Na podlagi 32. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.
94/07 – ZLS-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF) in 48. člena
Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. št. 67/09 – UPB, 87/12) je
Nadzorni odbor Občine Bled na 9. redni seji dne 12.10. 2016 sprejel |
|
POSLOVNIK |
O DELU
NADZORNEGA ODBORA OBČINE BLED |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
S tem
poslovnikom je urejena podrobnejša organizacija dela Nadzornega odbora
Občine Bled (v nadaljevanju: nadzorni odbor). |
|
2. člen |
Nadzorni
odbor je samostojni organ Občine Bled in najvišji organ nadzora javne
porabe v Občini Bled. |
Sedež
nadzornega odbora je na sedežu Občine Bled, Cesta svobode 13, Bled. |
Nadzorni
odbor ima svoj žig, ki ima v sredini grb Občine Bled, nad grbom krožni
napis „ NADZORNI ODBOR“ in pod grbom napis „ OBČINA BLED“. |
|
II. Pristojnosti in naloge nadzornega odbora |
|
3. člen |
V okviru
svoje pristojnosti nadzorni odbor: |
·
opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine; |
·
nadzoruje namenskost
in smotrnost porabe proračunskih sredstev; |
·
nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzor
vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja neposrednih
in posrednih uporabnikov občinskega proračuna in njihovih pooblaščenih
oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in
ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih
sredstev. |
|
4. člen |
Nadzorni
odbor kot organ občine deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno. |
|
III. Javnost dela |
|
5. člen |
Delo
nadzornega odbora je javno, razen v primerih, ko tako določajo veljavni
predpisi. |
Sklepi in
dokončna poročila s priporočili in predlogi so informacije javnega
značaja, razen ko vsebujejo podatke, katere veljavni predpisi
opredeljujejo kot državne, uradne, poslovne ali druge tajnosti
nadzorovanih oseb oziroma organov. |
Osnutki
poročil niso informacije javnega značaja. |
Nadzorni
odbor lahko z večino glasov prisotnih članov odloči, da se javnost dela
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z veljavnimi
predpisi zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Nadzorni
odbor obvešča javnost o svojem delu tako, da svoja dokončna poročila s
priporočili in predlogi ukrepov objavlja na spletni strani Občine Bled
ali na drug ustrezen način, dostopen javnosti, če le-te ne predstavljajo
informacij zaupne narave. |
Člani
nadzornega odbora so pri opravljanju svojega dela dolžni spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
|
IV. Predsednik, namestnik predsednika ter člani |
|
6. člen |
Nadzorni
odbor vodi, zastopa in predstavlja predsednik nadzornega odbora, ki ga
imenuje občinski svet. V njegovi odsotnosti ali v primeru odstopa, ga
nadomešča namestnik predsednika nadzornega odbora. |
|
7. člen |
Naloge
predsednika nadzornega odbora so, da: |
·
vodi in organizira
delo nadzornega odbora; |
·
sklicuje in vodi
seje; |
·
predlaga dnevni red
za seje nadzornega odbora; |
·
predlaga člane, ki
bodo opravili nadzor; |
·
podpisuje sklepe,
zapisnike, pooblastila in druge akte nadzornega odbora; |
·
skrbi za izvajanje
sklepov nadzornega odbora; |
·
pripravi predlog
letnega programa dela nadzornega odbora; |
·
skrbi za izvajanje
določil tega poslovnika; |
·
sodeluje z občinskim
svetom, županom, delovnimi telesi sveta in občinsko upravo; |
·
po potrebi sodeluje
na sejah občinskega sveta, obvezno pa, kadar je na dnevnem redu gradivo
v zvezi s pristojnostjo nadzornega odbora. |
|
8. člen |
Člani
nadzornega odbora imajo dolžnost udeleževati se sej nadzornega odbora in
opravljati nadzore ter druge naloge, za katere jih pooblasti oziroma
zadolži nadzorni odbor. |
Če se član
nadzornega odbora ne more udeležiti seje, mora o tem in o razlogih za to
obvestiti tajnika nadzornega odbora najpozneje do začetka seje. Če
zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti tajnika
nadzornega odbora o razlogih svoje odsotnosti do začetka seje, mora to
opraviti takoj, ko je mogoče. |
Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve, z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta ali z dnem odstopa člana iz nadzornega odbora.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
9. člen |
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
Posamezne
posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na
predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem
sklene župan. |
Vsak član
nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki
jih potrebuje pri opravljanju svojih nalog, če teh podatkov na njegov
predlog ne zahteva nadzorni odbor. |
Sredstva za
delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu. |
|
10. člen |
Članom
nadzornega odbora pripada nadomestilo za udeležbo na seji nadzornega
odbora, na seji občinskega sveta, ko se obravnavajo vprašanja iz njihove
pristojnosti oziroma njihovega področja dela in so nanjo vabljeni kot
poročevalci ter za opravljen posamezen nadzor v skladu s sprejetim
Pravilnikom o določitvi plačil za funkcionarje, člane organov občine in
člane delovnih teles v Občini Bled. |
|
11. člen |
Nadzorni
odbor imenuje za svoje mandatno obdobje na predlog župana tajnika
nadzornega odbora, ki je delavec občinske uprave. |
Tajnik
opravlja naslednje naloge: |
·
skrbi za pripravo
gradiva za seje nadzornega odbora; |
·
pripravlja vabila in
opravlja organizacijsko tehnična opravila za sklic in potek seje; |
·
sestavlja zapisnike
sej nadzornega odbora in skrbi za pisno odpravo sklepov in drugih aktov
nadzornega odbora; |
·
vodi evidenco
aktivnosti članov; |
·
vzpostavlja stik z
občinsko upravo in drugimi porabniki proračunskih sredstev v zvezi z
delom nadzornega odbora; |
·
skrbi za arhiviranje
dokumentacije nadzornega odbora; |
·
opravlja druge
naloge, ki mu jih naloži nadzorni odbor. |
|
V. Načrtovanje dela nadzornega odbora |
|
Letni
program dela |
|
12. člen |
Nadzorni
odbor samostojno določa svoj letni program dela. |
Med letom
lahko nadzorni odbor program dela spremeni ali dopolni. |
|
VI. Način odločanja nadzornega odbora |
|
Seje
|
|
13. člen |
Nadzorni
odbor sprejema odločitve na sejah, ki jih sklicuje predsednik nadzornega
odbora na lastno pobudo ali na pobudo večine vseh članov nadzornega
odbora, v skladu s sprejetim programom dela ali na pobudo občinskega
sveta ali župana. Če predsednik v 15 dneh po podani pobudi ne skliče
seje, jo lahko skliče namestnik predsednika. Sejo lahko skliče tudi član
s pisno podporo večine vseh članov nadzornega odbora. |
Izjemoma se
lahko skliče izredna seja nadzornega odbora za obravnavanje in odločanje
o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Izredno sejo
lahko skliče predsednik nadzornega odbora, namestnik predsednika v
primeru njegove odsotnosti ali katerikoli član s pisno podporo večine
vseh članov nadzornega odbora. |
V zahtevi za
sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi
mora biti predloženo gradivo, o katerem naj nadzorni odbor odloča. |
|
Vabilo in
gradivo |
|
14. člen |
V vabilu za
sejo nadzornega odbora mora biti naveden predlog dnevnega reda. |
Vabilu mora
biti predloženo: |
·
zapisnik zadnje seje
nadzornega odbora, če gre za vabilo na redno sejo; |
·
gradivo za posamezne
predlagane točke dnevnega reda. |
Izjemoma,
kadar so za to podani utemeljeni razlogi, se lahko gradivo k posameznim
točkam vroči članom nadzornega odbora pred samim začetkom seje. |
Vabilo za
redno sejo se z gradivom pošlje članom nadzornega odbora praviloma vsaj
sedem dni pred datumom seje. |
Vabilo za
izredno sejo mora biti z gradivom poslano članom nadzornega odbora vsaj
tri dni pred sejo. |
Vabilo in
gradivo se dostavi članom nadzornega odbora v elektronski obliki (po
e-pošti). |
|
Sklepčnost in odločanje |
|
15. člen |
Na začetku
seje nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora obvesti navzoče
člane nadzornega odbora o upravičenih odsotnostih. Predsednik nadzornega
odbora nato ugotovi, ali je nadzorni odbor sklepčen. Če je nadzorni
odbor nesklepčen, predsednik nadzornega odbora počaka 15 minut in nato
ponovno ugotavlja sklepčnost. Če nadzorni odbor še vedno ni sklepčen,
predsednik nadzornega odbora sejo preloži. |
Nadzorni
odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov vseh
nadzornega odbora. Odločitev oziroma sklep je sprejet, če zanj glasuje
večina navzočih članov nadzornega odbora. |
Glasovanje
na sejah nadzornega odbora je javno in poteka z dvigom rok. |
O posameznem
sklepu lahko nadzorni odbor glasuje tudi tajno, če o tem na predlog
člana nadzornega odbora odloči z večino glasov navzočih članov. |
|
Določitev
dnevnega reda |
|
16. člen |
Predlog
dnevnega reda seje določi predsednik, pobude za uvrstitev konkretne
zadeve na dnevni red pa lahko poda vsak član nadzornega odbora, občinski
svet ali župan. |
Na dnevni
red seje je obvezno potrebno uvrstiti potrditev zapisnika prejšnje seje
in točko Razno. |
Na dnevni
red se lahko uvrsti dodatna točka, če je zanjo pripravljeno gradivo za
vse člane nadzornega odbora. O tem nadzorni odbor glasuje na začetku
seje. |
Z dnevnega
reda se lahko umakne točka, za katero gradivo ni dovolj temeljito
pripravljeno ali pa ni prisotnega poročevalca. O tem nadzorni odbor
glasuje na začetku seje ali med samo obravnavo te točke. |
Nadzorni
odbor o predlaganem dnevnem redu glasuje na sami seji nadzornega odbora
pred obravnavo ostalih točk dnevnega reda. |
Seja poteka
po točkah dnevnega reda. |
|
Potrditev
zapisnika zadnje seje |
|
17. člen |
Na začetku
seje predsednik nadzornega odbora člane seznani s sklepi zadnje seje
nadzornega odbora, tajnik nadzornega odbora pa poroča o realizaciji
sklepov prejšnje seje, nakar nadzorni odbor odloča o potrditvi zapisnika
prejšnje seje. Člani imajo pravico dati pripombe k zapisniku v pisni ali
ustni obliki, ki se zabeležijo v zapisniku seje. |
Zapisnik je
sprejet, če nanj ni bilo pripomb ali je bil sprejet po dopolnilih. |
|
Obravnava
točk dnevnega reda |
|
18. člen |
Na začetku
vsake obravnavane točke dnevnega reda predsednik nadzornega odbora poda
kratko obrazložitev, nato pa preda besedo članu nadzornega odbora –
poročevalcu oziroma predlagatelju posamezne točke dnevnega reda in nato
še morebitnim vabljenim na sejo za to točko dnevnega reda. Sledi
razprava, vrstni red razpravljavcev določa predsednik nadzornega odbora. |
|
Omejitev
razprave |
|
19. člen |
Trajanje
razprave glede posamezne točke dnevnega reda seje nadzornega odbora
praviloma ni časovno omejeno. |
Nadzorni
odbor lahko na predlog predsednika nadzornega odbora ali na zahtevo
člana nadzornega odbora odloči, da se o isti zadevi razpravlja le enkrat
ali da se razprava časovno omeji. |
|
Preložitev razprave |
20. člen |
Če nadzorni
odbor v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če nadzorni
odbor sklene, da še ni pogojev za končno odločanje, se dokončanje
razprave in odločanje o zadevi lahko preloži na eno izmed naslednjih sej
nadzornega odbora. |
|
Zaključek
razprave |
|
21. člen |
Predsednik
nadzornega odbora oblikuje po opravljeni razpravi o posamezni točki
dnevnega reda predlog sklepa in ga da na glasovanje. |
Če je na
podlagi razprave potrebno pripraviti predloge odločitev ali stališč, se
razprava lahko prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov
oziroma stališč na isti ali na naslednji seji. |
Predsednik
nadzornega odbora praviloma konča sejo, ko so bile obravnavane vse točke
dnevnega reda. |
|
Red na
seji |
|
22. člen |
Za red na
seji skrbi predsednik nadzornega odbora. |
Na seji
nadzornega odbora sme govoriti tisti, ki mu da besedo predsednik
nadzornega odbora. Razpravljavec na seji nadzornega odbora sme govoriti
le o vprašanju, ki je na dnevnem redu seje nadzornega odbora in glede
katerega mu je predsednik nadzornega odbora dal besedo. Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali teme, glede katere je dobil
besedo, ga predsednik nadzornega odbora na to opomni. |
Če se
razpravljavec ne odzove na drugi opomin predsednika nadzornega odbora,
mu le-ta lahko besedo odvzame. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec
poda ugovor. O ugovoru odloči nadzorni odbor. |
Predsednik
nadzornega odbora lahko razpravljavca ali drugega prisotnega, ki kljub
odvzemu besede krši red in mir na seji, odstrani s seje. Zoper
odstranitev s seje lahko razpravljavec ali drug prisotni ugovarja. O
ugovoru odloči nadzorni odbor. |
Če
predsednik nadzornega odbora z rednimi sredstvi ne more ohraniti reda na
seji nadzornega odbora, jo prekine in preloži. |
Vsi ukrepi
se zapišejo v zapisnik seje nadzornega odbora. |
|
Zapisnik
seje |
|
23. člen |
O poteku
seje nadzornega odbora se piše zapisnik. Zapisnik mora vsebovati tudi
kratke povzetke razprave glede posameznih točk dnevnega reda seje. |
Sprejeti
sklepi nadzornega odbora morajo biti oblikovani tako, da je v njih na
nedvoumen način opredeljeno stališče nadzornega odbora do posamezne
zadeve, ki jo je nadzorni odbor obravnaval. |
Sklepi
morajo praviloma vsebovati rok, do katerega morajo biti izvršeni in
osebo, ki je zadolžena za njihovo uresničitev ter izid glasovanja o
posameznem sklepu. |
Zapisnik
podpišeta tajnik nadzornega odbora in predsednik nadzornega odbora
oziroma predsedujoči. Zapisniki in gradiva se do konca mandata
nadzornega odbora hranijo pri strokovni službi občinske uprave, po
preteku mandata pa se predajo arhivu Občine Bled. |
|
Dopisna
seja |
|
24. člen |
Predsednik
nadzornega odbora lahko v primeru, ko to zahteva nujnost ali
ekonomičnost postopka in če nihče izmed članov temu ne nasprotuje,
skliče dopisno sejo nadzornega odbora. Dopisna seja se opravi na podlagi
v fizični ali elektronski obliki vročenega vabila (šteje se, da je
vabilo v elektronski obliki vročeno, ko naslovnik pošlje potrdilo o
prejemu le-tega) s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se
sprejme z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski
pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje). |
Dopisna seja
je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom nadzornega odbora, od
katerih jih je vročitev potrdila več kot polovica. Šteje se, da so
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog
sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep
glasovala večina vseh članov nadzornega odbora, ki so do roka oddali
svoj glas. |
O dopisni
seji se vodi zapisnik, ki mora vsebovati potrdila o vročitvi vabil
članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov nadzornega odbora je
glasovalo in kako so glasovali. Potrditev zapisnika dopisne seje se
uvrsti na prvo naslednjo redno sejo nadzornega odbora. |
|
VII. Postopek nadzora ter pravice in obveznosti udeležencev
nadzora |
|
25. člen |
Nadzorni
odbor vodi postopek nadzora na podlagi določb tega poslovnika, zakonov
in drugih predpisov, ki urejajo javne finance v občini. Nadzorovana
oseba ali organ (v nadaljevanju: nadzorovana stranka) v postopku nadzora
je neposredni ali posredni uporabnik sredstev občinskega proračuna. |
Za vsak
nadzor izda nadzorni odbor sklep o izvedbi nadzora, ki vsebuje
opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora, navedbo oseb, ki bodo
nadzor opravile ter navedbo nadzorovane stranke. Sklep, ki ga podpiše
predsednik, se vroči županu, nadzorovani stranki in pooblaščenim članom
nadzornega odbora. |
Predsednik
nadzornega odbora na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka izda sklep o
imenovanju pooblaščencev, ki bodo izvajali nadzor. |
|
26. člen |
V postopku
nadzora so nadzorovane stranke dolžne članom nadzornega odbora, ki
opravljajo nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopkih nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
Člani
nadzornega odbora ne smejo odnašati izvirnikov dokumentov, ki so predmet
nadzora, iz upravne zgradbe, lahko pa si pridobijo fotokopije predmetnih
dokumentov razen tistih dokumentov, za katere drugače določajo veljavni
predpisi. |
|
27. člen |
Po
opravljenem nadzoru pripravijo člani nadzornega odbora, ki so zadolženi
za nadzor, v skladu z veljavnimi predpisi osnutek poročila. |
Osnutek
poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Člani nadzornega odbora z
glasovanjem odločijo o sprejemu osnutka poročila, ki se vroči
nadzorovani osebi oziroma organu (v nadaljevanju nadzorovana stranka) v
roku 15 dni po sprejemu. |
|
28. člen |
Osnutek
poročila mora vsebovati vse obvezne sestavine in obliko v skladu z
zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne sestavine in obliko osnutka
poročila nadzornega odbora občine. |
Nadzorovana
stranka ima pravico v roku 15 dni od prejema osnutka poročila odgovoriti
na posamezne navedbe oziroma pripraviti odzivno poročilo. Odzivno
poročilo mora vsebovati mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovane
stranke za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se
ugotovijo kršitve predpisov. Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu
odločiti v 15 dneh od prejema le-tega. |
Na podlagi
osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovane stranke pripravi
nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo s
priporočili in predlogi je dokončni akt nadzornega odbora, kar mora biti
jasno navedeno v njegovem naslovu. |
Če
nadzorovana stranka ne posreduje odzivnega poročila, postane osnutek
poročila dokončno poročilo s priporočili in predlogi. |
Dokončno
poročilo s priporočili in predlogi mora vsebovati enake sestavine kot
osnutek poročila ter priporočila in predloge. Vsebovati mora vse obvezne
sestavine in obliko v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo obvezne
sestavine in obliko poročila nadzornega odbora občine. Pri opisu
posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore
nadzorovane stranke iz odzivnega poročila. V poročilu s priporočili in
predlogi mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila
nadzorovane stranke je nadzorni odbor upošteval v posameznem
ugotovitvenem delu. |
|
29. člen |
Poročilo s
priporočili in predlogi pošlje nadzorni odbor nadzorovani stranki,
občinskemu svetu, županu in po potrebi tudi Računskemu sodišču RS. |
Nadzorovane
stranke so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega
odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila s priporočili in predlogi
nadzornega odbora o opravljenem nadzoru, jih upoštevati v skladu s
svojimi pristojnostmi ter o tem poročati nadzornemu odboru. |
|
30. člen |
Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila
s priporočili in predlogi obvestiti pristojno ministrstvo in računsko
sodišče. |
V primeru,
da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
stranka ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
Nadzorni
odbor v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena hkrati obvesti
tudi župana in občinski svet. |
|
31. člen |
Kot hujšo
kršitev predpisov ali nepravilnost se šteje: |
·
če uporabnik prevzame
obveznosti v breme proračuna (vključno s poroštvom) ali izplača
proračunska sredstva za namene, ki niso predvideni v proračunu oziroma
presegajo v proračunu zagotovljena sredstva oziroma višino, ki jo določi
občinski svet, in po oceni nadzornega odbora tak primer povzroči
oškodovanje rabe javnih sredstev; |
·
sklenitev pogodbe o
nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno ali posredno
plačujejo iz proračuna, s ponudnikom, brez javnega razpisa, pa bi bila
izvedba javnega razpisa za pridobitev najugodnejšega ponudnika, v skladu
z veljavnimi predpisi, obvezna; |
·
sklenitev pogodbe o
nakupu, izvedbi del ali storitev, ki se neposredno ali posredno
plačujejo iz proračuna, s ponudnikom, ki ni bil kot najugodnejši izbran
v okviru predhodnega javnega razpisa za pridobitev najugodnejšega
ponudnika, katerega izvedba je bila v skladu z veljavnimi predpisi
obvezna; |
·
razpolaganje z
občinskim premoženjem pod pošteno tržno vrednostjo, kot jo za vsak
posamezni primer ugotovi sodni cenilec ustrezne stroke; |
·
druge kršitve, ki se
po zakonu štejejo za prekrške oziroma imajo naravo kaznivih dejanj; |
·
ostala dejanja,
katerih škodna posledica v breme proračuna Občine Bled je po oceni
nadzornega odbora znatna in so bila izvršena ali opuščena po krivdi
nadzorovane stranke. |
|
32. člen |
O vsakem
nadzoru se vodi dosje, v katerega se vlaga vse beležke ter druge
veljavne listine, osnutek poročila, odzivno poročilo in poročilo s
priporočili in predlogi. |
|
VIII. Konflikt interesov |
|
33. člen |
Nadzorni
odbor z glasovanjem izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v
primeru, če so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. Dolžnost člana nadzornega odbora je, da tako kot vsaka
druga uradna oseba, takoj, ko spozna, da obstajajo razlogi, ki vzbujajo
ali bi lahko vzbujali dvom v njegovo nepristranskost, sproži postopek
izločitve. |
Okoliščine
iz prejšnjega odstavka tega člena so podane, če: |
·
je odgovorna oseba
zakoniti zastopnik ali pooblaščenec nadzorovane stranke s članom
nadzornega odbora v sorodstvu ali če je z njo v zakonski ali
izvenzakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega kolena; |
·
je član nadzornega
odbora ali njegov družinski član ali zakonski oziroma izvenzakonski
partner lastnik ali solastnik (direktno ali indirektno) nadzorovane
stranke; |
·
je član nadzornega
odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe,
zakonitega zastopnika ali pooblaščenca nadzorovane stranke; |
·
je član nadzornega
odbora zaposlen v javnem zavodu ali javnem podjetju oziroma v
nadzorovani pravni osebi, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja
kakšno pogodbeno delo za proračunskega uporabnika, pri katerem se
opravlja nadzor; |
·
je član nadzornega
odbora ali njegov družinski član ali zakonski oziroma izvenzakonski
partner lastnik ali solastnik pravne osebe ali zavoda, ki je registriran
za opravljanje enake dejavnosti, kot je dejavnost nadzorovane stranke. |
Izločitev
člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi
nadzorovana stranka. Zahtevo za izločitev mora vložiti nadzornemu
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloča nadzorni odbor. |
|
IX. Arhiv in dokumentacija |
|
34. člen |
Vpogled v
arhiv in dokumentarno gradivo dela nadzornega odbora imajo vsi člani
nadzornega odbora. |
Drugim
osebam je dovoljen dostop do informacije iz arhivskega ali
dokumentarnega gradiva v zvezi z delom nadzornega odbora, skladno z
določili veljavnih predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega
značaja. |
|
35. člen |
Skladno z
aktom, ki ureja poslovanje javne uprave z dokumentarnim gradivom, je za
poslovanje z dokumentarnim gradivom in za arhiviranje dokumentarnega
gradiva nadzornega odbora, zadolžen tajnik nadzornega odbora. |
Vso pošto,
ki prispe na naslov nadzornega odbora, mora tajnik nadzornega odbora
poslati predsedniku nadzornega odbora. |
|
X. Končne določbe |
|
36. člen |
Poslovnik o
delu nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh
članov in prične veljati 15 dan po objavi v uradnem glasilu občine. |
Obrazloženo
pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko poda vsak
član nadzornega odbora. |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku in z
enako večino kot velja za sprejem poslovnika. |
|
37. člen |
Za
vprašanja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se uporabljajo določila
Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Bled in predpisi s področja
delovanja nadzornih odborov občin. |
|
38. člen |
Z
uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu
Nadzornega odbora Občine Bled št. 035-3/2008 z dne 11. 9. 2008. |
|
Številka:
035-3/2008-2 |
Datum:
12.10. 2016 |
|
|
Občina Bled |
|
Andrej Bolčina, Predsednik Nadzornega odbora Občine Bled |
|