Na podlagi 16. člena  Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17 - uradno prečiščeno besedilo) je občinski  svet  Občine Hajdina  na  svoji 13. redni seji,  dne 21. 4. 2021 sprejel naslednji

PRAVILNIK

O DODELJEVANJU DENARNE POMOČI ZA BLAŽENJE POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19, KI SO POVZROČILE ŠKODO POSLOVNIM SUBJEKTOM NA OBMOČJU OBČINE HAJDINA

I.  Splošne določbe

1. člen

Ta pravilnik podrobneje določa namene, upravičence, ukrepe in pogoje za dodeljevanje pomoči, upravičene stroške in njihovo višino, postopek dodeljevanja in nadzor nad porabo sredstev za dodeljevanje denarne pomoči za blaženje posledic epidemije COVID-19, ki so povzročile škodo podjetjem na območju Občine Hajdina (v nadaljevanju: občina).

2. člen

(1) Namen ukrepov po tem pravilniku je dodeljevanje denarne pomoči podjetnikom za blaženje poslovne škode, ki je nastala zaradi posledic epidemije COVID-19, razglašene na območju Republike Slovenije in sprejetih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19, s ciljem ohranitve obstoja podjetij in zaposlenih ter lažjega zagona dejavnosti po sprostitvi ukrepov zaradi zajezitve epidemije COVID-19.

(2) Pomoči po tem pravilniku se dodeljujejo v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. december 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013), spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 2020/972 z dne 2. julija 2020 in Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list  RS, št. 37/04).

3. člen

Sredstva za dodeljevanje pomoči po tem pravilniku se zagotavljajo v proračunu občine za namene in v višini, ki je določena z odlokom o proračunu občine za posamezno leto.

4. člen

Upravičenci do pomoči po tem pravilniku so podjetja, ki imajo sedež v Občini Hajdina in izvajajo dejavnost na območju občine.

5. člen

(1) Pomoč »de minimis« se dodeli enotnemu podjetju.

(2) Za enotno podjetje se po tem pravilniku šteje:

·  samostojni podjetnik posameznik,

·  mikro podjetje (zaposluje manj kot 10 oseb ter letni promet in/ali bilančna vsota ne presega 2 milijonov EUR),

·  majhno podjetje (zaposluje manj kot 50 oseb ter letni promet in/ali bilančna vsota ne presega 10 milijonov EUR).

(3) Enotno podjetje pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:

(a)  podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;

(b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;

(c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;

(d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

(4) Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.

6. člen

(1) Do pomoči po tem pravilniku niso upravičena podjetja, ki:

·  so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji,

·  so v stanju kapitalske neustreznosti po zakonu o finančnem poslovanju podjetij,

·  so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje (po 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/ES),

·  so nenamensko koristili javna sredstva in od ugotovitve nepravilnosti še ni preteklo 5 let,

·  imajo neporavnane finančne obveznosti do občine in države ter nimajo plačanih prispevkov in poravnanih obveznosti do delavcev, pri čemer neporavnana obveznost presega 50,00 EUR,

·  so že koristili pomoč za iste upravičene stroške do višine, ki jo omogočajo posamezna pravila »de minimis«,

·  so že prejeli pomoč »de minimis« in naložbe oziroma storitve niso izvedli v skladu s podpisano pogodbo,

·  so iz sektorja ribištva in akvakulture,

·  so iz sektorja primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju  Evropske unije,

·  delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:

·  če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,

·  če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

(2) Prav tako do pomoči po tem pravilniku niso upravičena podjetja, v katerih so lastniško udeleženi država oziroma občine. 

7. člen

(1) Pomoči »de minimis« po tem pravilniku se lahko dodelijo pod pogojem, da upravičenec v izogib morebitni preseženi zgornji meji »de minimis« pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, pred dodelitvijo sredstev poda pisno izjavo o:

·  že prejetih »de minimis« pomočeh, vključno z navedbo pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku,

·  kandidaturi za »de minimis« pomoč in o že odobreni in še ne izplačani »de minimis« pomoči,

·  drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,

·  o povezanih družbah ter o združitvi ali razdelitvi podjetij.

(2) Pomoči »de minimis« ne smejo biti neposredno povezane z izvozno dejavnostjo upravičenca in se ne smejo dodeljevati pod pogojem, da se domačim proizvodom daje prednost pred uvoženimi.

(3) Pomoči »de minimis« niso namenjene nabavi vozil za cestni prevoz tovora, dodeljene podjetjem, ki opravljajo dejavnost tovornega prometa.

(4) Občina bo pisno obvestila prejemnika, da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. Decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (Uradni list EU 352, 24. 12. 2013) ter o znesku »de minimis« pomoči.

(5) Občina bo kot dajalec pomoči hranila evidence o individualni pomoči »de minimis« 10 let od datuma dodelitve pomoči.

8. člen

V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč »de minimis« ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena v uredbi o skupinskih izjemah ali v odločbi, ki jo je sprejela Komisija.

9. člen

(1) Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju ne bo presegel 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR).

(2) Pomoč »de minimis« dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi 360/2012.

(3) Pomoč »de minimis«, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 se lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami »de minimis« do ustrezne zgornje meje (200.000,00 EUR oz. 100.000,00 EUR).«

10. člen

Pomoči »de minimis« po tem pravilniku se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v obliki dotacij.

11. člen

Pomoč, odobrena po pravilu »de minimis«, lahko pokriva do 100 % upravičenih stroškov (neto vrednost, brez vključenega DDV in drugih dajatev).

Pomoči po pravilu de minimis, se lahko seštevajo z drugimi pomočmi za iste upravičene stroške, vendar le do višine največje dovoljene intenzivnosti teh pomoči.

II. Vrsta pomoči

12. člen

Ukrep pomoči »de minimis« po tem pravilniku je:

·  sofinanciranje nujnih obratovalnih stroškov zaradi razglašene epidemije COVID-19.

13. člen

(1) Namen ukrepa sofinanciranja nujnih obratovalnih stroškov je blaženje poslovne škode, ki je nastala upravičencem, kot posledica prepovedi obratovanja (poslovanja) ali omejenega obratovanja (poslovanja) zaradi razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije.

(2) Predmet pomoči po tem ukrepu je sofinanciranje nujnih obratovalnih stroškov upravičencem za čas razglašene epidemije COVID-19, oziroma za čas, ko jim je bilo obratovanje (poslovanje) s posebnimi akti Republike Slovenije prepovedano ali omejeno.

(3) Upravičenci po tem ukrepu so vsi upravičenci, opredeljeni s tem pravilnikom, ki v času epidemije COVID-19 niso smeli obratovati (poslovati) oziroma jim je bilo to s posebnimi akti Republike Slovenije prepovedano ali omejeno.

(4) Upravičeni stroški po tem ukrepu so stroški, povezani z obratovanjem (poslovanjem) upravičenca, v poslovnih prostorih, v katerih upravičenec izvaja svojo dejavnost, in sicer stroški za:

·  električno energijo,

·  oskrbo s pitno vodo,

·  odvajanje in čiščenje odpadne vode,

·  ravnanje s komunalnimi odpadki,

·  vodenje računovodstva,

·  storitve upravljanja,

·  ogrevanje,

·  telekomunikacijske storitve,

·  zavarovanje premoženja, potrebnega za opravljanje dejavnosti,

·  stroški najemnine za prostor v zasebni lasti, ki ga subjekt uporablja za poslovno dejavnost (upravičeni stroški za izračun najemnine bodo upoštevani v znesku do največ 4,00 EUR/m² poslovnega prostora).

(5) Neupravičeni stroški po tem ukrepu so:

·  stroški davka na dodano vrednost in drugih davčnih dajatev, razen če upravičenec nima pravice do odbitka DDV, kar dokaže s potrdilom pristojnega finančnega urada,

·  zamudne obresti,

·  stroški najemnine za prostor v javni lasti,

·  vsi ostali stroški, ki niso neposredno vezani na izvedbo ukrepa.

III.  Postopek dodeljevanja sredstev

14. člen

Za dodeljevanje denarne pomoči po tem pravilniku mora biti izveden javni razpis, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih.

15. člen

(1) Postopek za dodelitev pomoči vodi tričlanska strokovna komisija, ki jo imenuje župan.

(2) Strokovne in administrativno tehnične naloge za komisijo opravlja pristojni občinski upravni organ.

16. člen

(1) Višina razpisanih sredstev, obdobje upravičenosti, način dodelitve, dodatni pogoji ter merila za dodeljevanje pomoči po tem pravilniku se podrobneje določijo in opredelijo v javnem razpisu.

(2) Z vsakokratnim javnim razpisom se lahko določi tudi najnižji znesek in/ali najvišji znesek prijavljenih stroškov, s katerim je možno kandidirati na javni razpis za sofinanciranje upravičenih stroškov, kakor tudi zgornjo višino dodeljenih sredstev po posameznem upravičencu.

17. člen

Medsebojne obveznosti med upravičencem do pomoči in občino se uredijo s pogodbo.

IV. Nadzor nad porabo sredstev pomoči

18. člen

(1) Kontrolo nad izvajanjem pogodb opravlja pristojni občinski upravni organ.

(2) V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je prejemnik prekršil druga določila pogodbe, je občina na predlog pristojnega občinskega upravnega organa upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje.

V.  Končna določba

19. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 007-1/2021

Datum: 21. 4. 2021