Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami) je Občinski svet Občine
Škofja Loka na 27. redni seji dne 8. 4. 2010 sprejel |
S T A T U T |
Občine Škofja Loka |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Občina Škofja Loka (v
nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z
zakonom na območju naslednjih naselij: Binkelj, Bodovlje, Breznica pod
Lubnikom, Brode, Bukov Vrh nad Visokim, Bukovica, Bukovščica, Crngrob,
Dorfarje, Draga, Forme, Gabrk, Gabrovo, Gabrška Gora, Godešič, Gorenja
vas - Reteče, Gosteče, Grenc, Hosta, Knape, Kovski Vrh, Križna Gora,
Lipica, Log nad Škofjo Loko, Moškrin, Na Logu, Papirnica, Pevno,
Podpulfrca, Pozirno, Praprotno, Pungert, Puštal, Reteče, Rovte v Selški
dolini, Sopotnica, Spodnja Luša, Staniše, Stara Loka, Stirpnik, Strmica,
Suha, Sv. Andrej, Sv. Barbara, Sv. Duh, Sveti Florijan nad Škofjo Loko,
Sv. Lenart, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, Sv. Tomaž, Ševlje, Škofja Loka,
Trata, Trnje, Valterski Vrh, Vešter, Vincarje, Virlog, Virmaše, Visoko
pri Poljanah, Zgornja Luša, Zminec. |
Sedež občine je v
Škofji Loki, Mestni trg 15. |
Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
Območje, ime in sedež
občine se lahko spremenijo po postopku, ki ga določa zakon. Območja in
imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim
odlokom. |
2. člen |
Na območju Občine
Škofja Loka so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti kot ožji deli
občine: Bukovica - Bukovščica, Godešič, Kamnitnik, Sv. Lenart - Luša,
Log, Reteče - Gorenja vas, Stara Loka - Podlubnik, Sv. Duh, Škofja Loka
Mesto, Trata in Zminec. |
Naloge, organizacija
in delovanje ter pravni status ožjih delov občine so določeni s tem
statutom. |
3. člen |
Občina v okviru
ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega
pomena, ki zadevajo prebivalce občine, in izvršuje posamezne naloge iz
državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva. |
4. člen |
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o
lokalnih zadevah javnega pomena po organih občine, ki jih volijo na
podlagi neposredne, splošne in enake volilne pravice na svobodnih
volitvah s tajnim glasovanjem, ter po drugih organih v skladu s tem
statutom. |
Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi neposredno – na zborih občanov, z
referendumom in ljudsko iniciativo. |
Skladno z zakonom se
lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki so lastniki
zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
5. člen |
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina samostojno
odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in
po postopku, ki ju predpisuje zakon. |
Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in mednarodnimi organizacijami
lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter lahko v
ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
6. člen |
Občina ima svoj grb,
zastavo, praznik in pečat, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določijo z odlokom. |
Občina podeljuje
občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. |
II. NALOGE OBČINE |
7. člen |
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), opredeljene s
tem statutom in zakoni, še posebno pa: |
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut,
odloke in druge splošne akte občine, |
– sprejema proračun
in zaključni račun občine, |
– načrtuje prostorski
in okoljski razvoj z integracijo prostorskih in okoljskih vidikov v vse
ostale lokalne zadeve javnega pomena ter sprejema prostorske akte,
|
– predpisuje davke in
prispevke iz svoje pristojnosti, |
– določi organizacijo
in način dela občine v vojni. |
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
– ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– gospodari s
stavbnimi zemljišči in določa pogoje za njihovo uporabo, |
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
|
– oblikuje davčno
politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
– pospešuje razvoj
gospodarskih dejavnosti, obrti, turizma in kmetijstva, |
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti ter v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
– z javnimi sredstvi
v skladu s predpisi pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma
gospodarskih subjektov, |
– pomaga pri
pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni. |
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj
tako, da: |
– sprejema in
uresničuje stanovanjski program občine, |
– spremlja ponudbo in
povpraševanje na trgu najemnih stanovanj s ciljem izboljšanja
stanovanjske oskrbe, |
– zagotavlja gradnjo
oziroma pridobivanje neprofitnih stanovanj in jih oddaja v najem,
|
– omogoča občanom
najemanje stanovanjskih posojil. |
5. Ureja, upravlja in
skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
– zagotavlja
izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
|
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje
komunalno infrastrukturo. |
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
|
– ustanovi
vzgojno-izobraževalni oziroma zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za
njegovo delovanje, |
– v skladu z zakoni,
ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti
in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih
programov, |
– sodeluje z
vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
– ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kakovost
življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
|
– spremlja stanje na
tem področju, |
– pristojnim organom
in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
– sodeluje s centrom
za socialno delo, javnimi zavodi ter drugimi pristojnimi organi in
institucijami. |
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije na način, da: |
– omogoča dostopnost
kulturnih in športnih programov ter projektov, |
– spodbuja in
zagotavlja pogoje za razvoj kulturnih in športnih dejavnosti na
profesionalnem in ljubiteljskem področju, |
– zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– skrbi za varstvo
kulturne dediščine v okviru svoje pristojnosti, |
– usklajuje programe
medobčinskega pomena, |
– sodeluje z društvi
in jih vključuje v aktivnosti občine, |
– z materialnimi in
finančnimi sredstvi spodbuja izvajanje teh dejavnosti enakomerno na
celotnem območju občine. |
9. Zagotavlja varstvo
okolja in učinkovito rabo energije tako, da: |
– zagotavlja varstvo
zraka, tal in vodnih virov, |
– zagotavlja varstvo
pred hrupom, |
– zagotavlja zbiranje
in odlaganje odpadkov ter opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
|
– izvaja naloge, ki
jih določa zakon, odloki, uredbe in drugi predpisi o varstvu okolja in
učinkoviti rabi energije, |
– pospešuje
zanesljivo, varno in učinkovito rabo energije v smeri zniževanja
izpustov toplogrednih plinov in zmanjševanja ostalih škodljivih emisij
ter uporabo obnovljivih virov energije, |
– spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja in učinkovito rabo energije, |
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja in učinkovito
rabo energije, |
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja in učinkovito rabo energije v občini.
|
10. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
– občinske ceste,
ulice in druge javne poti, |
– površine za pešce
in kolesarje, |
– objekte za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
– spomenike in
spominska obeležja na območju občine. |
11. Zagotavlja
požarno varnost in varnost občanov v primeru naravnih in drugih nesreč
tako, da v skladu z merili in normativi: |
– organizira
reševalno pomoč v požarih, |
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere naravnih in
drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva
za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, |
– sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
– sprejema programe
varnosti, |
– ureja promet v
občini in zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah,
|
– določa prekrške in
globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
– organizira občinsko
redarstvo, |
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
– opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
8. člen |
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
– inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
– ugotavljanje javne
koristi v primeru razlastitve za potrebe občine, |
– določanje namenske
rabe prostora, |
– evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
– mrliško pregledno
službo in |
– urejanje drugih
lokalnih zadev javnega pomena. |
9. člen |
Občina opravlja
statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te
potrebe na podlagi pisne zahteve v skladu z zakonom pridobiva ustrezne
podatke od pooblaščenih organov. |
Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
III. ORGANI OBČINE |
1. Skupne določbe |
10. člen |
Organi občine so:
|
– občinski svet,
|
– župan in
|
– nadzorni odbor
občine. |
Občina ima občinsko
volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o
lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za
izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih
postopkov. |
Občina ima tudi druge
organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani občinskega
sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji. |
11. člen |
Občina ima občinsko
upravo, ki v skladu z zakonom, statutom, odloki in splošnimi akti občine
opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge
v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
|
Občinska uprava
odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora. |
Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe in organe ožjih delov občine. |
Občinsko upravo
ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi
njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
Občinsko upravo
sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje organizacijske
enote. |
Občinsko upravo
usmerja in nadzira župan. Delo občinske uprave vodi direktor, ki ga
imenuje in razrešuje župan. |
12. člen |
Če ni v zakonu, s tem
statutom ali poslovniki drugače določeno, organi občine, ki delajo na
sejah, veljavno sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
njihovih članov. Člani organa odločitve sprejemajo z večino opredeljenih
glasov navzočih članov. |
13. člen |
Delo organov občine
je javno. |
Organi občine so
dolžni na zahtevo poslanca Državnega zbora Republike Slovenije dati
pojasnila, ki jih poslanec potrebuje pri svojem delu v volilni enoti.
|
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine ter z navzočnostjo občanov
in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov. Uradno glasilo, v katerem se objavljajo splošni akti občine, je
Uradni list Republike Slovenije. |
Za objavo drugih
pomembnejših odločitev organov občine, ki neposredno zadevajo občane, se
uporabljajo tudi oglasna deska občine, ki je na sedežu občine, spletne
strani občine in lokalna glasila. |
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine, oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe tajne narave oziroma tajne podatke
določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico do vpogleda v dokumente, ki so podlaga
za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
2. Občinski svet |
14. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Občinski svet šteje
28 članov. |
Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta in traja do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta. |
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. |
Prvo sejo občinskega
sveta skliče dotedanji župan najpozneje v 20 dneh po izvolitvi članov
sveta. Če je za izvolitev novega župana potreben drugi krog volitev,
župan skliče prvo sejo občinskega sveta najpozneje v 20 dneh po drugem
krogu volitev. Če seje ne skliče v navedenem roku, jo skliče predsednik
občinske volilne komisije. Do potrditve mandata novemu županu vodi sejo
najstarejši član občinskega sveta. |
15. člen |
Občinski svet se voli
na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim
glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski svet se voli
po proporcionalnem sistemu. |
Oblikovanje volilnih
enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom opredeli občinski
svet z odlokom. |
16. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge akte
občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se
tičejo koristi občine. |
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
– sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine, |
– na predlog župana
sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske
uprave, |
– v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
– odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
– nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
– potrjuje mandate
članov občinskega sveta in ugotovi izvolitev župana ter ugotavlja
razloge za predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
|
– imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora predčasno razreši
člana nadzornega odbora, |
– imenuje člane
občinske volilne komisije, |
– imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
– določi, kateri od
članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu
predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
– na predlog organa,
pristojnega za izvajanje proračuna, sprejme letni načrt pridobivanja in
letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine, |
– določi vrednost
premičnega premoženja, nad katero je treba posamično premično premoženje
uvrstiti v letni načrt razpolaganja, |
– odloča o najemu
posojila in dajanju poroštev, |
– razpisuje
referendume, |
– ustanavlja,
spreminja in ukinja ožje dele občine, |
– s svojim aktom v
skladu z zakonom določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih
teles, ki jih imenuje, ter odloča o povračilih stroškov, |
– v skladu z
zakonskimi in podzakonskimi akti izvaja svoje pristojnosti na področju
določanja plač direktorjev in drugih predstavnikov porabnikov občinskega
proračuna, |
– določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
– ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
– v skladu z zakonom
in aktom o ustanovitvi javnega zavoda imenuje oziroma daje soglasje k
imenovanju direktorja oziroma ravnatelja javnega zavoda, |
– imenuje člane
ustanovitelja v svet javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina,
|
– imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane
sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih
organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
– določi program in
načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne sme biti v
nasprotju z nacionalnim programom varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
– sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– določi organizacijo
občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
|
– odloča o pritožbi
zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev
mandatov, |
– odloča o drugih
zadevah, ki jih določata zakon in ta statut. |
17. člen |
Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, pa tudi ne z delom v občinski upravi in službi v krajevni
skupnosti ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
|
Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, medtem ne opravlja
funkcije člana občinskega sveta. |
Funkcija člana
občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote
in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju
katere je občina, pa tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
18. člen |
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Župan lahko za vodenje
sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega
sveta. |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
ne more voditi že sklicane seje, jo vodi eden od preostalih podžupanov.
Če tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
|
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj šestkrat letno. |
Župan mora sklicati
sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega
sveta. Seja pa mora biti v 15 dneh po podani pisni zahtevi za sklic
seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v 7 dneh po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red.
Zahteva za sklic seje občinskega sveta vsebuje predlog dnevnega reda in
nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za
pripravo gradiva. |
19. člen |
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
20. člen |
Občinski svet dela in
odloča na rednih in izrednih sejah. |
Seje občinskega sveta
so javne. |
Občinski svet sklene,
da se javnost izključi, če to zahtevajo razlogi, določeni v petem
odstavku 13. člena tega statuta. |
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član občinskega
sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana. |
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja, pobude in
predloge ter odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta in se
nanašajo na uresničevanje pristojnosti občine. |
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanom, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske
uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
|
Predsednik nadzornega
odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter
direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
21. člen |
Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino. |
Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje, če je tako
določeno z zakonom, statutom ali poslovnikom občinskega sveta ali če
tako sklene občinski svet. |
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
Odločitve občinskega
sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan in direktor
občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
22. člen |
Članu občinskega
sveta predčasno preneha mandat: |
– če izgubi volilno
pravico, |
– če postane trajno
nezmožen za opravljanje funkcije, |
– če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
|
– če v treh mesecih
po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva
s funkcijo člana občinskega sveta, |
– če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta, |
– če nastopi funkcijo
ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata
ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni
upravi, ki na podlagi določb 37.b člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami) ni združljiva oziroma ni
združljivo s funkcijo člana občinskega sveta. |
Član občinskega sveta
je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto,
peto in šesto alinejo prvega odstavka tega člena. |
Če član občinskega
sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo
županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti
o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne
odstopne izjave. |
Če župan v roku iz
prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne
komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih
dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno
sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega
odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi
odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja
tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi
bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal,
predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane
občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen. |
Članu občinskega
sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata, določeni v prvem odstavku tega
člena. |
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na prvi naslednji seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. Zoper ugotovitveni sklep občinskega sveta lahko
član občinskega sveta, kateremu je prenehal mandat, vloži tožbo na
upravno sodišče. |
Za izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo
določbe zakona. |
23. člen |
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed članov občinskega sveta. |
Občinski svet s
splošnim aktom ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna
ali občasna delovna telesa. |
24. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. Predsednika
odbora ali komisije občinskega sveta izvolijo člani odbora ali komisije
izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora ali komisije. |
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
Število, sestavo,
pristojnosti in organizacijo delovanja odborov in komisij občinskega
sveta določi občinski svet s sklepom. |
25. člen |
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
26. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika in posameznega člana delovnega telesa občinskega
sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov
občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles
občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
3. Župan |
27. člen |
Župana volijo volivci
na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z
zakonom. |
Mandatna doba župana
je štiri leta. |
Mandatna doba župana
se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do
prve seje novoizvoljenega sveta. |
Do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
– mandatna doba
župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata
prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe, |
– mandatna doba
župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz katerega drugega
razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske
svete. |
Župan opravlja
funkcijo nepoklicno oziroma poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan
obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
28. člen |
Župan predstavlja in
zastopa občino. |
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice
glasovati. |
Poleg tega župan:
|
– predlaga občinskemu
svetu v sprejem statut občine, poslovnik občinskega sveta, proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz
pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski
proračun in pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za izvajanje
odločitev občinskega sveta, |
– sprejema posamične
programe ravnanja s stvarnim premoženjem, |
– skrbi za objavo
statuta, poslovnika, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
|
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, |
– določi podrobnejšo
notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
|
– odloča o imenovanju
javnih uslužbencev v nazive in o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih
v občinski upravi ter lahko pooblasti direktorja občinske uprave za te
naloge, |
– imenuje in
razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske
uprave in skupaj z župani občin ustanoviteljic tudi predstojnike organov
skupne občinske uprave, |
– ustanavlja začasne
komisije za posamična področja iz svoje pristojnosti in o tem seznani
občinski svet na naslednji seji, |
– odloča o upravnih
zadevah iz občinske pristojnosti na drugi stopnji, |
– izmed članov
občinskega sveta imenuje podžupane in jih razrešuje, |
– usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
– v skladu s tem
statutom opravlja naloge v krajevnih skupnostih, |
– razpisuje volitve v
svete krajevnih skupnosti, |
– sklicuje zbore
občanov, |
– predlaga občinskemu
svetu razpis referenduma, |
– predlaga podelitev
državnega odlikovanja, |
– vloži zahtevo za
presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države pri Ustavnem sodišču
RS, s katerim se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti,
|
– v upravnem sporu
izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi
izvršujejo nadzor, in |
– opravlja druge
naloge, ki jih določata zakon in ta statut. |
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
29. člen |
Župan zadrži objavo
splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. V tem primeru mora
župan sklicati prvo naslednjo sejo občinskega sveta najpozneje v treh
mesecih. |
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
na ustavno sodišče zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali če
je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek na upravnem sodišču. |
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
30. člen |
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite, reševanja in pomoči,
predvsem pa: |
– skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za
uresničevanje zaščitnih ukrepov in odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
– skrbi za obveščanje
prebivalcev ob nevarnostih in izvaja z zakonom določene naloge s
področja alarmiranja prebivalcev ob nevarnostih, |
– imenuje poveljnika
civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe
civilne zaščite ter poverjenike za civilno zaščito, |
– imenuje odbor za
razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada, |
– sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
– določi
organizacije, ki opravljajo določene operativne naloge zaščite,
reševanja in pomoči, ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
– ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
– sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
– v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
|
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev na delovno dolžnost občinskih oziroma
pokrajinskih delavcev, potrebnih za delo v vojni. |
31. člen |
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu, takoj ko se ta lahko sestane. |
32. člen |
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana
imenuje in razrešuje izmed članov občinskega sveta župan. |
Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu in opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
V primeru županove
odsotnosti ali zadržanosti župana nadomešča tisti podžupan, če ima
občina več podžupanov, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa
najstarejši podžupan. Med nadomeščanjem opravlja podžupan tekoče naloge
iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
|
V primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do nastopa mandata
novoizvoljenega župana podžupan. Če ima občina več podžupanov, pa tisti
podžupan, ki ga določi župan, razen če je župan razrešen. Če župan ne
določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana, oziroma če
je župan razrešen, odloči občinski svet, kateri od članov občinskega
sveta bo opravljal to funkcijo. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana,
nima pravice glasovati o odločitvah občinskega sveta. |
V soglasju z županom
se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo opravljali poklicno. |
33. člen |
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupani ne morejo opravljati svoje
funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če
ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
Med nadomeščanjem
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
34. člen |
Če je tako določeno v
zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
preučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti in o tem obvesti
občinski svet. |
35. člen |
Županu in podžupanu
kot članu občinskega sveta preneha mandat: |
– če izgubi volilno
pravico, |
– če postane trajno
nezmožen za opravljanje funkcije, |
– če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
|
– če v treh mesecih
po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva
s funkcijo člana občinskega sveta, |
– če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali
podžupana, |
– če nastopi funkcijo
ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata
ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni
upravi, ki na podlagi določb 37.b člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami) ni združljiva oziroma ni
združljivo s funkcijo župana ali podžupana. |
Župan oziroma
podžupan kot član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o
svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alinejo prvega odstavka
tega člena. |
Če župan odstopi, mu
preneha mandat z dnem, ko je o svojem odstopu pisno obvestil občinski
svet in občinsko volilno komisijo. |
Županu oziroma
podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata, kot jih določa prvi odstavek tega
člena. |
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na prvi naslednji seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko župan
oziroma podžupan, ki mu je prenehal mandat, v 8 dneh od prejema sklepa
vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. |
Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot 6 mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu oziroma
podžupanom preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši, in z dnem
nastopa mandata novoizvoljenega župana, če je prejšnjemu županu
predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razlogov,
določenih v tem odstavku, ne vpliva na njegov mandat člana občinskega
sveta. |
4. Nadzorni odbor |
36. člen |
Nadzorni odbor občine
je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
– nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev. |
37. člen |
Nadzorni odbor ima 7
članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov
najpozneje v 45 dneh po svoji prvi seji. |
Člani nadzornega
odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in zaželeno
znanje iz finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za
člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kandidate za člane nadzornega odbora
občine predlagajo politične stranke in liste, ki so zastopane v
občinskem svetu ter sveti krajevnih skupnosti. |
Člani nadzornega
odbora opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani
svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, javni uslužbenci
občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij
in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih
proračunskih sredstev. |
Članstvo v nadzornem
odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski
svet na predlog nadzornega odbora. |
38. člen |
Prvo sejo nadzornega
odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira,
če je na prvi seji navzoča večina članov. |
Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika nadzornega
odbora. |
Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor dela
in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
Sedež nadzornega
odbora je na sedežu občine v Škofji Loki, Mestni trg 15. Nadzorni odbor
za seje uporablja prostore občine. |
Nadzorni odbor pri
svojem poslovanju uporablja pečat občine. |
39. člen |
Nadzorni odbor
samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program
in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta
za prihodnje leto predloži županu. |
Nadzorni odbor mora
vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
– proračuna in
zaključnega računa proračuna občine, |
– finančnih načrtov
in zaključnih računov krajevnih skupnosti, |
– finančnih načrtov
in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov,
javnih podjetij in drugih), katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je
občina. |
V program lahko
nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom nadzorni odbor
seznani občinski svet in župana. |
Poleg zadev iz
letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki
jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
Nadzorni odbor po
opravljenem nadzoru redno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. |
40. člen |
Na občini in pri
občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.
|
Nadzorni odbor
preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih
podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih
poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in
uporabnikom proračunskih sredstev ter po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
Nadzorni odbor pred
nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika
proračuna. |
41. člen |
Ugotovitve, ocene in
mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravita dva člana
nadzornega odbora, ki ju je na predlog predsednika za posamezno zadevo v
skladu z letnim programom nadzora s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil
nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev
vsebine nadzora, časa in kraja nadzora ter navedbo nadzorovane osebe.
|
V postopku nadzora so
odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. Člana nadzornega odbora, ki opravlja
nadzor, imata pravico zahtevati vse podatke v okviru svoje zadolžitve,
ki jih potrebujeta za izvedbo nadzora. Občinski organi so zahtevane
podatke dolžni dati. |
Po opravljenem
pregledu pripravita člana nadzornega odbora predlog poročila, v katerem
so navedeni nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda,
ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi
ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje
nadzorovani osebi, ki ima pravico v 15 dneh od prejema predloga poročila
izdelati odzivno poročilo in ga posredovati nadzornemu odboru. Nadzorni
odbor mora v 15 dneh uskladiti končno poročilo z navedbami v odzivnem
poročilu. Končno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi,
občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
|
Poročilo o nadzoru
mora vsebovati obvezne sestavine, določene z zakonom. |
42. člen |
Če je nadzorni odbor
ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče Republike Slovenije ter občinski svet.
|
Če nadzorni odbor
ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna
oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve
posredovati pristojnemu organu pregona. |
43. člen |
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora ter v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
44. člen |
Predsednik nadzornega
odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve, če so podane
okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
Izločitev člana
nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi
je treba navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. |
O izločitvi
predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
45. člen |
Delo nadzornega
odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko
je njegovo poročilo dokončno. Za obveščanje javnosti o delu nadzornega
odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on
pooblasti. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank,
vključenih v postopek nadzora. |
Nadzorni odbor je pri
svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in
poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom
ali akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto
posameznikov. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa
poslovnik. |
46. člen |
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
Posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene
župan. |
47. člen |
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi
letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. |
48. člen |
Podrobneje uredi
nadzorni odbor svoje delo in organizacijo s poslovnikom, ki ga sprejme z
večino glasov svojih članov. |
5. Občinska uprava |
49. člen |
Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da z drugo občino ali drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
Organizacija in delo
organa skupne občinske uprave se določita s splošnim aktom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
50. člen |
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
|
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
51. člen |
Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko
pooblasti druge uradne osebe občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske
pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj
v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
52. člen |
Župan izvaja nadzor
nad doslednim izvajanjem predpisov na področju upravnega postopka.
|
Direktor občinske
uprave je dolžan zagotoviti, da upravno poslovanje v občinski upravi
poteka v skladu s predpisi na področju upravnega postopka. |
53. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
54. člen |
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi iz
odločanja ali opravljanja posameznih upravnih dejanj v upravni zadevi
odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika
organa občinske uprave o zadevi tudi odloči, če je pooblaščen za
odločanje v upravnih zadevah. |
O izločitvi
direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana pa občinski
svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči. |
IV. KRAJEVNE
SKUPNOSTI |
55. člen |
Zaradi zadovoljevanja
posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v
občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
|
Krajevne skupnosti so
del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
Pobudo za ustanovitev
nove krajevne skupnosti ali spremembo njenega območja lahko da zbor
občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po
postopku in na način, ki ju določa ta statut za ljudsko iniciativo.
|
Krajevne skupnosti
ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom.
Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja
mora občinski svet ugotoviti interes prebivalcev te krajevne skupnosti,
pri čemer se ta interes nanaša na ime in območje te krajevne skupnosti.
Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu, ki se razpiše za območje,
na katerem naj bi se ustanovila skupnost, ali na zboru krajanov. |
56. člen |
Na območju Občine
Škofja Loka so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti, ki obsegajo
območja naslednjih naselij oziroma ulic: |
– Bukovica -
Bukovščica: Sv. Tomaž, Praprotno, Spodnja Luša od hišne številke 1 do 13
in hišna številka 38, Stirpnik, Bukovica, Ševlje, Knape, Pozirno,
Bukovščica, Strmica; |
– Godešič: Godešič;
|
– Kamnitnik: Cesta
talcev – del s hišnimi številkami 4, 4a, 6, 6a, 10 in 12 ter hišne
številke 41, 42, 43, 44 in 45, Demšarjeva cesta, Kamnitnik, Kidričeva
cesta – del do hišne številke 22 ter hišni številki 22a in 23a,
Koširjeva cesta, Ljubljanska cesta – del do hišne številke 8,
Partizanska cesta, Potočnikova ulica, Sorška cesta, Stara cesta, Suška
cesta, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica, Kapucinski trg – del hišne
številke 4 in od 6 do 9, Pod Plevno; |
– Sv. Lenart - Luša:
Rovte v Selški dolini, Spodnja Luša – del od hišne številke 14 dalje
brez hišne številke 38, Sv. Lenart, Zgornja Luša; |
– Log: Brode, Bukov
Vrh nad Visokim, Gabrk, Gabrška Gora, Kovski Vrh, Log nad Škofjo Loko,
Na Logu, Valterski Vrh, Visoko pri Poljanah; |
– Reteče - Gorenja
vas: Gorenja vas - Reteče, Reteče; |
– Stara Loka -
Podlubnik: Binkelj, Crngrob, Križna Gora, Moškrin, Papirnica, Pevno,
Stara Loka, Cesta talcev – del brez hišnih številk 4, 4a, 6, 6a, 10 in
12 ter brez hišnih številk 41, 42, 43, 44 in 45, Groharjevo naselje,
Podlubnik, Trnje, Vešter, Virlog; |
– Sv. Duh: Dorfarje,
Forme, Grenc, Sv. Duh, Virmaše; |
– Škofja Loka Mesto:
Sv. Andrej, Sv. Ožbolt, Podpulfrca, Puštal, Sv. Barbara, Blaževa ulica,
Cankarjev trg, Grajska pot, Studenec, Fužinska, Klobovsova ulica,
Kopališka ulica, Mestni trg, Novi svet, Kapucinski trg – del brez hišne
številke 4 in od 6 do 9, Poljanska cesta, Spodnji trg, Vincarje;
|
– Trata: Draga,
Gosteče, Hosta, Lipica, Pungert, Trata, Suha, Frankovo naselje,
Hafnerjevo naselje, Kidričeva cesta – hišna številka 23 in del od hišne
številke 24 dalje, Ljubljanska cesta – del od hišne številke 9 dalje;
|
– Zminec: Bodovlje,
Breznica pod Lubnikom, Gabrovo, Sv. Petra Hrib, Sopotnica, Staniše,
Sveti Florijan nad Škofjo Loko, Zminec. |
57. člen |
Krajevne skupnosti
opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se večinoma nanašajo na
prebivalce območja krajevne skupnosti, zlasti pa naloge, ki se nanašajo
na: |
– lokalne javne
službe, |
– vzdrževanje
krajevnih cest in drugih javnih površin, |
– upravljanje s
premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva, |
– pospeševanje
kulturne in drugih društvenih dejavnosti. |
Podrobneje se naloge,
ki se prenesejo v izvajanje krajevnim skupnostim, določijo z odlokom, ki
ga občinski svet sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
|
Občinski svet mora
pred vsako odločitvijo, ki se nanaša na posamezno krajevno skupnost,
obvezno pridobiti mnenje te krajevne skupnosti. Če krajevna skupnost ne
poda mnenja v 30 dneh, lahko občinski svet odloči brez tega mnenja. |
58. člen |
Krajevna skupnost je
pravna oseba javnega prava. V pravnem prometu nastopa v svojem imenu in
za svoj račun v okviru nalog, določenih s tem statutom in posebnim
odlokom. |
Krajevna skupnost je
lahko delodajalec ob predhodnem soglasju občinskega sveta. |
Krajevna skupnost
odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s
katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti
subsidiarno. |
Krajevno skupnost
predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. |
Pravni posli, ki jih
sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana, so nični.
Lahko pa predpis občine, ki je potreben za izvršitev občinskega
proračuna, določi, kateri pravni posli in do katerega zneska so ti
posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega
soglasja župana. |
59. člen |
Organ krajevne
skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo krajani s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta krajevne skupnosti določa zakon. |
Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše župan. Redne volitve v svete krajevnih
skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v Občinski svet Občine
Škofja Loka. |
Število članov sveta
krajevne skupnosti in volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti
določi občinski svet z odlokom. |
Mandat članov sveta
krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
Funkcija člana sveta
krajevne skupnosti je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s
članstvom v nadzornem odboru občine in s funkcijo javnega uslužbenca v
občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno
prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi
za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti. |
Funkcija člana sveta
krajevne skupnosti je nepoklicna. |
60. člen |
Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče dotedanji predsednik sveta krajevne skupnosti
najpozneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti.
Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih
članov. |
Svet krajevne
skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ju izmed sebe izvolijo
člani sveta. |
Predsednik sveta
krajevne skupnosti predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje
sveta krajevne skupnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi
svet krajevne skupnosti. Podpredsednik sveta krajevne skupnosti
nadomešča predsednika med njegovo odsotnostjo in opravlja naloge, ki mu
jih določi predsednik. |
61. člen |
Svet krajevne
skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom in posebnim
odlokom naloge krajevne skupnosti. Za delovanje sveta krajevne skupnosti
se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. |
Župan ima pravico
biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa
nima pravice glasovati. |
Svet krajevne
skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov
krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov, pri
čemer naloge župana opravlja svet krajevne skupnosti. |
62. člen |
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih
skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
63. člen |
Delovanje krajevnih
skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi
prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve ter prihodki
od premoženja ožjega dela občine. |
Krajevne skupnosti se
ne smejo zadolževati. |
Prihodki in odhodki
krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih. Finančne
načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga,
sprejme na predlog župana občinski svet. |
Občina subsidiarno ne
odgovarja za finančne obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v
finančnem načrtu krajevne skupnosti tako, kot je to določeno v prejšnjem
odstavku tega člena. |
Za izvrševanje
finančnega načrta krajevnih skupnosti je odgovoren predsednik sveta
krajevne skupnosti. |
Krajevne skupnosti
imajo svoje transakcijske račune. |
Za izvrševanje
finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov,
ki urejajo financiranje javne porabe, in določbe odloka o proračunu
občine. |
Nadzor nad finančnim
poslovanjem krajevnih skupnosti opravljajo župan, pristojni oddelek
občinske uprave in nadzorni odbor občine. |
64. člen |
Občinski svet lahko
na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta
krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet
krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
– če se po najmanj
trikratnem sklicu ne sestane, |
– če ne izvršuje
nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane, oziroma jih izvršuje v
nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
– če se ugotovi, da
očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki
so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
|
Preden občinski svet
izda sklep o razpustitvi sveta krajevne skupnosti, mora opozoriti
krajevno skupnost na njeno nezakonito ravnanje ter ji predlagati, kako
naj v primernem roku te nezakonitosti odpravi. Če krajevna skupnost
ravna v skladu z opozorilom, občinski svet postopek o razpustitvi sveta
krajevne skupnosti s sklepom ustavi. |
Občinski svet
razpusti svet krajevne skupnosti, če ugotovi, da razlogi niso
odpravljeni, da so bili uporabljeni vsi milejši zakoniti ukrepi ter da
je predčasna razpustitev sveta krajevne skupnosti v danem primeru
primeren in nujen ukrep za zagotovitev samouprave te krajevne skupnosti. |
65. člen |
Občinski svet lahko s
spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane
sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje
nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom in zakonom. |
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
66. člen |
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
1. Zbor občanov |
67. člen |
Občani na zboru
občanov: |
– obravnavajo pobude
in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– obravnavajo pobude
in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij in imen ulic, |
– opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom in varovanja življenjskega okolja,
|
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov,
pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati,
je občanom dolžan primerno in v primernem roku svoje mnenje predstaviti
in utemeljiti. |
68. člen |
Zbor občanov se lahko
skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti ali za
posamezno naselje. |
Zbor občanov lahko
skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta
krajevne skupnosti. |
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini. Župan mora sklicati zbor občanov v krajevni skupnosti ali
naselju na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti ali
naselju. |
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek vsakega volivca,
datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter podpis volivca. Župan
lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo dovolj
volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu
podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najpozneje v
30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
69. člen |
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora občanov
je treba objaviti na krajevno običajen način. |
70. člen |
Zbor občanov vodi
župan, od njega pooblaščeni podžupan ali pooblaščeni delavec občinske
uprave. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora,
ki naj zbor vodi. |
Zbor občanov veljavno
sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na
zboru sodeluje najmanj 5 odstotkov volivcev z območja občine, za katero
je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje
najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Delavec občinske
uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora
občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve, in vodi
zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor
občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno
običajen način objavi. |
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
71. člen |
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
Občani lahko odločajo
na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. V tem
primeru se tak referendum opravi v skladu z določbami Zakona o lokalni
samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami) ter Zakona o
referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, s
spremembami), če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
Referendum se opravi
kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Občinski svet lahko
razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
|
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
72. člen |
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najpozneje v 15
dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najpozneje v 15 dneh
po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti
s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
|
Če je vložen predlog
za razpis referenduma ali dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
73. člen |
Če je sprejeti
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na
referendumu zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil
izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
74. člen |
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj sto volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v 8 dneh po prejemu
pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost
odpravi v 8 dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila
vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
|
Pobudnik lahko v 8
dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev
župana preizkusi upravno sodišče. |
75. člen |
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali
podpisovanjem na seznamu. |
O načinu dajanja
podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec za podporo z
osebnim podpisovanjem oziroma obrazec seznama, ki vsebujeta jasno
izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
|
Osebno podpisovanje
se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom dovolj volivcev. |
76. člen |
Občinski svet razpiše
referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve
zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom
prejšnjega člena. |
Referendum se izvede
najprej 30 in najpozneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela
prost dan. |
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo, oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan
razpisa, dan glasovanja in referendumsko območje. |
Če občinski svet
meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z
ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče.
Zahtevo lahko občinski svet vloži od dne vložitve zahteve in najpozneje
do izteka roka za razpis referenduma. |
Akt o razpisu
referenduma se objavi tako, kot je s tem statutom določeno za objavo
splošnih aktov občine. |
77. člen |
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta, če zakon ne določa drugače. |
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
78. člen |
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanj izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno
vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu in ga objavi tako, kot je v statutu občine določeno za objavo
splošnih aktov občine. |
3. Svetovalni
referendum |
79. člen |
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum
se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum
se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
4. Ljudska iniciativa |
80. člen |
Najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta
ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih
občinskih organov. |
Glede pobude volivcem
za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen referendum o splošnem aktu občine. |
Če se zahteva nanaša
na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najpozneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve. |
Če se zahteva nanaša
na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najpozneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
VI. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
81. člen |
Občina zagotavlja
opravljanje obveznih javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb,
za katere je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
– neposredno v okviru
občinske uprave, |
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z dajanjem
koncesij, |
– z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
Zaradi
gospodarnejšega in učinkovitejšega izvajanja javnih služb lahko občina
skupaj z drugimi občinami ustanovi javni zavod ali javno podjetje. |
82. člen |
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic občin v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom
javnega zavoda ali javnega podjetja iz tretjega odstavka prejšnjega
člena tega statuta ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z
zagotavljanjem javnih služb občinski sveti udeleženih občin ustanovijo
skupni organ, ki ga sestavljajo župani. |
V aktu o ustanovitvi
skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način
sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo
skupnega organa. |
83. člen |
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina na podlagi zakona javne službe naslednje
dejavnosti: |
– vzgojo in
izobraževanje, |
– zdravstvo,
|
– socialno varstvo,
|
– kulturo,
|
– šport. |
84. člen |
Na področju
gospodarskih javnih služb občina zagotavlja opravljanje dejavnosti, ki
so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe, ter
dejavnosti, ki so kot lokalne javne službe s tem statutom in odlokom
občine določene predvsem na naslednjih področjih: |
– oskrba s pitno
vodo, |
– odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
– zbiranje in prevoz
komunalnih odpadkov, |
– odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
– dejavnost
sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina
(SODO), |
– urejanje in
čiščenje javnih površin, |
– urejanje javnih
poti, površin za pešce in zelenih površin, |
– gasilstvo,
|
– upravljanje
pokopališč in pogrebna dejavnost, |
– javna razsvetljava,
|
– urejanje ulic,
trgov in cest, |
– upravljanje
parkirišč. |
85. člen |
Občina lahko z
odlokom določi kot javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali pogoj za izvrševanje
gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
VII. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
86. člen |
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Odsvojitev delov
premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del
premoženja občine. |
Nepremično in
premično premoženje se lahko pridobita brezplačno, razen če bi taka
pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo povezano s
pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino glede na
koristi brezplačne pridobitve. Neodplačna pridobitev finančnega
premoženja občine je dovoljena v skladu z določili predpisov na področju
javnih financ. |
Za prodajo ali
zamenjavo nepremičnin in premičnin v lasti občine se smiselno
uporabljajo prepisi, ki veljajo za prodajo in zamenjavo državnega
premoženja, če ni z zakonom drugače določeno. Za prodajo ali zamenjavo
finančnega premoženja občine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja
javne finance. |
Občinski svet na
predlog župana sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z
nepremičnim premoženjem občine. |
Župan sprejme letni
načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem občine v
rokih, določenih za pripravo in spremembo proračuna za določeno časovno
obdobje. |
Občinski svet na
predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega
premoženja. |
O pridobitvi in
odtujitvi občinskega premoženja odloča občinski svet, če ni z zakonom
drugače določeno. |
87. člen |
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
88. člen |
Financiranje občine,
sestava proračuna in finančnega načrta, priprava proračuna in finančnega
načrta, sprejemanje proračuna, izvrševanje proračuna, upravljanje in
razpolaganje z občinskim premoženjem, zadolževanje, upravljanje z
dolgovi, poroštva države in občine ter zadolževanje javnega sektorja,
računovodstvo, zaključni račun proračuna in proračunski nadzor so
urejeni z določbami zakona, ki ureja področje javnih financ, zakona o
izvrševanju proračuna Republike Slovenije za posamezno leto, uredbe
oziroma akta o prodaji, oddaji ali zamenjavi nepremičnin in premičnin v
lasti Republike Slovenije, zakona na področju financiranja občin ter z
drugimi zakoni in akti. |
89. člen |
Prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe občine so zajeti v
proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet v skladu z zakonom.
Postopek sprejemanja proračuna občinski svet natančneje uredi s
poslovnikom. |
Občinski svet mora
sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev 1.
januarja leta, za katerega se sprejema. |
Za pripravo in
predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z
zakonom je odgovoren župan. |
Župan predloži
občinski proračun ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30 dneh po
njegovem sprejetju. |
90. člen |
Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
|
Splošni del proračuna
sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih
terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni del proračuna
sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
|
Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih
uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi. |
V splošnem in
posebnem delu proračuna in v načrtu razvojnih programov se prikažejo:
ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo in tekoče leto ter
načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja v
občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. |
91. člen |
Za izvrševanje
proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. Za finance pristojen
organ občinske uprave mora redno spremljati izvrševanje proračuna in o
tem, če je treba, obveščati župana. |
V okviru izvrševanja
proračuna ima župan pooblastila, ki so določena s predpisi, ki urejajo
področje javnih financ in ki so določena s splošnimi akti občine,
sprejetimi na podlagi takih predpisov. |
Župan je odgovoren za
vzpostavitev notranjega nadzora javnih financ, kot to določa zakon, ki
ureja področje javnih financ. |
Župan je v skladu z
zakonom pristojen za prevzemanje obveznosti, verifikacijo obveznosti,
izdajo odredbe za plačilo v breme proračunskih sredstev občine in
ugotavljanje pravice izterjave ter izdajanje nalogov za izterjavo v
korist proračunskih sredstev. Župan lahko s pooblastilom prenese
posamezna upravičenja na podžupana ali posamezne javne uslužbence
občinske uprave. |
Župan poroča
občinskemu svetu v tretjem četrtletju koledarskega leta o izvrševanju
tekočega proračuna. |
92. člen |
Proračun občine se
sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine. |
V odloku o proračunu
se določijo obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev občine,
posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna ter drugi elementi,
ki jih določa zakon, ki ureja področje javnega financiranja.
|
Pri izvajanju ukrepov
za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev,
začasno zadržanje izvrševanja proračuna, zagotavljanje proračunskega
ravnovesja in drugih ukrepov, določenih z zakonom, so pristojni organi
dolžni ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
|
Rebalans proračuna
predlaga župan pod pogoji in na način, kot določajo predpisi na področju
javnega financiranja. |
Predlogi za povečanje
izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov
proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer
povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne
proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
93. člen |
Če proračun občine ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financirane nalog
občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za
iste programe kot preteklo leto. |
Odločitev o začasnem
financiranju občine sprejme župan ter o tem obvesti občinski svet in
nadzorni organ. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem
glasilu občine. |
Začasno financiranje
se izvaja za obdobje, na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi
na področju javnih financ. |
94. člen |
Sredstva proračuna se
uporabljajo za financiranje funkcij občine, za izvrševanje njenih nalog
in za druge namene, ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali splošnimi
akti občine, ter v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje njenih
nalog in programov. |
Proračunskih sredstev
ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih določa
zakon ali odlok o proračunu občine. |
Če se po sprejemu
proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove
obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi
obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in
obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom ali prerazporeditvijo
sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev. |
Če se med letom
spremeni delovno področje oziroma pristojnost proračunskega uporabnika,
župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo. Če
se proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame
drug proračunski uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v splošno
proračunsko rezervacijo. |
Župan mora o
izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu. |
95. člen |
V proračunu se
zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo in proračunsko rezervacijo
na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. |
96. člen |
Zaključni račun
proračuna občine je akt občine, v katerem so prikazani predvideni in
realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki
občine za preteklo leto. |
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega
računa proračuna in ga v skladu s predpisanimi roki predloži občinskemu
svetu v sprejem. |
Župan o sprejetem
zaključnem računu obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh
po njegovem sprejemu. |
97. člen |
Občina se lahko
zadolži in izdaja poroštva v skladu s pogoji, določenimi v zakonu in
statutu. |
Posredni uporabniki
občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja se
lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo, če je z zakonom, ki ureja
financiranje občin, to dovoljeno, in pod pogoji, ki jih določi občinski
svet. |
Pravne osebe, v
katerih ima občina odločujoči vpliv na upravljanje, se lahko zadolžujejo
in izdajajo poroštva pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Skupna
višina zadolžitve in izdanih poroštev se določi z odlokom, s katerim se
sprejme občinski proračun. |
98. člen |
Naloge finančnega
poslovanja občine izvršuje finančna služba občine. |
Nadzor nad finančnim
poslovanjem izvaja župan, nadzorni odbor in občinski svet, vsak v okviru
svojih pristojnosti. |
99. člen |
Nabavo blaga,
naročilo storitev in oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
VIII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni akti
občine |
100. člen |
Splošni akti občine
so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, pravilniki, odredbe in
navodila. |
Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge plane razvoja občine,
občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih
aktov. |
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
Občinski svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov, potrjuje uradna prečiščena
besedila aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom in
statutom občine. |
101. člen |
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga po postopku, ki velja za sprejem odloka,
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov
občinskega sveta. |
102. člen |
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredijo
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
103. člen |
Z odlokom občina na
splošen način ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
104. člen |
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
105. člen |
Z odredbo občina
uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način
ravnanja v takih razmerah. |
106. člen |
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
107. člen |
Statut, odloki in
drugi splošni akti občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu
občine, ki je Uradni list Republike Slovenije, in začnejo veljati 15.
dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
|
Interni akti občine,
ki urejajo notranje delovanje občinske uprave, se lahko objavijo le na
oglasni deski občinske uprave in na intranetu občine. |
2. Posamični akti
občine |
108. člen |
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti
odloča občina o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene
državne pristojnosti na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.
|
O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
IX. VARSTVO OBČINE V
RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
109. člen |
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine. |
110. člen |
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi v nasprotju z zakonom ureja
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
ravna, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
111. člen |
Občina lahko v
upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi
državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko občina
sproži tudi zoper nosilce javnih pooblastil v primerih in pod pogoji, ki
jih določa zakon. |
112. člen |
Občina ima v
postopku, v katerem se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov in
organizacij, pred državnimi organi položaj stranke, če so s temi akti
neposredno prizadete njene pravice in koristi, določene z ustavo in
zakoni. |
Občina ima pravico
biti obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni
organ odloča na podlagi predpisov občine. |
113. člen |
Državni zbor mora
pred sprejemom zakonov in drugih predpisov, ki se v skladu z ustavo
tičejo koristi občine, pridobiti njeno mnenje. |
X. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
114. člen |
Krajevne skupnosti so
dolžne uskladiti svoje statute z določbami tega statuta v 9 mesecih in
jih posredovati županu, da jih objavi. |
Organi občine so
dolžni odloke in druge splošne akte uskladiti z določbami tega statuta v
9 mesecih. |
Peti odstavek 59.
člena tega statuta se v delu, ki se nanaša na nezdružljivost funkcije
člana sveta krajevne skupnosti s funkcijo javnega uslužbenca v občinski
upravi, in drugi odstavek 17. člena tega statuta se v delu, ki se nanaša
na nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom v službi
krajevne skupnosti, začneta uporabljati na način in pod pogoji,
določenimi v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni
samoupravi (Uradni list RS, št. 60/07). |
115. člen |
Z dnem uveljavitve
tega statuta prenehajo veljati Statut Občine Škofja Loka (Uradni list
RS, št. 37/95, 47/98) in na njegovi podlagi sprejeti statutarni sklepi.
Slednji se uporabljajo do izdaje predpisov, izdanih na podlagi tega
statuta, če niso z njim v nasprotju. |
116. člen |
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 020-0001/2008 |
Škofja Loka, dne 8.
aprila 2010 |
|
Župan |
Občine Škofja Loka
|
Igor Draksler l.r. |