in
oblike ter da so približno iste lokacije. Podobno velja za oblikovanje
poslovilnega prostora, posebnega polja in tlakov. |
Kolikor
dejansko, predvsem parcelno stanje ne odgovarja stanju prikazanem v UN
in kolikor je za racionalno namestitev grobov potrebno, se dopuščajo
manjše spremembe, v grafični prilogi št. 21 “Količbena situacija”
določenih tras glavnih poti, dovozne ceste, lege in ureditve parkirišča,
kontejnerskega smetišča in podobnega, pod pogojem, da ostane podobno
razmerje med ploskvami med potmi oziroma podobne oblike teh ureditev. |
Zasaditev dreves na obstoječem delu pokopališča lahko odstopa od
predvidene v UN, kolikor se na terenu ugotovi, da zasaditev ne
predvidenih mestih ni izvedljiva. Pregrade razširjenega dela pokopališča
na vzhodno in južno stran se lahko izvedejo tudi zidane v isti višini
kot je zahtevana za pregrade iz žive meje. |
4. Pogoji glede komunalnega urejanja
območja
4.1 Promet
14. člen
|
Na
obstoječem pokopališču se glavne poti asfaltirajo ali tlakujejo v
širini, ki jo razporeditev obstoječih grobov še dopušča. Osrednja pot
skozi glavni vhod mora biti široka 3.5 m do cerkvenega grobišča. Enako
širino mora imeti tudi stranski vhod. Krivina zavoja avtomobilske poti
od tega vhoda do vežice mora biti izvedena z notranjim radijem najmanj 7
m. Manipulativni prostor vežice mora biti širok najmanj 6.5 m. |
Na
razširjenem delu pokopališča mora biti osrednja pot široka 3.5 m in
ostale glavne poti 2 m. Dostopna cesta mora biti široka 6 m razen
morebitne zožitve na mestu, kjer se bodoči trasi železniške proge
najbolj približa in tam mora biti široka najmanj 3.5 m. Krivina na
prehodu te ceste z Vegove ulice mora na notranji strani biti izvedena z
notranjim radijem najmanj 7 m. Parkirna mesta se uredijo po spremembi
prostorskega plana občine na južni strani Vegove ulice. Parkirna mesta
morajo meriti 5m x 2.5m in pred njimi mora biti do ceste 0.5 m varnostni
pas. |
Dovoljuje se začasna (do začetka izvedbe rekonstrukcije železniške proge
– potek trase) ureditev parkirnih prostorov v delu zahodno od
obstoječega gostinskega objekta (območje med Vegovo ulico, obstoječo
železniško progo in predvideno dovozno cesto na razširjen del
pokopališča) zaradi načrtovane izvedbe podhoda oziroma podvoza (povezava
Vegove in Bakovske ulice). |
4.2 Vodovod
|
Od
obstoječih vodovodnih cevi, navezanih na javni vodovod na Vegovi ulici,
se vodijo nove cevi, praviloma pod potmi, do vodnjakov tako, kot je
določeno na grafični prilogi št. 20 “Komunalne naprave”. Od javnega
vodovoda na Panonski ulici se do dveh hidrantov, nameščenih severno in
zahodno od vežice, vodi cev PEHD premera 110 mm. Na odseku, kjer gre po
trasi obstoječe cevi se ta nadomesti z novo. |
4.3 Kanalizacija
|
Fekalne
odplake iz vežice se vodijo gravitacijsko po nepropustni kanalizaciji
pod avtomobilskim dostopom do javne kanalizacije na Panonski ulici.
Meteorna kanalizacija s parkirišča, dovozne ceste, manipulativnega
prostora, avtomobilskega dostopa ter odpadne in padavinske vode s
kontejnerskega smetišča se, očiščene v lovilcih olj in maščob, preko
ponikovalnic spuščajo v teren. |
Pri
križanjih ali vzporednem poteku z vodovodom morajo kanalizacijske cevi
ležati najmanj 0.5 nižje drugače pa se morajo izvesti ustrezne zaščite. |
4.4 Elektrika
15. člen
|
Zračni
vod od Čopove ulice do mrliške veže se nadomesti s podzemnim kablom pod
avtomobilsko dostopno potjo od NN el. omrežja na Panonski ulici.
Podzemni kabli za razsvetljavo pokopališča se vodijo ob osrednji poti in
do obeh vhodov ter nato do kontejnerskega smetišča. Razsvetlijo se tudi
poslovni prostor, manipulativni prostor, posebno polje in stranski vhod. |
4.5 Telefon
|
Od
telefonskega omrežja na Panonski ulici se vodi podzemni kabel pod
avtomobilsko dostopno potjo do vežice. |
4.6 Ogrevanje
|
Vežica
se ogreva z električnimi pečmi. |
4.7 Zbiranje odpadkov
|
V
bližini grobov se odpadki ločeno zbirajo v smetiščnih posodah zakritih
pred pogledi z živo mejo. Te posode se praznijo v smetiščne kontejnerje
in odvažajo na komunalno deponijo. Glavno smetišče mora biti higiensko
urejeno. |
5. Drugi pogoji, ki so potrebni za
izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor
16. člen
|
Posebni
protipožarni pogoji |
Avtomobilski dostop do vežice, manipulativni prostor, dostopna cesta in
osrednja pot od glavnega vhoda do cerkvenega polja ter od južnega vhoda
do skrajne poti v smeri vzhod–zahod na južnem delu obstoječega
pokopališča, morajo biti utrjene površine z nosilnostjo 15 ton. Na teh
površinah ne sme biti fiksne opreme, tako da je mogoč interventni
dostop. |
Hidranta
se morata namestiti pri vežici izven njene rušitvene cone H/2 (polovična
višina vežice). |
6. Etape izvajanja UN
17. člen
|
Pokopališče se postopno ureja v več etapah, ki zajemajo dela na
obstoječem ali pa tudi na razširjenem delu pokopališča. Pred
asfaltiranjem ali tlakovanjem poti, manipulativnega prostora pri vežici
in poslovilnega prostora se mora pod njimi vgraditi vsa potrebna
komunalna oprema. |
7. Režim in začasna namembnost zemljišč,
ki se ne uredijo za pokopališče v prvih etapah
18. člen
|
Zemljišča, ki se ne uredijo za pokopališče v prvih etapah, se ohranjajo
v dosedanji kmetijski rabi oziroma kot vrtovi. Na teh zemljiščih se
dopuščajo le še pripravljalna dela za ureditev pokopališča. |
8. Obveznosti investitorjev in
izvajalcev pri izvajanju UN
19. člen
|
O
morebitnih najdbah arheoloških ali fosilnih ostankov morajo investitorji
ali izvajalci obvestiti pristojno institucijo za varstvo naravne in
kulturne dediščine in dela, ki bo ustrezno ukrepala. |
Vse
ureditve na pokopališču, tudi dostop v mrliško vežico, morajo biti tako
izdelane, da je možna uporaba osebam z invalidskimi vozički. |
Ne
dopušča se gradnja pomožnih objektov, razen kot začasnih ob delih za
ureditev pokopališča. |
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
|
UN je na
vpogled občanom na občinskem upravnem organu pristojnem za urejanje
prostora in pri upravljalcu pokopališča. |
21. člen
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna inšpekcijska služba. |
22. člen
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
352-11/95 |
Murska
Sobota, dne 3. februarja 1997. |
|
Predsednik |
Mestnega sveta |
mestne občine |
Murska Sobota |
Rudolf Horvat, dipl. jur. l. r. |
|