Na
podlagi 52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) in 17. člena
Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 –
UPB, 49/10 in 39/15) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na
14. redni seji dne 30. junija sprejel |
|
O D L
O K |
o
občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota (SD OPN 1) |
I. UVODNI DOLOČBI
1. člen
(predmet odloka)
|
(1) S
tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja
Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu
Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt
Mestne občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: prostorski načrt). |
(2) Prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se določijo cilji in
izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve
lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor.
Prostorski načrt velja za celotno območje Mestne občine Murska Sobota in
je podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor. |
(3) Prostorski načrt je usklajen z mnenji nosilcev urejanja prostora
oziroma s predpisi z njihovih delovnih področij. |
2. člen
(vsebina prostorskega načrta)
|
(1) Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del. |
a) Strateški del prostorskega načrta določa: |
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, |
– zasnovo prostorskega razvoja občine, |
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, |
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, |
– usmeritve za razvoj v krajini, |
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, |
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev, |
– koncept prostorskega razvoja mesta Murska Sobota. |
b) Izvedbeni del prostorskega načrta določa: |
– enote
urejanja prostora, |
– območja namenske rabe prostora, |
– dopustno rabo prostora, |
– prostorske izvedbene pogoje. |
(2) Sestavni deli prostorskega načrta so: |
– besedilo prostorskega načrta (odlok) s prilogami, |
– grafični del prostorskega načrta, |
– priloge prostorskega načrta. |
(3) Priloge k besedilu prostorskega načrta so: |
– Priloga 1: Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni za
posamezna območja podrobnejše namenske rabe, |
– Priloga 2: Zahtevano število parkirnih mest za različne vrste
objektov, |
– Priloga 3: Pomen izrazov in kratic, uporabljenih v odloku. |
(4) Grafični prikazi prostorskega načrta so: |
a) Grafični prikazi strateškega dela: |
– zasnova prostorskega razvoja občine, |
– zasnova gospodarske javne infrastrukture, |
– okvirna območja naselij, |
– usmeritve za prostorski razvoj občine. |
b) Grafični prikazi izvedbenega dela so: |
– pregledna karta občine, |
– pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev, |
– prikaz
območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, |
– legenda. |
c) Grafični prikazi posebnega dela so: |
– prikazi vzhodne obvoznice, |
– prikazi zahodne obvoznice. |
(5) Obvezne priloge prostorskega načrta so: |
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
– prikaz
stanja prostora, |
– strokovne podlage, |
– smernice in mnenja, |
– obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta, |
– povzetek za javnost in |
– okoljsko poročilo. |
II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Izhodišča in cilji prostorskega
razvoja Mestne občine Murska Sobota
3. člen
(analiza stanja)
|
(1) Mestna občina Murska Sobota leži na skrajnem severovzhodnem delu
Slovenije, na osrednjem Ravenskem, med Muro na jugu in Ledavo na severu,
na povprečni višini 190 m nad morjem. Meji na sosednje občine Tišina,
Puconci, Moravske Toplice in Beltinci z območja Prekmurja in na Veržej,
Križevci in Radenci z območja Prlekije. Nedaleč od občine so sosednje
države Avstrija, Madžarska in Hrvaška. Bližina dveh evropskih držav je
imela že v preteklosti pomembno vlogo v razvoju širšega območja.
Predvsem je osrednji del Prekmurja z mestom Murska Sobota pomembno
prometno vozlišče, kjer se stekajo poti iz vzhodne in severne Evrope
(glavna cesta, železnica), s prometno in družbeno infrastrukturo pa
povezuje tudi vse okoliške lokalne skupnosti. |
(2) Mestna občina meri 64,4 km2 in šteje 19.313 prebivalcev
(Registrski popis 2011). Vključuje mesto Murska Sobota in 11 naselij, ki
jim pripadajo enako imenovane katastrske občine Bakovci, Černelavci,
Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Rakičan, Rakičan – Jezera,
Satahovci in Veščica ter na novo ustanovljeno romsko naselje Pušča, ki
leži v k.o. Černelavci. Središče mestne občine je mesto Murska Sobota,
ki je pomembno prometno središče širše regije. Šteje 11.427 prebivalcev
(Centralni register prebivalcev in Register tujcev, stanje leta 2013) in
zavzema površino 14,5 km2. Pomembno vlogo kot regijsko
središče je imela Murska Sobota s svojim zaledjem že v preteklosti. |
(3) Občina šteje 19.313 prebivalcev (Registrski popis 2011), od tega je
9.130 moških in 10.183 žensk. Število prebivalstva je naraščalo od leta
1961 do leta 1991 v mestu Murska Sobota z indeksom 2,12 v ostalih
naseljih pa 1,32. Od leta 1991 prebivalstvo v povprečju upada (indeks
2002/1991 – 0,94), vendar na račun mesta, kjer je indeks 0,89. V ostalih
naseljih v povprečju prebivalstvo narašča tudi v zadnjih letih in sicer
z indeksom 1,07. Povprečna starost prebivalcev v občini je 39,7 let, kar
je na povprečju Slovenije (39,5 let), več od povprečja Upravne enote
(38,8) in manj od povprečja v statistični regiji (40,0 let). Največ
prebivalcev je v mestu Murska Sobota (v deležu kar 61,9), v ostalih
naseljih pa sorazmerno z velikostjo naselja. Naselja so enakomerno, v
radiju do 5 km, razporejena okrog mesta, kar zagotavlja dobro dostopnost
do družbenih funkcij mesta. |
(4) Po
izobrazbeni strukturi je v mestni občini več oseb z višjo in visoko
izobrazbo (15,34 %) kot v upravni enoti (8,38 %), statistični regiji
(7,95 %) in Sloveniji (12,93 %). Po drugi strani pa je v občini kar
4,3 % prebivalstva brez oziroma z nepopolno osnovno šolo. Največ v
naselju Černelavci (22,3 %), in sicer na račun romskega naselja Pušča,
ki je v statistiki del naselja Černelavci. Brez naselja Černelavci je
odstotek oseb z nepopolno osnovno šolo v občini le 2,4 %, kar je manj
kot v upravni enoti (6,21 %), statistični regiji (5,93 %) in Sloveniji
(6,95 %). Odstotek prebivalstva s srednjimi šolami je enak povprečju
ostalih enot. Torej je v mestni občini dokaj dobra izobrazbena
struktura. |
(5) Območje mestne občine je po površini izrazito kmetijsko, saj kar
3.924 ha ali 61 % celotne površine zavzemajo najboljša kmetijska
zemljišča. Tudi glede dejanske rabe je pretežni del območja občine
namenjen njivam in vrtovom (62,93 %). Vendar v občini kmetijska
dejavnost ni vodilna panoga. Tudi v okoliških naseljih, ki sicer imajo
še kmečki značaj, je vse manj kmetij, kjer se intenzivno ukvarjajo s
poljedelstvom ali živinorejo. Posamične kmetije v kmečkih naseljih
(največ jih je v Bakovcih in Satahovcih), se usmerjajo bolj v rejo
živine. V kmetijskih dejavnostih je zaposlenih le 2,9 % prebivalstva
občine. |
(6) Gospodarski razvoj občine je usmerjen v industrijo in obrt ter
storitvene dejavnosti, kjer ima kmetijska predelovalna industrija že
veliko tradicijo. Industrijski obrati so pretežno v mestu Murska Sobota.
V storitvenih dejavnostih je zaposlenih kar 57,6 % prebivalstva. |
(7) Mesto Murska Sobota je širše regijsko središče s pomembno prometno
funkcijo in povezovanjem s sosednjima državama Avstrijo in Madžarsko.
Ostala naselja so kvalitetna bivalna območja brez pomembnejših funkcij.
Zaradi bližine mesta (najbolj sta oddaljeni naselji Bakovci – 3,5 km in
Kupšinci – 3,0 km) v naseljih ni potrebe po razvoju družbenih in
gospodarskih dejavnosti, saj prebivalci le-te zadovoljujejo v mestu. |
(8) Vsa
naselja v Mestni občini Murska Sobota so neposredno navezana na mesto s
cestnimi povezavami, ki omogočajo dostopnost. Vendar so to istočasno
kategorizirane ceste z medkrajevnim prometom, kar povzroča
preobremenjenost in posledično zastoje ob konicah. Predvsem ni ustrezne
povezave med severnim, zahodnim in južnim delom mesta. Javni promet je
urejen na zadovoljivi ravni, urejene šolske in delavske avtobusne linije
do končnih naselij Kupšinci, Bakovci, Krog in Rakičan ter mestni
avtobusni promet med mestnim središčem in aktualnimi lokacijami na
obrobju mesta (trgovski centri, šole). |
(9) Na
območju občine so nahajališča proda in peska. Izkazan je interes za
nadaljnje izkoriščanje mineralnih surovin s povečanjem gramoznic ob
avtocesti. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), v katerem se določi
podrobnejše pogoje. Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske
ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju
specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih
kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov. |
(10) V
mestni občini so posebna ogrožena območja poplavna območja ob vodotokih
ter posamični proizvodni objekti v kmetijskih območjih in v gospodarskih
conah. Poplavna območja predstavljajo oviro za prostorski razvoj in
razmeščanje dejavnosti. Občina zato med cilje prostorskega razvoja
uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki
jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče oziroma prostorski razvoj na
teh območjih načrtuje z ustreznimi zaščitnimi ukrepi iz občinskega
načrta zaščite in reševanja. |
4. člen
(težnje in problemi prostorskega
razvoja)
|
(1) Težnje prostorskega razvoja v Mestni občini Murska Sobota se
bistveno ne razlikujejo od teženj razvoja v ostalih občinah v Sloveniji.
Pritiski na prostor, ki negativno vplivajo na kakovost bivalnih območij
in na stanje okolja nasploh, so prisotni v vseh urbanih in podeželskih
območjih v Sloveniji. Najbolj so izpostavljena večja urbana središča, v
mestni občini je to mesto Murska Sobota. Zaradi načrtovanih prometnih in
drugih infrastrukturnih koridorjev, ki potekajo skozi mesto ali v
njegovi neposredni bližini naraščajo predvsem težnje po širitvi mesta do
južne obvoznice in do avtoceste in na ostalih robovih mesta. V mestu
naraščajo tudi težnje po ponovnem razvoju proizvodnih in drugih
dejavnosti v novi industrijski coni. |
(2) Mestna občina Murska Sobota nima novejšega razvojnega programa, ki
bi razvoj posameznih dejavnosti apliciral v prostor. Razvojno definirana
je le nova industrijska cona na severni strani mesta Murska Sobota, kjer
pa tudi še niso znani vsi investitorji. Težnje prostorskega razvoja so
razvidne predvsem iz državnih strateških planov, iz občinskih
prostorskih sestavin planov oziroma njihovih vsakokratnih sprememb in
dopolnitev ter iz občinskih izvedbenih prostorskih aktov. V postopkih
sprememb in dopolnitev planov se prostorski razvoj kaže v težnjah po
širitvi zazidalnih območij, brez upoštevanja možne sanacije degradiranih
in praznih površin v mestu in naseljih in brez upoštevanja morebitnih
negativnih vplivov na bivalno in naravno okolje. Prostorski razvoj je
torej še zmeraj spontan in temelji predvsem na posamičnih pobudah
investitorjev in lastnikov zemljišč. V mestu Murska Sobota tudi ni
določena podrobnejša namenska raba zemljišč, zato je kljub obsežnim
nezazidanim površinam razporeditev dejavnosti nedefinirana. |
(3) Razvojne težnje poselitve temeljijo na podatku, da prebivalstvo v
mestu Murska Sobota upada, narašča pa v okoliških naseljih. Razlogi za
to so pomanjkanje stavbnih parcel v mestu in odsotnost investitorjev za
gradnjo večstanovanjskih objektov (blokov). Mesto Murska Sobota je
pomembno regionalno središče, kjer prebiva in dela pretežni del
prebivalstva mestne občine. V mestu so rezervirana zemljišča za razvoj
gospodarskih dejavnosti v obrtno-industrijski coni, ki so delno že
opremljena z gospodarsko infrastrukturo, primanjkuje pa rezervnih
površin za širitev družbene infrastrukture in za stanovanjsko gradnjo.
Težnja na stanovanjskem področju je gradnja individualnih stanovanjskih
objektov. Ker mesto Murska Sobota nima veljavnega urbanističnega
dokumenta, ki bi usmerjal razvoj dejavnosti po dogovorjenem coningu, je
razvoj dejavnosti spontan in zato neracionalen. Ker tudi mestni promet,
ki bi hitro in učinkovito povezoval ključne dele mesta, še ni dovolj
razvit, je dislokacija centralnih dejavnosti trenutno toliko bolj
neracionalna. |
(4) Intenzivno se zazidavajo območja ob mestnih vpadnicah s trgovskimi
objekti, kar povečuje prometne obremenitve mestnih vpadnic, ki so
istočasno kategorizirane medkrajevne ceste. To povzroča značilno
praznjenje mesta. |
(5) V
okoliških naseljih, ki so pretežno že izgubila kmečki značaj, je še
zmeraj prisotna težnja po pozidavi robnih parcel, čeprav je v večini
naselij še dovolj nepozidanih parcel za stanovanjsko gradnjo.
Individualne stanovanjske hiše so še zmeraj na vrhu izbora za dobre
bivalne pogoje, seveda so vsa naselja na območju mestne občine v celoti
opremljena z gospodarsko javno infrastrukturo. Pri oblikovanju objektov
se teži k sodobnim oblikam in obdelavam, kar je v nasprotju z
morfologijo in tipologijo naselij. |
(6) V
nekaterih naseljih se pojavljajo pobude za vnos novih dejavnosti, npr.
turistična območja v kmečka naselja, kar se ne sklada s tipologijo in
kmetijsko usmerjenostjo naselja. V naseljih s kmetijskimi objekti
(Bakovci, Satahovci) narašča težnja po povečanju kapacitete obstoječih
proizvodnih objektov, kar povzroča konflikte v naselju in dodatno
obremenjuje okolje. |
(7) Razvojne težnje na področju infrastrukture so usmerjene v ureditev
cestnih prometnih površin, saj narašča osebni avtomobilski promet.
Urejene so vse ceste in ulice v mestu in v vseh naseljih ter vse ostale
lokalne ceste in poti. Javni potniški promet ni dovolj razvit,
naraščanje osebnega prometa povzroča obremenitve vseh kategoriziranih in
lokalnih cest, še posebej pa vseh mestnih ulic. V vseh naseljih, ki so v
celoti opremljena s komunalno gospodarsko infrastrukturo, narašča težnja
po gradnji ločene meteorne kanalizacije. Pri tem se pojavlja problem
sprejemnikov meteorne vode, saj ni površinskih odvodnikov, izpust v
teren pa tudi ni proučen. |
(8) Urejanje kmetijskih zemljišč občina načrtuje kot nadaljevanje
planskih usmeritev iz prostorskih sestavin. Občina je v letih 2008–2010
izvedla komasacije kmetijskih zemljišč v katastrskih občinah Bakovci in
Krog, načrtovana je še zložba v vseh ostalih katastrskih občinah na
območju Mestne občine Murska Sobota. V občini se povečuje število večjih
kmetijskih gospodarstev, ljubiteljsko kmetovanje se zmanjšuje in opušča.
Kmetijska dejavnost postaja čedalje bolj panoga, enakovredna ostalim
dejavnostim, s katero se je možno tudi preživljati. Seveda le v
povečanem obsegu kmetijskega gospodarstva, kar povzroča okoljske in
vidne spremembe v naseljih. Poseben problem v razvoju večjih kmetij je
razdrobljena posest. V preteklosti razdrobljena kmetijska zemljišča, ki
so se delila med dediče, se združujejo, kar povzroča spremembo v
kulturni krajini. |
(9) Zaradi neugodnih klimatskih razmer (neugodna razporeditev padavin),
ki zaradi suše zmanjšujejo proizvodnji potencial kmetijskih zemljišč, je
vse več teženj po intenzivni pridelavi pod rastlinjaki z namakanjem in
ogrevanjem. Pri tem se računa na maksimalni izkoristek geotermalne
energije, ki jo je možno pridobiti iz številnih vrtin. |
(10) Zaradi gradnje avtocestnih odsekov so se izkoristile zaloge
gramoza. Dodatne težnje po odpiranju novih pridobivalnih prostorov se
pojavljajo kot širitev obstoječih gramoznic zaradi lokalnih potreb. |
(11) Del
območja občine ob Muri sega v območja varstva narave. Za regijski park
Mura bo izdelana krajinska zasnova, vendar za celotno območja varstva,
tako, da Mestna občina Murska Sobota posebnih varstvenih dokumentov ne
bo pripravljala. |
5. člen
(možnosti prostorskega razvoja občine)
|
(1) Možnosti prostorskega razvoja v občini so ugodne, saj leži občina na
ravnini ter izven ogroženih in nevarnih območij. Poselitvena območja so
strnjena, razpršene poselitve ni. Širitev poselitvenih območij ovirajo
najboljša kmetijska zemljišča, ki pokrivajo pretežni del občine. Medtem
ko je v naseljih še dovolj nezazidanih stavbnih zemljišč in se razvoj
usmerja znotraj naselij, je prostorski razvoj mesta Murska Sobota v
sedanjih okvirih omejen, zato se načrtuje širitve izven sedanjih meja,
predvsem v severnem in južnem delu. Celotno območje mesta je obdano z
najboljšimi kmetijskimi zemljišči, zato je dolgoročni razvoj mesta možen
le na teh zemljiščih. |
(2) Na
področju infrastrukture so možni dodatni priključki na gospodarsko javno
infrastrukturo v vseh naseljih. Na razpolago so ustrezne kapacitete
pitne vode, možen je priključek na kanalizacijsko omrežje, zagotovljena
je oskrba z električno energijo, plinom in toplo vodo. Zgrajeno je tudi
telekomunikacijsko omrežje. Na posamičnih območjih mesta in v naseljih z
večjimi utrjenimi površinami je treba zagotoviti le odvod meteornih
voda. Pri načrtovanju večjih površin in večjih objektov se preuči tudi
možnost alternativnih virov energije. |
(3) Razvoj turizma in rekreacije temelji na naravnih danostih, predvsem
so to že obstoječa rekreacijska območja v naseljih in v območjih varstva
narave ob Muri. Širitve se načrtujejo na obstoječih lokacijah in na
območjih, kjer se sanira degradirani prostor (opuščene gramoznice). |
(4) Prometne povezave med posameznimi deli mesta je možno vzpostaviti le
z gradnjo novih obvoznic, predvsem je nujna vzhodna obvoznica, za katero
je že določena trasa, preučiti pa je treba tudi najustreznejšo varianto
za severno obvoznico. |
(5) Na
področju kmetijstva so ugodne možnosti za razvoj poljedelstva, vzgojo
različnih kultur pod rastlinjaki z ustreznim sistemom namakanja in z
možnostjo ogrevanja z geotermalno vodo. Zaradi razdrobljene posesti je
na celotnem območju občine načrtovana zložba kmetijskih zemljišč
(komasacija). |
(6) Razvoj gospodarskih dejavnosti je usmerjen v večjo, že definirano
gospodarsko cono na severni strani mesta Murska Sobota in manjše cone na
robovih mesta. |
(7) Južni del občine je bogato ležišče proda in peska. Izkoriščenje je
možno s spremembo rabe na manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč in na
zemljiščih, ki so izven območij varstva narave in izven drugih varovanih
območij. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih
surovin bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali
je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti
kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin
je treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Za
nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi se bo
izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih
značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v
skladu s predpisi o graditvi objektov. |
6. člen
(razvojne potrebe v občini in razvojne
potrebe države in regije)
|
(1) Temeljni cilj Strategije prostorskega razvoja Slovenije je
pomembnejša vloga mest, ki bodo pospeševala razvoj Slovenije v
nacionalnem in evropskem okviru. Državni strateški plan vzpodbuja
policentrični razvoj naselij. Krepi se vloga lokalnih središč, vzpodbuja
se razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne migracije.
Dejavnosti v prostoru občine se usmerja na način, da ustvarjajo največje
pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit
razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja.
Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z
ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev.
Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi
ukrepi. |
(2) Občinsko središče Murska Sobota, ki je urbano naselje in tudi
regijsko središče, se bo razvijalo kot središče nacionalnega pomena s
poudarkom na razvoju sodelovanja s čezmejnimi območji na Madžarskem in
Avstriji ter kot pomembno regionalno prometno vozlišče. Ob njem se
razvija tudi prometne terminale nacionalnega pomena v neposredni
povezavi z gospodarskimi conami, ki so sestavni del terminalov ali
samostojne prostorske enote v njihovi bližini. |
(3) Naselja morajo biti varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in
urejena. Kvaliteta bivalnega okolja se zagotavlja z ustrezno in
racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih
in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do družbene javne
infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne oskrbe s pitno vodo in z
zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja
ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(4) Podeželski prostor, ki obsega del Mestne občine Murska Sobota, je
pomemben življenjski in gospodarski prostor, zato se vzpodbuja njegov
celovit razvoj v povezavi z urbanimi središči. Poselitev se usmerja v
lokalna središča in druga strnjena naselja na obstoječa stavbna
zemljišča. Ohranja se tradicionalna struktura naselij, gradnja se
prilagaja tradicionalni arhitekturi. |
(5) Na
področju prometne infrastrukture so v mestni občini načrtovane nove
železniške povezave (obvozna železniška proga, Murska Sobota–Lendava in
Murska Sobota–Avstrija). Načrtovana je gradnja južne, vzhodne in vzhodne
obvozne ceste ob mestu Murska Sobota, dolgoročno pa tudi severne obvozne
ceste. Država vzpodbuja nadaljnje povezovanje omrežja kolesarskih poti
in turističnih rekreacijskih poti z evropskimi omrežji. |
(6) Vzpodbuja se povezovanje in združevanje obstoječih TK omrežij in
sistematično uvajanje novih tehnologij. Konkretnih ukrepov za območje
Mestne občine Murska Sobota ni. |
(7) Oskrba države z energijo temelji na posameznih energetskih sistemih,
s katerimi se omogoča skladen razvoj ter zagotavlja kvalitetno,
zanesljivo, ekonomično in zadostno oskrbo z električno energijo. Mestna
občina Murska Sobota ima izdelano Energetsko zasnovo, v kateri so
določeni ukrepi za boljšo energetsko učinkovitost. Predvsem je to
sanacija objektov in energetskih naprav ter iskanje alternativnih
energetskih virov. Vzpodbuja se pridobivanje energije iz geotermičnih
virov, biomase in s predelavo organskih odpadkov na bioplinarnah ter
izkoriščanje sončne energije. Prioritetno je priključevanje na obstoječe
toplovode, vzpodbuja se gradnja novih objektov za daljinsko ogrevanje.
Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se
poveča pretočno fleksibilnost ter zgradi dodatne plinovode. |
(8) Za
zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in
posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj
racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme (Pomurski
vodovod). Na območju mestne občine je več vodnih zajetij, ki so povezana
v enoten sistem oskrbe, ki poleg mestne občine napaja še pretežni del
Prekmurja, predvsem območje Goričkega. |
(9) Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na območja z visokim
pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo. Tako območje je celotno
območje mestne občine. |
(10) Gozdovi v obravnavanem območju imajo velik krajinski, ekološki,
kulturni in rekreativni pomen, zato se gospodarjenje prilagodi zahtevam
po ohranitvi, čeprav se ne spodbuja povečevanje gozdnih površin.
Ohranjajo se tudi gozdne površine v naseljih in se vključijo v zeleni
sistem. |
(11) Vode so najpomembnejši vir za prostorski razvoj ter hkrati najbolj
ranljiv naravni vir. Med najpomembnejšimi sistemi celinskih voda je tudi
Murski hidrografski sistem, ki zagotavlja oskrbo z vodo ter za
gospodarsko in rekreacijsko rabo. |
(12) Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve na območju mestne
občine razpolaga s silosnimi objekti in hladilnico. |
7. člen
(medsebojni vplivi in povezave z območji
sosednjih občin)
|
(1) Mesto in občina sta dobro povezani s sosednjimi občinami in
preostalo Slovenijo ter s sosednjimi državami. Mestna občina Murska
Sobota ima pomembno lego ob V. panevropskem prometnem koridorju, ki se
navezuje na evropska infrastrukturna omrežja Trans European Network –
TEN. Skozi mesto potekajo državne ceste, ki povezujejo mestno občino s
sosednjimi občinami. Neposredno je mestna občina povezana z vsemi
mejnimi občinami (Beltinci, Puconci, Moravske Toplice, Tišina) ter vsemi
občinami na območju Pomurja tudi z javnimi avtobusnimi linijami, ki pa
se zaradi nerentabilnosti ukinjajo. Poleg cest povezuje mesto in občino
s preostalo Slovenijo in sosednjo Madžarsko tudi železniška proga. Ta
povezuje le večja mesta, medtem, ko v regiji ni lokalne povezave med
Mursko Soboto in Lendavo ter Mursko Soboto in Gornjo Radgono. |
(2) Reka
Mura, ki poteka na južnem robu občine je plovna le v turistične namene,
prav tako se v turistične namene uporablja letališče pri Rakičanu, ki je
v strategiji prostorskega razvoja opredeljeno kot javno letališče. |
(3) Lega
Mestne občine Murska Sobota, njena vloga v širšem območju in nove
razvojne možnosti postavljajo občino, predvsem pa mesto Murska Sobota,
na pomembno mesto na skrajnem severovzhodnem delu države. Vloga občine
se kaže v teh smereh: |
– občina
ostaja upravno, družbeno in oskrbno središče ožje in širše regije, v
kateri so nove občine Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš,
Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina ter
občine na območju upravnih enot Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer. S
funkcijami regionalnega središča občina in mesto Murska Sobota
povezujeta navedene občine v enotno prostorsko in družbeno regijo, ki je
tudi statistična regija; |
– z
izgradnjo državne in občinske prometne infrastrukture postaja občina
pomembna vez med državo Slovenijo in sosednjimi državami Avstrijo,
Madžarsko in Hrvaško. Prometne povezave odpirajo predvsem možnosti za
sodelovanje na gospodarskem področju. Mesto Murska Sobota ostaja tudi
kulturno in družbeno središče. |
8. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
|
(1) Cilji skladnega prostorskega razvoja temeljijo na podlagi izhodišč o
stanju, težnjah, potrebah in možnostih prostorskega razvoja, ki so
opisane v gornjih poglavjih. Izhodišča za skladen prostorski razvoj
izhajajo tudi iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in evropskih
dokumentov, ki jih je Slovenija z vstopom v Evropsko unijo sprejela kot
del prostorskega načrtovanja. |
(2) Glavna izhodišča, ki so podlaga za cilje skladnega prostorskega
razvoja so visoka izobrazbena struktura v občini, zgrajena in načrtovana
večja državna gospodarska javna infrastruktura, opremljena industrijska
cona, pomanjkanje površin v mestu Murska Sobota za stanovanjsko gradnjo
in družbeno infrastrukturo. Evidentno je tudi naraščanje prometa v mestu
in primestnih naseljih, naraščanje teženj po pozidavi robov mesta, ki pa
so prometno nepovezani ter praznjenje ožjega mestnega središča. Osnova
za razvoj občine so tudi naravne danosti, kot so kmetijska zemljišča z
visokim pridelovalnim potencialom, bogata ležišča gramoza ob Muri,
ležišča geotermalne vode, bogastvo podtalnih voda ter območja varstva
narave in območja kulturne dediščina. |
(3) Cilji prostorskega razvoja Mestne občine Murska Sobota so: |
– mesto
Murska Sobota ostaja regionalni center, |
– ohranja se mestno jedro in zavarovana območja, |
– dopolnjuje se funkcijo mesta in podeželja z razvojem dopolnjujočih
dejavnosti, |
– vzpodbuja se dopolnilno gradnjo v območjih individualne stanovanjske
gradnje, |
– zagotovi se dodatna zemljišča za stanovanja na južnem robu mesta in v
vseh naseljih, |
– zagotovi se površine za razvoj dodatne družbene infrastrukture, |
– uredi
se promet v mestu in med mestom in naselji z izgradnjo obvoznih cest ob
mestu, |
– izkoristi se bližina avtoceste z razvojem gospodarskih con, |
– zagotovi se kvaliteto bivalnega okolja z ustrezno in racionalno
infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in
storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene infrastrukture, |
– izboljša se prometno varnost z ureditvijo kritičnih točk v mestu in
ureditvijo obvoznih cest, |
– uravnoteži se oskrbo z naravnimi viri, mineralnimi surovinami, |
– vzpodbuja se rabo obnovljivih virov energije, |
– vzpodbuja se racionalno ravnanje z odpadki, |
– ustvarja se bivalna in delovna okolja za dvig kvalitete življenja in
bivanja (urbana prenova, izboljšanje dostopnosti, ureditev zelenih
površin, zagotovitev parkirnih površin, ustrezna razporeditev oskrbnih
centrov, ustvarjanje novih delovnih mest), |
– vzpodbuja se urejanje prostora v skladu s preventivnimi ukrepi za
varnost ljudi in njihovega premoženja v bivalnih in delovnih okoljih. |
(4) Na
področju infrastrukture so povečane težnje po gradnji državne prometne
in energetske infrastrukture. Predvsem so to južna, vzhodna, zahodna in
severna obvozna cesta ter obvozna železnica z odcepom na vzhod proti
Lendavi in na zahod proti Avstriji. V pripravi je tudi gradnja dveh
povezovalnih 110 kV daljnovodov Murska Sobota–Mačkovci in Murska
Sobota–Lendava. |
(5) V
odprtem prostoru so načrtovani dodatni ukrepi za izboljšavo kmetijskih
zemljišč, ki so bili načrtovani že v bivših planskih aktih, predvsem je
prisotna težnja po zložbi kmetijskih zemljišč. Izvedena je zložba
kmetijskih zemljišč v k.o. Bakovci in Krog, prioritetno se bo izvedla še
v Satahovcih in postopoma v ostalih katastrskih občinah. |
(6) Med
cilje prostorskega razvoja so uvrščena tudi načela za usmerjanje
prostorskega razvoja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in
druge nesreče. Obstoječe dejavnosti se usmerjajo izven območij, ki so
ali bodo ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč. |
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
9. člen
(zasnova prostorskega razvoja)
|
Zasnova
prostorskega razvoja občine izhaja iz razvojnih potreb, ki temeljijo na
obstoječem stanju prostora in naravnih danostih. Zasnova prostorskega
razvoja določa: |
– prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti, |
– omrežje naselij, z njihovo vlogo in funkcijo, |
– temeljne smeri prometnega povezovanja, |
– druga
razvojno pomembna območja, |
– območja urbanističnih načrtov, |
– območja za zagotavljanje varnosti pred naravnimi nesrečami, predvsem
poplavne varnosti. |
10. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve
in razvoj dejavnosti)
|
(1) Osnovna delitev funkcij prostora je podana v obstoječih planskih
aktih z osnovno namensko rabo zemljišč in se v zasnovi ne spreminja.
Občina je v celoti pokrita z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, ostala
kmetijska zemljišča so le manjše površine med naselji in v murskih
gozdovih. Ta groba delitev občine, ki izhaja iz naravnih danosti in
primarne rabe, vpliva na organizacijo prostora v občini in predstavlja
tudi osnovo za nadaljnji prostorski razvoj občine: |
– poselitev se prvenstveno usmerja na degradirana in prazna zemljišča
znotraj naselij, temu sledi zgoščevanje poselitve in zapolnitev
nezazidanih ali nezadostno izkoriščenih zemljišč v mestu Murska Sobota
in šele nato na razširjena območja južno od mesta, |
– gospodarske dejavnosti se razvija v mestu Murska Sobota in ob
priključkih na avtocesto, |
– centralne dejavnosti se razvija v mestu Murska Sobota, |
– ostala
naselja so nižinska strnjena naselja brez razpršene poselitve, ki se
zgoščajo z notranjim razvojem in po potrebi širijo, |
– celoten odprti prostor občine je namenjen kmetijstvu, |
– južni
del občine, ob Muri je naravovarstveno območje. |
(2) Ohranja in razvija se kmetijske dejavnosti na celotnem območju
občine. Večje kmetijske proizvodne objekte se usmerja izven naselij in
izven varstvenih območij. Na kmetijskih zemljiščih se zagotovi možnost
intenzivne proizvodnje pod rastlinjaki z namakanjem in z možnostjo
ogrevanja z geotermalno energijo. Rastlinjake se prvenstveno postavlja
ob naseljih kot širitev kmetije. |
(3) Gospodarske dejavnosti se usmerja v občinsko središče, v že
definirana območja, načrtuje se širitev gospodarskih con ob priključkih
na avtocesto. |
(4) Centralne dejavnosti se razvija v občinskem središču v mestu Murska
Sobota in na obstoječih lokacijah v primestnih naseljih. V ostalih
naseljih se zagotovi osnovna oskrba in servisi. |
11. člen
(omrežje naselij z njihovo vlogo in
funkcijo)
|
(1) Naselja so razvrščena v več stopenj glede na funkcijo, stopnjo
centralnosti, opremljenost in izgrajenost. Mesto Murska Sobota je
središče nacionalnega pomena s funkcijo občinskega središča, kjer je
prebivalcem mesta in občine zagotovljena celotna oskrba z vsemi
družbenimi funkcijami: |
– osnovna preskrba z življenjskimi potrebščinami, |
– primarna zdravniška in socialna oskrba, |
– osnovno šolstvo, srednje šolstvo, visoko šolstvo, |
– osnovna komunalna opremljenost in s tem povezane lokalne javne službe, |
– osnovne prometne in PTT storitve, |
– prostori za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih
dejavnosti, |
– osnovni pogoji za športno in kulturno dejavnost, |
– bančne
in finančne storitve, |
– informacijsko-dokumentacijska dejavnost, |
– požarna varnost in |
– civilna zaščita. |
(2) Ostala naselja v območju obdelave so funkcijsko manj pomembna. So
del urbaniziranega mestnega območja z bivalno funkcijo. Dodatne družbene
funkcije so trenutno razvite v Rakičanu (bolnišnica, srednja šola),
lahko pa vsa naselja zaradi neposredne navezave na mesto prevzamejo
določene centralne funkcije, npr. športni center, prometni terminal,
podjetniški inkubator, vzorčno ekološko naselje, botanični vrt itd. V
nekaterih naseljih je zadovoljena osnovna preskrba in servisi. |
(3) Na
območju Mestne občine Murska Sobota se naselja razvijajo v skladu s
svojo obstoječo funkcijo: |
– mesto
Murska Sobota se razvija v širše regionalno središče s pomembno prometno
funkcijo in povezovanjem s sosednjimi državami Avstrijo, Madžarsko in
Hrvaško. Določene funkcije, ki v samem mestu nimajo zagotovljenih
zadostnih površin se lahko oblikujejo v drugih naseljih kjer se jim
zagotovi velike proste površine, tudi za kasnejšo širitev in dodatno
ponudbo; |
– ostala
naselja kot kvalitetna bivalna območja trenutno brez pomembnejših
funkcij. Zaradi bližine mesta (najbolj so oddaljena naselji Bakovci,
Kupšinci in Veščica) se v primeru, da v mestu Murska Sobota ne bo
ustreznih večjih površin, po potrebi v ostala naselja lahko umestijo
tudi centralne in družbene dejavnosti; |
– v
naseljih Bakovci, Kupšinci, Veščica, Polana in Satahovci se ohranja in
razvija tudi kmetijska dejavnost. |
12. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
|
(1) Dosedanje prometne povezave v občini in povezave s širšim območjem
so potekale po cestnem in železniškem omrežju v dveh glavnih smereh:
vzhod – zahod kot povezava s sosednjimi občinami, Avstrijo, Madžarsko in
Hrvaško ter sever – jug kot povezava s sosednjimi občinami Goričkega,
Prlekije in preostalo Slovenijo. |
(2) Nov
prometni koridor je začrtana z avtocesto, ki preseka občino v smeri V –
Z ter omeji in na novo definira prostorski razvoj mesta Murska Sobota
kakor tudi občine na južni strani. Na avtocesto se bo preko priključnih
cest navezoval mestni obroč, ki bo obkrožal mesto z vseh štirih strani.
Južna obvozna cesta je v prostoru že definirana s sprejetjem izvedbenega
akta, za južni del vzhodne obvoznice je prostorski akt v izdelavi in
sprejemu, saj je že v območju stavbnih zemljišč. Za severni del vzhodne
obvoznice in zahodno obvoznico so trase določene, za severno obvozno
cesto je podan le idejni koridor. |
(3) Načrtovana je železniška obvozna proga na vzhodni strani mesta ter
železniške povezave Murske Sobote z Lendavo in z Avstrijo. Trase so še v
fazi načrtovanja, v občinskem prostorskem načrtu jih prikazujemo kot
koncept razvoja prometa, brez definirane namenske rabe. Ob križanju
pomembnih prometnih koridorjev se bo v prostor umestil prometni
terminal, ki prav tako še ni prostorsko določen in je vezan na izbiro
variantnih rešitev prometnih koridorjev. |
13. člen
(druga razvojno pomembna območja)
|
(1) Med
druga razvojno pomembna območja štejemo območja varstva narave ob Muri,
vključno z reko Muro ter območja mineralnih surovin kot potencialna
rekreacijska območja. Reka Mura je s širšim območjem v ekološko
pomembnem območju in območju Natura 2000, ožje območje znotraj
visokovodnega nasipa je območje regijskega parka. V teh območjih se pod
pogoji varstva narave razvija turizem v obliki pohodništva in
kolesarjenja (učne poti) ter posamična rekreacijska in športna območja
na opuščenih gramoznicah. |
(2) Med
razvojno pomembna območja sodijo tudi območja mineralnih surovin,
predvsem je to še delujoča gramoznica ob Bakovski cesti, kjer je zaradi
lokalnih potreb načrtovana širitev. Aktualna ležišča proda in peska so
tudi ob avtocesti in v Bakovcih. Po končani eksploataciji se vsa območja
gramoznic namenijo za športne, rekreacijske in turistične potrebe. Kot
rekreacijske površine so že urejene opuščene gramoznice na celotnem
južnem delu občine. Pri urejanju gramoznic v rekreacijska območja je
treba upoštevati vse vidike zaščite ljudi pred nesrečami. |
(3) Posebna športno rekreacijska območja v povezavi s turistično
dejavnostjo so načrtovana na severni strani mesta Murska Sobota kot
širitev obstoječi športnih in rekreacijskih površin (športni stadion,
kopališče). Območja se bodo funkcionalno navezovala na univerzitetno
središče (kampus) na območju sedanje vojašnice. |
14. člen
(območje urbanističnega načrta)
|
(1) Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje urbanih
središč. Mesto Murska Sobota je regionalno središče in središče občine.
Zaradi lege na križišču prometnih koridorjev je tudi pomembno regionalno
prometno vozlišče. V mestu se v zasnovi prostorskega razvoja preveri
obstoječa stavbna zemljišča in določi nova razporeditev površin. Z
urbanističnim načrtom se določi tudi površine za širitev ter vzpostavi
zeleni sistem naselja. |
(2) Območje urbanističnega načrta zajema območja stavbnih zemljišč, ki v
sedanjih planskih aktih opredeljujejo območje mesta. V območje
urbanističnega načrta so vključena tudi vsa zemljišča, ki so predvidena
za širitev mesta po fazah. |
3. Zasnova gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena
15. člen
(prometna infrastruktura)
|
(1) Zaradi pozidave celotnega roba mesta Murska Sobota in slabe ter
neučinkovite povezave posameznih območij mesta, so prioritetni cilji na
področju urejanja cest naslednji: |
– zgraditi obroč mestnih obvoznih cest, ki bodo povezovale poslovne cone
na robu mesta med sabo in s središčem mesta, |
– urediti lokalne ceste, predvsem povezovalne ceste z avtocestnimi
priključki, |
– urediti Kopališko in Markišavsko cesto, |
– urediti vsa križanja cest z železnico v skladu z Uredbo o državnem
prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge
Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09). |
(2) Južna obvoznica in vzhodna obvoznica sta v prostoru že določeni s
podrobnimi prostorskimi načrti, zahodna obvoznica je definira z
občinskim prostorskim načrtom, severna obvoznica pa ima le idejni
koridor. |
(3) Načrtovana je selitev avtobusne postaje v bližino železniške
postaje, kjer se bo zgradil mestni prometni terminal, navezan na obvozno
cestno in železniško omrežje. |
(4) V
Mestni občini Murska Sobota so kolesarske poti urejene ob vseh mestnih
vpadnicah, ki povezujejo bližnja naselja Černelavci, Bakovci, Krog in
Rakičan, vendar so enostranske, to pomeni, da sta obe smeri vožnje na
eni strani ceste, kar le delno zagotavlja varnost kolesarjem in pešcem.
Načrtuje se izgradnja dodatnih kolesarskih poti ob obstoječih cestah in
ob zelenem sistemu mesta Murska Sobota ter po potrebi sanacija ali
dograditev obstoječih kolesarskih in pešpoti. Načrtovana je tudi
kolesarska pot ob Muri. |
(5) Turistične, rekreacijske in pešpoti v mestni občini so označene le
delno. So spontane in priložnostne in potekajo ob lokalnih cestah in
javnih poteh. Načrtovane so označbe obstoječih poti ter gradnja dodatnih
rekreacijskih poti ob obeh bregovih razbremenilnega kanala, ob Ledavi na
območju mesta, po visokovodnem nasipu ob Muri ter po obstoječih poljskih
in gozdnih cestah in poteh v odprtem prostoru. |
(6) Cilji na področju železniškega prometa so: |
– križanja železnice s cestami se izvedejo v skladu z Uredbo o državnem
prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge
Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09), |
– zgradi
se obvozno železniško progo za tovorni promet na vzhodni strani mesta,
ki je prikazana v strateškem delu občinskega prostorskega načrta kot
državno prostorsko ureditev, dokončna trasa pa se določi na podlagi
študije variantnih rešitev. |
(7) Predvidena je tudi železniška povezava med Mursko Soboto in Lendavo
ter Mursko Soboto in Avstrijo. Trase so v fazi proučevanja variant.
Variante so načrtovane v več koridorjih, ki še niso natančno definirani,
zato še niso predmet planskih aktov države. V prostorskem načrtu Mestne
občine Murska Sobota so prikazane informativno v strateškem delu. |
(8) Na
območju Mestne občine Murska Sobota je letališče Murska Sobota pri
Rakičanu (Jezera), z 1,5 km dolgo glavno in 1,0 km dolgo prečno travnato
stezo. Letališče ima vplivno območje v radiu 10 km in referenčno višino
na 184 m n. m. Letališče je namenjeno za turistične in rekreacijske
dejavnosti, vendar je opredeljeno kot javno letališče. Širitve na
letališču zaenkrat niso načrtovane, možne pa so širitve za dodatne
turistične in gospodarske potrebe. |
(9) Območje Mestne občine Murska Sobota se nahaja v vplivnem območju
letališča Murska Sobota (v k.o. Rakičan), preko območja občine potekajo
tudi zračne poti. Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati
vzletno-priletne in druge omejitvene ravnine letališča ter omejitve v
območjih zračnih poti. |
(10) V
Mestni občini Murska Sobota ni vodnih poti. Plovbo omogoča le reka Mura,
vendar le v turistične namene. Prečkanje reke Mure je možno tudi z
brodom. |
(11) Z
bližino avtoceste in urejenih priključkov nanjo se je v mestni občini,
predvsem pa v mestu Murska Sobota, povečala vloga regionalnega
prometnega vozlišča. Zato je ob avtocesti načrtovan razvoj prometnega
terminala za kombiniran promet, ki je definiran že v Strategiji
prostorskega razvoja Slovenije. |
(12) Javni potniški promet je omejen na avtobusne povezave s sosednjimi
kraji in mesti v statistični regiji in v preostali Sloveniji ter na
železniški promet do Madžarske in preko Pragerskega v preostali
Sloveniji. Lokalne povezave v občini so omejene na avtobusne povezave
med naselji v mestni občini in med naselji sosednjih občin. Zaradi
nenačrtovane razporeditve družbenih in poslovnih dejavnosti so prometno
obremenjeni vsi robovi mesta, zato je med njimi vzpostavljena mestna
avtobusna linija. Z novimi širitvami in umeščanjem dodatnih javnih
objektov so načrtovane dodatne linije, ki bodo razbremenile mesto in
bližnja naselja. |
(13) Pri
načrtovanju zasnove gospodarske javne infrastrukture je treba
zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene
varovanih vrednot in materialne substance kulturne dediščine ter da se
hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta. |
16. člen
(elektronske komunikacije)
|
(1) Vzpodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev
najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Vzpodbuja se tudi
povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij.
Predvsem v mestu in v naseljih, ki so neposredno povezana z njim
(Černelavci, Nemčavci, Markišavci, Rakičan) se pospešeno gradi dodatne
sisteme elektronskih komunikacij. |
(2) Zaradi povečanih potreb po uporabi storitev mobilne telefonije in
skorajšnji uvedbi nove tehnologije LTE, ki bo omogočala velike hitrosti
prenosa podatkov, se v občini dopolnjuje omrežje baznih postaj. Bazne
postaje se prednostno namešča na obstoječe infrastrukturne objekte in
naprave ter stavbe in zemljišča v lokalni javni lasti. |
17. člen
(energetska infrastruktura)
|
(1) Energetske potenciale v občini predstavljajo geotermalna energija,
energija biomase in reka Mura (hidroenergija). Za pridobivanje
električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira
oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in
učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. Pri nadaljnjem razvoju električne
energije bo občina pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti
uporabe obnovljivih virov energije, kot so geotermalna energija,
energijo biomase, solarna energija in drugi viri z upoštevanjem
učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene
sprejemljivosti. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi
odpadkov iz kmetijstva in kmetijskih pridelkov in ne na predelavi
kmetijskih pridelkov. |
(2) Reka
Mura je velik energetski potencial, vendar je tudi pomembno naravo
varstveno območje, zato se hidroelektrarne načrtuje v gornjem toku reke
in so še vedno v fazi proučevanja. |
(3) Na
območju mestne občine so ugotovljena bogata ležišča geotermalnega
energetskega vira (termomineralne vode), ki se že izkorišča v turizmu
(bazeni v hotelu Diana), za ogrevanje (stanovanjski bloki v Murski
Soboti) in za ogrevanje vode v mestnem kopališču. Vzpodbuja se nadaljnje
izkoriščanje geotermalnega energetskega vira in izkoriščanje podtalne
vode kot toplotnega vira za manjše porabnike, v kombinaciji z drugimi
viri energije. |
(4) Zaradi povečanih potreb po električni energiji je načrtovana
povezava Murske Sobote in Lendave ter Murske Sobote in Mačkovcev z 110
kV daljnovodi. Oba daljnovoda sta državna projekta in bosta zgrajena v
prihodnjih letih. |
(5) Mestna občina je dokaj dobro pokrita s plinovodnim omrežjem. Do
plinske postaje MRP Murska Sobota poteka prenosni plinovod P 152 (premer
150, tlak 50 bar). Ostali prenosni plinovodi predstavljajo mestno mrežo
Murske Sobote, ki oskrbuje večje porabnike in je del prenosnega sistema
zemeljskega plina. |
(6) Na
celotnem območju mestne občine se spodbuja ureditev distribucijskega
plinovodnega omrežja ter plinovodnih priključkov za potrebe tehnoloških
procesov in potreb v gospodinjstvih. |
18. člen
(komunalno in vodno gospodarstvo)
|
(1) Vsa
naselja v Mestni občini Murska Sobota so oskrbovana s pitno vodo iz treh
vodnih zajetij (Krog, Črnske meje in Fazanerija), ki se ohranjajo tudi z
vzpostavitvijo regionalnega sistema oskrbe z vodo (VODOVOD SISTEMA B).
Po potrebi se nadomesti dotrajano vodovodno omrežje v mestu in naseljih. |
(2) V
Mestni občini Murska Sobota je zgrajena in tudi deluje centralna
čistilna naprava za 42.000 enot v Murski Soboti, na katero so
priključene odplake iz vseh naselij v občini. Brez kanalizacije je le
naselje Pušča, kanalizacija je v gradnji. |
(3) Pri
vseh ureditvah na območju mesta se načrtuje ločeno odvajanje odpadnih
voda. Padavinska voda se prioritetno ponika ali spelje v površinske
odvodnike. Padavinske vode se odvaja na tak način, da bo v čim večji
možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je
potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v
površinske odvodnike. |
(4) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov je urejeno v vseh naseljih.
Obdelavo in odlaganje komunalnih odpadkov se zagotavlja v okviru Centra
za ravnanje z odpadki Puconci. Po sistemu od vrat do vrat poteka ločeno
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže, papirja in
bioloških odpadkov. Vse ločene frakcije se zbirajo v okviru zbirnih
centrov za ločeno zbiranje frakcij, steklo, papir in mešana embalaža pa
tudi na zbirnih mestih – ekoloških otokih. Odvoz kosovnih odpadkov ter
električne in elektronske opreme iz gospodinjstev poteka po sistemu na
naročilniški odpoklic. Za zbiranje nevarnih in posebnih odpadkov iz
gospodinjstev pa je organizirana akcija s pomočjo premične zbiralnice na
vnaprej dogovorjenem kraju in urniku. |
(5) V
Mestni občini Murska Sobota so vodotoki reka Mura in reka Ledava, ki sta
vodotoka 1. reda ter ostali manjši, ki so vodotoki 2. reda. Vodne
površine so še opuščene gramoznice, ribniki in jezera. Vode se izkorišča
za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se
zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in
ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju
v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih,
erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in
vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Ukrepe na področju
vodnega gospodarstva lahko občina izvaja le v sodelovanju z državo, saj
so vsi vodotoki v pristojnosti države. Občina vključuje Ledavo in
razbremenilni kanal v zeleni sistem mesta, načrtovana je sanacija in
ozelenitev obrežij. |
(6) V
Mestni občini Murska Sobota je večja pozornost namenjena tudi aktivnemu
sodelovanju pri zagotavljanju poplavne varnosti. Potok Ledava zaradi
neurejenih in znižanih nasipov ter poplavnih tokov iz Goričkega ogroža
predvsem severni del mesta Murska Sobota, zato se bo občina aktivno
vključila v celostno reševanje problema, predvsem z razpolaganjem in
varovanjem zemljišč, ki so pomembna z vidika dolgoročnega zagotavljanja
poplavne varnosti. |
4. Določitev okvirnih območij naselij
19. člen
(strnjena naselja)
|
(1) V
Mestni občini Murska Sobota se poselitev pojavlja kot mesto in kot
strnjena naselja. Naselja ležijo na ravninskem delu, kjer so formirana
kot strnjena obcestna naselja z značilno morfologijo. Izven naselij so
le redki posamezni objekti, ki se jih zaradi oddaljenosti ne vključuje v
naselja. |
(2) Samostojna naselja v Mestni občini Murska Sobota so: Černelavci,
Bakovci, Kupšinci, Krog, Markišavci, Nemčavci, Polana, Rakičan,
Satahovci in Veščica ter novo nastalo romsko naselje Pušča. Kot
samostojno enoto obravnavamo tudi stanovanjski zaselek Jezera v k.o.
Rakičan. |
(3) V
območja naselij se ne vključuje večja območja stavbnih zemljišč, ki so z
osnovnim naseljem povezani z gospodarsko javno infrastrukturo, vendar
delujejo samostojno. To so območja poslovnih in družbenih dejavnosti
(npr. ROTO, INOKS v Polani) rekreacijska območja (opuščene gramoznice v
Krogu, Satahovcih, Bakovcih) ter ostala še neizgrajena območja s posebno
podrobno namensko rabo (vojašnica, turistično območje Rimska Čarda
itd.). |
20. člen
(razpršena gradnja in razpršena
poselitev)
|
(1) V
Mestni občini Murska Sobota so območja razpršene gradnje. To so
posamični objekti izven naselij, ki so bili zgrajeni na podlagi ustrezne
dokumentacije, zato se jih v prostorskem načrtu prikaže kot stavbno
zemljišče. Zaradi oddaljenosti jih ne vključujemo v naselja. |
(2) V
Mestni občini Murska Sobota so območja razpršene poselitve, ki jih
tvorijo pretežno starejši objekti izven naselij, zgrajeni pred letom
1967. |
5. Usmeritve za prostorski razvoj občine
5.1. Usmeritve za razvoj poselitve in
celovito prenovo
21. člen
(usmeritve za razvoj naselij)
|
(1) Razvoj naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev. V
Mestni občini Murska Sobota je razvoj vseh naselij prvenstveno usmerjen
v notranji razvoj, to je zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v
vrzelih in na ostalih nezazidanih površinah. Naselja, v katerih ni možno
zagotoviti dovolj zemljišč za stanovanjsko gradnjo v obstoječih mejah,
se širijo tudi navzven. |
(2) V
mestni občini ni večjih degradiranih območij. Neurejena so obrežja
Ledave in razbremenilnega kanala, posamična območja v mestu Murska
Sobota pa so nezadostno izkoriščena. To so opuščena območja v
industrijski coni, ki še nimajo definirane namembnosti, izven mesta pa
opuščeno območje nekdanjega kmetijskega kompleksa v naselju Rakičan,
rekreacijsko območje v Nemčavcih, območje za športni objekt ob kanalu.
Vsa območja se vzdržujejo kot kmetijske površine. Kot območje za
sanacijo oziroma prenovo opredeljujemo tudi romsko naselje Pušča.
Prenova se usmerja v ureditev parcelnega in lastniškega stanja ter v
sanacijo objektov, kar je že definirano z veljavnim podrobnim
prostorskim načrtom. |
(3) Nezadostno izkoriščena so območja individualne stanovanjske gradnje
v mestu Murska Sobota. Glede na to, da zavzemajo pretežni del območja
mesta, se notranji razvoj usmeri v zgostitev obstoječe gradbene
strukture in povečanje etažnosti, s čimer se doseže boljši izkoristek
stavbnih zemljišč. Za ureditev neizkoriščenih zemljišč se lahko izdelajo
variantne rešitve, pridobljene z javnimi natečaji. |
(4) Ob
pomanjkanju parcel za individualno stanovanjsko gradnjo v mestu Murska
Sobota je načrtovana širitev mesta na južni strani, vendar je gradnja
usmerjena v racionalnejšo blokovsko gradnjo z večjim izkoristkom in
zagotovitvijo osnovnih družbenih funkcij v območju. Širi se tudi
nekatera naselja, predvsem tista, ki imajo manj nezazidanih stavbnih
zemljišč in v katerih je večje povpraševanje po stavbnih parcelah.
Predvsem je to naselje Rakičan, kjer so predvidene širitve kot
zaokrožitev meje naselja na severni strani in kot priključitev zemljišč,
ob katerih poteka gospodarska javna infrastruktura. |
(5) V
območje naselij Bakovci in Černelavci se priključijo zemljišča, ki so že
obkrožena s poselitvijo in se s tem zaokroži meja naselja. Manjše
zaokrožitve so predvidene še v Markišavcih, Polani, Veščici in
Satahovcih. |
(6) Večje širitve so predvidene v romskem naselju Pušča, kjer
prebivalstvo zelo narašča. Naselje je urejeno, v teku je gradnja
kanalizacije. Ker je zaselek postal samostojno naselje, so načrtovana
tudi zemljišča za centralne dejavnosti in rekreacijske površine
(travnato igrišče je že izvedeno). |
(7) Vse
širitve bo občina prilagodila obstoječemu stanju v prostoru, predvsem
stanju poplavnih območij na severni strani mesta, kar pomeni, da se
poselitev usmerja izven poplavnih območij oziroma se zagotovi območja za
zagotavljanje dolgoročne poplavne varnosti. |
(8) Pri
razvoju mesta Murska Sobota je treba posvetiti posebno pozornost varstvu
in prenovi naselbinske dediščine. Zagotoviti je treba pogoje za
kakovostno prenovo z izdelavo izvedbenih načrtov, ki bodo omogočali
ohranjanje neokrnjenosti in celovitosti zgodovinskih jeder. Ohraniti je
treba zgodovinski značaj mesta in vse materialne, kulturne in
zgodovinske sestavine, ki ga določajo in katerih ogrožanje bi prizadelo
avtentičnost. Združevanje primestnih naselij z mestom ni dopustno. |
22. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
|
(1) Razporeditev dejavnosti izhaja iz obstoječe rabe zemljišč, naravnih
danosti posameznega območja in funkcije naselja. Večina naselij v mestni
občini izhaja iz mešane bivalno-delovne (kmetijske) funkcije, ki se
postopoma opušča. Le v naseljih Bakovci, Polana, Veščica, Kupšinci,
Satahovci in deloma v Krogu je še ohranjena kmetijska funkcija, zato se
ta naselja opredeli kot podeželska naselja, namenjena površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in za bivanje. Ostala naselja so pretežno
stanovanjska. |
(2) Posebnih površin za gospodarske dejavnosti se v naseljih ne
načrtuje, saj so te načrtovane pretežno v mestu. Ob vaških domovih se
zagotovi le površine za osnovno preskrbo. V naselju Pušča se ob
obstoječem vrtcu opredelijo zemljišča za centralne dejavnosti. |
(3) Izven naselij so načrtovane predvsem rekreacijske in športne ter
turistične dejavnosti. Na kmetijskih zemljiščih je načrtovana intenzivna
pridelava pod rastlinjaki. Te se umešča na rob naselja. V primeru potreb
se v naseljih lahko načrtuje tudi dodatne centralne in družbene
dejavnosti ob predhodni spremembi namenske rabe zemljišč. |
(4) V
mestu Murska Sobota se dejavnosti načrtuje kot dopolnitev obstoječih
namenskih območij. Na severnem delu mesta, ob Noršinski cesti in ob
Kopališki cesti se formirata območji s centralnimi dejavnostmi, s čimer
se razbremeni centralni del mesta. Razširjena območja centralnih
dejavnosti in poslovnih con znotraj cestnega obroča ob mestu se načrtuje
tako, da se zagotovi dovolj zelenih in ostalih javnih površin, ki
zagotavljajo kvalitetna delovna območja in se povezujejo v zeleni sistem
mesta. V novem stanovanjskem območju na južni strani mesta se kot zelena
površina opredeli celoten pas ob južni obvozni cesti. |
23. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanja
naselij)
|
(1) V
vseh obcestnih naseljih s še ohranjeno podolžno obliko naselja (Polana,
Veščica, Kupšinci, Satahovci) se ohranja značilno obcestno zazidavo z
upoštevanjem zaporedne zazidave: ob cesti stanovanjski objekti, v
notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se rastoča domačija, zato se
omogoči nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju
naselij. Ohranja se značilne zelene robove naselij, tu je dopustna le
gradnja gospodarskih kmetijskih objektov. |
(2) V
ostalih, pretežno stanovanjskih naseljih se upošteva racionalna izraba
površin z zagotovitvijo ustreznih javnih površin, ki omogočajo
vzdrževanje naselja ali dela naselja. Predvsem se zagotovi ustrezne
širine dovoznih cest in ulic ter površine za javne zelenice v naseljih z
objekti družbene infrastrukture. |
(3) V
mestu Murska Sobota se v urbanem centru ohranja značilna zazidava ob
ulični gradbeni liniji. Po podrobni namenski rabi je mestno jedro
namenjeno stanovanjem in centralnim dejavnostim. Del objektov ob ulici
se namenja lokalom in obrtnim delavnicam. Ker se je z izgradnjo
trgovskih centrov na robu mesta centralni del mesta izpraznil, se razvoj
mesta usmerja v ponovno oživitev centralnih dejavnosti ter manjših
trgovskih lokalov. |
(4) V
območjih individualne stanovanjske gradnje se zgošča pozidava ob ulicah,
poveča se višina objektov do P+2+M. |
(5) Pri
novih stanovanjskih območjih na južni strani mesta se nova pozidava
predvidi kot vrstna, strnjena ali blokovska pozidava, kjer se upošteva
podolžna struktura in pravokotna parcelacija. Nove ulice so vzporedne z
Bakovsko cesto, upošteva se ulična gradbena linija. Višina novih
objektov v območju strnjene gradnje naj ne presega višine P+4. |
(6) Usmeritve za urbanistično oblikovanje v mestu Murska Sobota so še: |
– zagotovi se ustrezne površine za javne odprte prostore, |
– zagotovi se javne zelene površine, ki se jih poveže v zeleni sistem
mesta, |
– zagotovi se površine za parkiranje v več etažnih in podzemnih
objektih, s čimer se ohranijo nepozidane površine za drugo rabo, |
– zagotovi se večja pretočnost križišč in križanj cestne mreže z
železnico v skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za
elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš
(Uradni list RS, št. 51/09), |
– sanira
se obrežja potoka Ledava in razbremenilnega kanala in se ju vključi v
zeleni sistem mesta, |
– zelene
površine ob južni obvozni cesti se uredi kot park. |
5.2. Usmeritve za razvoj v krajini
24. člen
(razvojna območja za dejavnosti, ki so
vezane na naravne vire)
|
(1) Razvoj v krajini je usmerjen predvsem v razvoj kmetijstva z
ohranjanjem osnovne namenske rabe kmetijskih zemljišč, v dodatno
izkoriščanje gramoza, ohranjanje gozdnih površin in razvoj rekreacijskih
območij s hkratnim ohranjanjem območij varstva narave. V teh panogah se
izkoristijo naravne danosti ob upoštevanju osnovne namenske rabe
zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov. |
(2) Kmetijska dejavnost se pretežno izvaja kot poljedelstvo in
živinoreja. Poljedelstvo se usmerja v intenzivno obdelavo z namakanjem
in pridelavo pod rastlinjaki z možnostjo ogrevanja z geotermalno vodo.
Geotermalna voda se razen v kmetijstvu izkorišča tudi za turistične
namene in za ogrevanje v mestu Murska Sobota. |
(3) Rekreacijska območja so predvsem opuščene gramoznice, ki so
spremenjene v rekreacijska območja (ribniki, prostori za piknike). Ob
njih so spontano zrasli objekti in igrišča, tako so območja gramoznic
postala osrednja rekreacijska območja posamičnega naselja (npr. v
Bakovcih, Krogu, Satahovcih). Rekreacijska območja na vodah se ureja
tam, kjer je možno urediti dostop brez spreminjanja morfoloških
značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi
kvalitetami krajine. Izvajanje dejavnosti oskrbe z mineralnimi
surovinami v območjih varstva narave se izvaja tako, da se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Nove
objekte se načrtuje izjemoma in izven naravovarstvenih območij,
obstoječe kope se prednostno uredi v nadomestni habitat. |
(4) Na
območju Mestne občine Murska Sobota deluje večja gramoznica ob Bakovski
cesti v neposredni bližini mesta, iz katere se je črpal gramoz za
gradnjo avtoceste. Gramoznica je v celoti izkopana, zato je predlagana
širitev območja za črpanje gramoza za lastne potrebe. Gramoznica se po
končanem izkoriščanju uredi v športno-rekreacijsko in turistično
območje. |
25. člen
(usmeritve za razvoj in varstvo
krajine)
|
(1) Objekte linijske infrastrukture se načrtuje izven gozdnih zaplat,
skupin gozdnega drevja in obvodne vegetacije. Na območju naselij in v
njihovi neposredni bližini se v največji možni meri ohranja sedanji
obseg gozdnih površin in se jih vključi v zelene sisteme naselij.
Krčenje drevesne zarasti in grmičevja je dopustno le na površinah, ki
niso opredeljena kot gozd. Za krčenje površine, ki je večja od 5 ha je
potrebna presoja vplivov na okolje. Ohranja se vse obstoječe gozdne
prometnice s priključki na ceste višjega reda, ki so potrebne za
gospodarjenje z gozdom. Ohranja se gozdne ostanke, obmejke in
biokoridorje. Za posege v ta območja se pridobi soglasje ZGS. |
(2) Vode
se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistične namene, pri čemer se
zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in
ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Kot omejitev pri
načrtovanju se upošteva naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in
človekovo dejavnost. |
(3) Na
poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih
ureditev in ne vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Za
zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in
potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne
vode. Dejavnosti se umešča na območja najmanjše ranljivosti in tako, da
se ohranjata kvaliteta in količina podzemnih voda. Na priobalnem
zemljišču se ohranja nepozidanost in javna dostopnost. S posegi se ne
sme poslabšati stanje voda in vodnega režima, v nasprotnem primeru se
zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območij,
kadar je izkazan javni interes se zagotovi nadomestne površine in
izravnalne ukrepe ob pogoju, da se ne poslabšata vodni režim in stanje
voda. Gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču in premostitve se
načrtuje tako, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. |
(4) V
območjih z naravnimi kakovostmi se ne načrtuje poselitve, razen kadar je
to potrebno iz obrambnih razlogov in vplivi ne pomenijo fragmentacije
naravnih območij. Pri posegih v prostor se zagotavlja varstvo naravnih
vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Gospodarsko javno
infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven
naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo
gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in
biotsko raznovrstnost, se sanira. Zagotavlja se ohranjanje in
vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembna za ohranjanje biotske
raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih
vrst. |
(5) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vzpodbuja
se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se
kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se
ohranja in ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke. |
(6) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih
ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO,
Natura, varovalni gozd). Ohranja se tudi gozdne površine v kmetijskih
območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo
varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(7) Regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih
procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje. Na akumulacijah,
ki se uporabljajo v turistične in druge namene, se ohranja tudi
biotopska namembnost mirne cone. |
(8) Pri
načrtovanju območij za turizem in rekreacijo se načrtuje tako, da se
zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti. Vzpodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije
(pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi
danostmi. V območjih varstva narave se načrtuje prilagojene, nemnožične
in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju,
infrastrukturo se praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih. Naravne
vrednote se vključuje v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja
obiska. |
(9) V
območju krajine se ohranja kulturni in simbolni pomen ter doživljajsko
vrednost krajine, ki jo predstavlja pestra kulturna krajina, arheološka,
stavbna in naselbinska dediščina.Ohranja se kontinuiteto poselitvenega
in obdelovalnega vzorca, krajinskega merila ter strukturno urejenost
prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, ohranitev značilnega
stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja. Ohranja
se značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in
morfologijo,vidno privlačne dele krajine, vedute oziroma kvalitetne
poglede na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto
dediščine. Pri načrtovanju v krajini se je treba izogibati izkoriščanju
naravnih surovin in gradnji večjih infrastrukturnih objektov v območjih
kulturne dediščine. |
26. člen
(posebna območja)
|
(1) Posebna območja so območja režimov, ki so zavarovana s področnimi
predpisi. To so območja varstva narave, območja kulturne dediščine in
območja varstvenih območij vodnih zajetij ter poplavna območja ob
vodotokih. |
(2) Na
območju Mestne občine Murska Sobota so evidentirana vsa območja varstva
narave. Vsa ležijo v južnem delu občine ob Muri. Območja varstva narave
so območja, ki so predlagana za zavarovanje (regijski park Mura),
naravne vrednote, ekološko pomembna območja (EPO Mura), posebno
varstveno območje (območja Natura 2000), območja habitatov (vegetacija
tekočih voda, enoletne združbe muljastih rečnih bregov, nižinska visoka
steblikovja, mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki in pašniki,
oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe,
nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje,
mezotrofni do evtrofni gojeni travniki, hrastovo-belogabrovi gozdovi,
ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi, obrečna vrbovja) ter območja z
elementi krajine, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti
(mejice, grmovni in drevesni osamelci, depresije z visokim
steblikovjem). |
(3) Objekti in območja kulturne dediščine so kulturni spomeniki, vplivna
območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana
kulturna dediščina in vplivna območja dediščine, ki so varovani po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine ter so sestavni del OPN.
Objekti in območja so zavarovani z Odlokom o razglasitvi nepremičnih
kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota
(Uradne objave, št. 8/91). Na območju Mestne občine Murska Sobota so 4
arheološka območja, 1 naselbinsko območje (mesto Murska Sobota), 4
arheološki spomeniki, 2 gradova, 25 objektov meščanske in trške
arhitekture (vsi so v mestu Murska Sobota), 2 sakralna spomenika,
19 etnoloških spomenikov in 4 zgodovinski spomeniki. |
(4) Varstveni pasovi vodnih zajetij v Krogu, Črnskih mejah in
Fazaneriji, ki so osrednja vodna zajetja v občini, so zavarovana z
občinskim Odlokom o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in
Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). S sprejetjem odloka je bil
sprejet tudi Pravilnik gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah
in posestvih na vodovarstvenem območju Črnske meje, Krog in Fazanerija.
Na območju občine se poleg varstvenih pasov osrednjih vodnih zajetij
nahaja tudi varstveni pas vodnega vira Lukavci, ki je zavarovan z
občinskim odlokom Občine Križevci, Odlokom o varstvu vodnega vira
Lukavci (Uradni list RS, št. 56/00 in 110/00). |
27. člen
(območja za varstvo pred poplavami)
|
(1) Območja, kjer je treba zagotavljati varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami so poplavna območja ob reki Muri in potoku Ledava. Oba
sta vodotoka 1. reda. Poplavno območje ob reki Muri je območje znotraj
visokovodnih nasipov, ki varujejo pred poplavami bližnja naselja
(Bakovci, Krog) ter kmetijska zemljišča. Poplavna območja ob Ledavi so
obširna in segajo na območje poselitve. |
(2) Dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je
voda stalno ali občasno prisotna. Na poplavnih območjih se prepove vse
dejavnosti in vse posege, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na
vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost
območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. V kolikor bodo predvidena območja poselitev posegala na
poplavna območja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o
pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pogojev v prostor na
območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08). Glede na stopnjo ogroženosti
so lahko dopustni posegi, ki izhajajo iz podrobnejše namenske rabe ter
posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in
posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Z
ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se
zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območja
in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče.
Spreminjanje retenzijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih
površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. Premostitve voda in gradnje na
vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena
poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
(3) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče je priobalno
zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnega zemljišča pri
vodotokih 1. reda, sega v naseljih 15,0 m od meje vodnega zemljišča,
zunaj območij naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča. Pri vodotokih
2. reda sega zunanja meja priobalnega zemljišča 5,0 m od meje vodnega
zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi
nasipi. |
(4) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za
izjeme, ki jih določa 37. člen ZV-1: |
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge
infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, |
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr.
objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju
ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(5) Z
ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se
zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območja
in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče.
Spreminjanje retenzijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih
površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. |
(6) Za
vse posege na poplavnih območjih, ki jih omogoča in dovoljuje občinski
prostorski načrt, morajo investitorji pred izdajo dovoljenja za poseg v
prostor izpolniti pogoje in zahteve, kot jih določajo predpisi s
področja upravljanja z vodami. |
28. člen
(območja za zaščito in reševanje)
|
(1) Območja potencialnih nesreč so poleg poplavnih in erozijskih območij
še požarno ogrožena območja, potencialna območja tveganj industrijskih
nesreč ter potresna območja. Pri načrtovanju v prostoru se dejavnosti
umešča izven območij potencialnih nesreč, v teh območjih se nadzoruje
vse aktivnosti, ki lahko povzročijo nevarne in druge nesreče. |
(2) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za
ruševine in sicer na območju gospodarske cone ob gramoznici na Bakovski
cesti ter na območjih obrtnih con v mestu Murska Sobota, kjer so večje
utrjene površine. V ostalih naseljih so začasna območja ruševin ob
vaških domovih. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira,
saj so tako v mestu in v vseh naseljih pokopališča, ki zagotavljajo
dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za
pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je zbirno
mesto v zbiralnici kadavrov ob Noršinski cesti od koder se odpeljejo na
farmo Jezera v predelavo. Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v
primeru nesreče so v dijaškem domu, hotelih in v vseh šolah v mestu. |
(3) V
Mestni občini Murska Sobota ni posebnih požarno ogroženih območij,
potencialno ogrožena območja so industrijske cone. V mestu in vseh
primestnih naseljih delujejo prostovoljne gasilske enote ustreznih
kategorij. V izvedbenem delu akta se upošteva ukrepe varstva pred
požarom, ki jih določajo predpisi o varstvu pred požarom. Zagotovljeni
morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
zagotovljeni odmiki med objekti, prometne in delovne površine za
intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Upošteva se tudi požarna tveganja v naravnem okolju. |
(4) V
občini so večja industrijska območja, ki so lahko potencialno območje
tveganj industrijskih nesreč le v mestu Murska Sobota. V industrijskih
conah so za dejavnosti, pri katerih lahko pride do nesreče (predelava in
obdelava plastike, obdelava in barvanje z eksplozivnimi in gorljivimi
kemičnimi sredstvi), že zagotovljeni ustrezni ukrepi s samim tehnološkim
procesom in dodatnimi zaščitnimi ukrepi. |
(5) V
industrijskih območjih, ki so potencialna območja tveganj industrijskih
nesreč, ni takih proizvodnih procesov, ki bi lahko povzročili povečano
ogroženost območja. V industrijska območja se ne umešča stanovanj in
spremljajočih dejavnosti. |
(6) Pri
projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje
občine v območju VII. Stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma
v območju z najnižjim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. |
(7) Na
ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 5000 prebivalci je
v vseh novih objektih obvezna ojačitev prve plošče, zaklonišča osnovne
zaščite pa se gradijo v objektih, ki so določeni s predpisi. V mestu
Murska Sobota je 3.400 zakloniščnih mest v zakloniščih osnovne zaščite v
večjih stanovanjskih blokih in posameznih podjetjih. Gradnja zaklonišč
se mora zagotavljati v skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju
zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96 in 110/02). |
29. člen
(območja in objekti za potrebe obrambe)
|
(1) V
Murski Soboti so območja za potrebe obrambe Vojašnica Murska Sobota v
mestu in območje Berek, kjer je načrtovana nova vojašnica, ki so območja
izključne rabe za potrebe obrambe ter letališče Rakičan, ki je območje
možne izključne rabe. Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe
so obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno za obrambne
potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev,
usposabljanje in delovanje vojske. Na teh območjih so za potrebe obrambe
dovoljene vse prostorske ureditve ter gradnja objektov in ostale
infrastrukture. Območja možne izključne rabe prostora so območja, ki so
primarno namenjena drugim potrebam, vendar se jih lahko v primeru
izrednega in vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v
miru za usposabljanje vojske uporabi za obrambne potrebe. |
(2) Po
sprejetju odločitve glede gradnje nove vojašnice na območju Berek se
zemljišče sedanje vojašnice v mestu lahko načrtuje za drugo rabo. |
(3) Ob
Vojašnici Murska Sobota je določeno območje omejene in nadzorovane rabe
za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske
infrastrukture za potrebe obrambe z antenskimi stolpi ali stebri.
Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so
potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov. |
5.3. Usmeritve za določitev namenske
rabe zemljišč
30. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč)
|
(1) Osnovna namenska raba zemljišč se spreminja le tam, kjer je zaradi
širitve mesta in naselij to potrebno, sicer ostaja enaka osnovni rabi iz
prostorskih sestavin planov. |
(2) Podrobnejša namenska raba se določi na podlagi sedanje pretežne rabe
in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Vsa naselja so pretežno
namenjena bivanju, zato s podrobno namensko rabo opredelijo kot
stanovanjske površine. Naselja Polana, Veščica, Kupšinci, Satahovci,
Nemčavci, Markišavci, Mali Bakovci in deli naselij Krog in Rakičan se
opredeli kot podeželska naselja, v katerih bo možno še naprej razvijati
kmetijsko in dopolnilno kmetijsko dejavnost. Območja za centralne
dejavnosti so v naseljih posamični objekti, to so trgovine, vrtci, šole
(Bakovci). |
(3) V
mestu Murska Sobota se ohrani osnovna delitev v mestnem središču, menja
pa se podrobna namenska raba dela območja ob Noršinski cesti, kjer se
namesto gospodarskih dejavnosti umesti centralne dejavnosti. Ob
Markišavski cesti se del Markišavskega gozda ponovno nameni za osnovno
gozdno rabo. Spremeni se tudi podrobna namenska raba zemljišč na zahodni
strani razbremenilnega kanala pod gozdno površino (Gosposki log), ki je
bila v sedanjih planskih aktih namenjena za športne objekte. Zemljišča
se namenijo za turizem, kjer se za potrebe bližnje športno-rekreacijske
cone zgradijo nastanitveni objekti. V novi stanovanjski soseski na jugu
ob obvoznici se del območja nameni za centralne dejavnosti, del pa za
novi park. Površine vzdolž obvoznih cest in vzdolž potoka Ledave se že v
namenski rabi opredelijo kot zelene površine, kjer gradnja ne bo možna. |
(4) Gramoznice se v prostorskem načrtu opredeli kot območja
pridobivalnega prostora, po končanem izkoriščanju pa kot rekreacijska in
turistična območja. |
(5) Raba
tal na območjih osnovne namenske rabe in na območjih podrobnejše
namenske rabe, ki so tudi območja kulturne dediščine (arheološka
območja) mora zagotavljati nepoškodovanost podzemnih ostalin. Nove
posege se na območja arheološke dediščine praviloma ne vnaša. |
(6) Pri
določanju namenske rabe zemljišč se upošteva evidentirano kulturno
dediščino ter ostale zgodovinske, kulturne in krajinske značilnosti
prostora in njihove medsebojne povezave. |
5.4. Usmeritve za določitev
prostorskih izvedbenih pogojev
31. člen
(usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev v mestu Murska Sobota)
|
(1) V
Murski Soboti se ohranja značilno zazidavo ob ulični gradbeni liniji.
Dotrajane objekte ob Slovenski ulici, Ulici Štefana Kovača, Cankarjevi
in Mladinski ulici se nadomesti z novimi, pri čemer se upošteva ulične
gradbene linije in višinski gabarit, ki ne presega dveh etaž na ulični
strani. |
(2) Po
podrobni namenski rabi je mestno jedro namenjeno stanovanjem in
centralnim dejavnostim (urbani center). Del objektov ob ulici se namenja
lokalom in obrtnim delavnicam. Ker se je z izgradnjo trgovskih centrov
na robu mesta centralni del mesta izpraznil, se razvoj mesta usmerja v
ponovno oživitev manjših lokalov. |
(3) Pri
novih gradnjah na južni strani mesta se nove ulice začrta ortogonalno in
vzporedno z Bakovsko cesto, upošteva se ulična gradbena linija. Višina
novih objektov v območju blokovske gradnje se prilagodi višini
obstoječih objektov na tem območju. |
(4) V
vseh območjih, ki bodo obdelana s podrobnimi prostorskimi načrti se
upošteva gradbeno linijo obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe
ceste, obstoječi bližnji objekti, potoki ipd.). V teh območjih se v
izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta zapiše tudi pogoj, da se
vsa območja v največji možni meri ozeleni, to pomeni, da se ozeleni tudi
vsa parkirišča in dovozne ceste. |
(5) Za
vse večje posege, ki bi lahko vplivali na arhitekturno in urbanistično
prenovo mesta Murska Sobota, kot tudi za družbene objekte, je predvidena
izvedba javnih natečajev ali več različnih variantnih rešitev, s
katerimi se dvigne kvaliteta arhitekturnega in urbanističnega
oblikovanja. |
32. člen
(usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev v naseljih)
|
(1) V
naseljih, ki so opredeljena kot podeželska naselja se ohranja
morfologija nižinskih obcestnih naselij, to je obcestna pozidava z
značilnim zaporedjem gradnje stanovanjskih objektov ob cesti, v
notranjosti parcele gospodarski objekti. V teh naseljih se ohranja tudi
zeleni roba naselja in ostale zelene površine. |
(2) Pri
gradnji individualnih stanovanjskih objektov v vseh naseljih in delih
naselij z ohranjenimi avtohtonimi značilnostmi, se pri oblikovanju
objektov upoštevajo značilnosti prekmurske arhitekturne tipike, predvsem
pri oblikovanju in obdelavi streh in fasad. Tlorisna oblika objektov je
podolgovata, lahko je lomljena, z višino do P+1+M, z enakostranično
dvokapnico z nakloni od 35° do 45°, opečno kritino, ki ne sme biti
trajno bleščeča, fasade brez balkonov in drugih fasadnih dodatkov. Možna
bodo odstopanja v območjih, kjer so pretežno že zgrajeni drugače
oblikovani objekti. |
(3) Pri
parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo
parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč; |
33. člen
(usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev v krajini)
|
(1) Pri
načrtovanju v odprtem prostoru se dopusti gradnjo in izvedbo le tistih
objektov, ki niso v nasprotju z osnovno namensko rabo in ki so skladni s
področno zakonodajo. Pri načrtovanju v odprtem prostoru se v največji
možni meri upošteva območja varstva in območja režimov, v primeru, da to
ni možno, se v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta predpiše
izravnalne ukrepe. |
(2) Posegi izven poselitvenih območij ne smejo ogrožati kulturne
dediščine in njene prostorske pojavnosti. Upoštevati je treba obstoječi
vzorec razporeditve in velikosti objektov. |
34. člen
(koncept prostorskega razvoja mesta
Murska Sobota)
|
(1) Razvojne potrebe mesta Murska Sobota izhajajo iz njegove vloge in
funkcije v širšem prostoru. Mesto je opredeljeno kor pomemben regionalni
center tudi v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, kar pomeni, da
se krepi njegova vloga, vzpodbuja se razvoj delovnih mest in s tem
zmanjšuje vsakodnevne migracije, zagotavlja se ugodne bivalne pogoje ter
oskrbne, storitvene, poslovne, servisne in druge centralne dejavnosti.
Za vse dejavnosti se zagotovijo ustrezne površine. Razvojne potrebe
mesta so: |
– zagotoviti površine za centralne dejavnosti ob Noršinski cesti, s
čimer se zmanjša površine za načrtovane gospodarske dejavnosti, |
– zaradi
zmanjšanja površin ob Noršinski cesti na račun centralnih dejavnosti in
zelenih površin ob Ledavi, zagotoviti dodatne površine za gospodarske in
poslovne dejavnosti na robovih mesta, |
– zagotoviti dodatne površine za stanovanjsko gradnjo na južni strani
mesta, |
– razviti javni potniški promet, |
– ureditev križanja mestnih cest z železnico v skladu s Uredbo o
državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo
železniške proge Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09), |
– urediti izven nivojsko križanje, |
– urediti obvozne ceste ob mestu za povezavo robnih gospodarskih con, |
– vzpostaviti zeleni sistem mesta, ki vključuje vse obstoječe zelene
površine ter načrtovane površine v stanovanjski soseski ob južni
obvoznici, zasaditev ob vseh večjih prometnicah, robne gozdne površine
in ozelenjena obrežja Ledave in razbremenilnega kanala. |
(2) Cilji prostorskega razvoja mesta Murska Sobota so: |
– mesto
Murska Sobota ostaja regionalni center, |
– ohranja se mestno jedro in zavarovana območja, |
– dopolnjuje se funkcijo mesta in podeželja z razvojem dopolnjujočih
dejavnosti, |
– vzpodbuja se zgostitev v območjih individualne stanovanjske gradnje v
mestu, |
– zagotovi se dodatna zemljišča za stanovanja na južnem robu mesta in v
vseh naseljih, |
– zagotovi se površine za razvoj dodatne družbene infrastrukture, |
– uredi
se promet v mestu in med mestom in naselji, |
– izkoristi se bližina avtoceste z razvojem gospodarskih con, |
– zagotovi se kvaliteto bivalnega okolja z ustrezno in racionalno
infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in
storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene infrastrukture, |
– izboljša se prometno varnost z ureditvijo kritičnih točk v mestu in
ureditvijo obvoznih cest, |
– vzpodbuja se rabo obnovljivih virov energije, |
– vzpodbuja se racionalno ravnanje z odpadki, |
– ustvarja se bivalna in delovna okolja za dvig kvalitete življenja in
bivanja (urbana prenova, izboljšanje dostopnosti, ureditev zelenih
površin, zagotovitev parkirnih površin, ustrezna razporeditev oskrbnih
centrov, ustvarjanje novih delovnih mest), |
– zagotovi se opremljenost mesta z javno komunalno infrastrukturo, |
– ohrani
se prostorsko identiteto mesta, ohrani se mestno jedro, sanira se
degradirane mestne površine, |
– zagotovi se zemljišča za nadaljnji razvoj, |
– sanira
in vzpostavi se zeleni sistem mesta, |
– zmanjša se porabo energije v javne namene, poveča se rabo daljinskega
ogrevanja in uporabo alternativnih energetskih virov. |
III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Enote urejanja prostora
35. člen
(enote urejanja prostora)
|
(1) Enote urejanja prostora so določene na podlagi naravnih in
ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote
urejanja prostora so deli mesta, naselja, deli naselij, zaselki ter
ostala območja stavbnih zemljišč s posebno podrobnejšo namensko rabo,
območja režimov in območja krajine. V prostorski enoti je za posamezne
površine določena osnovna in podrobnejša namenska raba prostora in
prostorski izvedbeni pogoji. |
(2) Pregled enot urejanja prostora v Mestni občini Murska Sobota: |
a) Enote
urejanja prostora na območju mesta Murska Sobota |
Opis enote |
Oznaka
enote |
Oznaka podenote |
Šifra in opis podrobnejše namenske rabe |
Režimi |
Način urejanja |
PIP
v členu |
Trg zmage |
SO 1 |
|
ZP – parki |
KD |
|
40 |
Sedež občine |
SO 2 |
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
KD |
|
38 |
Ob Št. Kovača |
SO 3 |
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
KD |
|
41 |
Mestni park |
SO 4 |
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest
PO – ostale prometne površine
ZP – parki |
KD
NV |
OPPN |
89 |
Ob Grajski |
SO 5 |
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest |
KD |
|
41 |
Zdravstveni dom |
SO 6 |
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest |
KD |
|
43 |
Komunala |
SO 7 |
|
IG – gospodarske cone |
KD |
|
50 |
Lendavska sever |
SO 8 |
SO 8/1 |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
E – območja energetske infrastrukture
IG – gospodarske cone
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površina cest |
KD |
OPPN |
89 |
Lendavska sever – bivša Pomurka |
SO 8 |
SO 8/2 |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
KD |
OPPN |
89 |
Potrošnikov vogal |
SO 9 |
SO 9/1 |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
KD |
|
38 |
Cerkveni kompleks |
SO 9 |
SO 9/2 |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
KD |
|
39 |
Slovenska – St. Rozmana |
SO 9 |
SO 9/3 |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
KD |
|
38 |
Ob Zeleni ulica |
SO 10 |
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
KD |
|
41 |
Ob Cvetkovi ulici |
SO 11 |
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
KD |
|
41 |
Lendavska jug |
SO 12 |
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
KD |
OPPN |
89 |
Dom starejših |
SO 13 |
SO 13/1 |
SB – stanovanjske površine za posebne namene |
KD |
|
44 |
Ob Gregorčičevi |
SO 13 |
SO 13/2 |
SS – stanovanjske površine |
KD |
|
49 |
Ob Partizanski in Ulica ob progi |
SO 14 |
|
SS – stanovanjske površine
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest |
KD |
|
45 |
Center Cvetkova |
SO 15 |
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest |
KD |
OPPN |
89 |
Center tržnica |
SO 16 |
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest |
KD |
OPPN |
89 |
Potrošnik |
SO 17 |
SO 17/1 |
BD – površine drugih območij
PC – površine cest |
KD |
OPPN |
89 |
Ob cerkvi |
SO 17 |
SO 17/2 |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest |
KD |
OPPN |
89 |
Ob postaji |
SO 17 |
SO 17/3 |
PO – ostale prometne površine |
KD |
pOPPN |
90 |
Ob postaji |
SO 17 |
SO 17/4 |
PO – ostale prometne površine |
KD |
|
60 |
Ob cerkvi |
SO 18 |
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
KD |
|
39 |
Lesnina, del Bakovske |
SO 19 |
|
SS – stanovanjske površine
BD – površine drugih območij
PC – površine cest |
KD |
|
45 |
Pokopališče |
SO 20 |
|
ZK – pokopališča
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PO – ostale prometne površine |
KD |
|
55 |
Ob Čopovi |
SO 21 |
|
SS – stanovanjske površine
PO – ostale prometne površine |
|
|
49 |
Ob Finžgarjevi |
SO 22 |
|
SS – stanovanjske površine |
|
|
47 |
Ob Mali novi |
SO 23 |
SO 23/1 |
IG – gospodarske cone |
|
OPPN |
89 |
Ob Mali novi |
SO 23 |
SO 23/2 |
BD – površine drugih območij |
|
OPPN |
89 |
Židovsko pokopališče |
SO 24 |
|
ZP – parki |
|
|
57 |
Šola III |
SO 26 |
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZS – površine za oddih, rekreacijo
in šport
SS – stanovanjske površine
PC – površine cest |
KD |
|
42 |
Cankarjeva jug, ob Mladinski |
SO 27 |
|
SS – površine za stanovanja
PC – površine cest |
KD |
|
45 |
Cankarjeva sever, ob Mladinski |
SO 28 |
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest |
KD |
|
41 |
Rožno naselje |
SO 29 |
|
SS – površine za stanovanja
PC – površine cest |
KD |
|
46 |
Med Cankarjevo in Juša Kramarja |
SO 30 |
|
SS – površine za stanovanja
PC – površine cest |
KD |
|
45 |
Med Trstenjakovo
in Juša Kramarja |
SO 31 |
SO 31/1 |
SS – površine za stanovanja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest |
KD |
|
45 |
Gasilski dom |
SO 31 |
SO 31/2 |
CD – ostale centralne dejavnosti |
KD |
|
43 |
Dijaški dom |
SO 32 |
|
SB – stanovanjske površine za posebne namene |
|
|
44 |
Osnovna šola II |
SO 33 |
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
KD |
|
42 |
Blokovski kompleks |
SO 34 |
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
ZP – parki
PC – površine cest |
KD |
OPPN |
89 |
Med Prešernovo, Cankarjevo
in Št. Kuzmiča |
SO 35 |
|
SS – površine za stanovanja |
|
|
49 |
Med Prešernovo in Št. Kovača
ob Št. Kuzmiča |
SO 36 |
|
SS – površine za stanovanja
PC – površine cest |
|
|
49 |
Med Št. Kuzmiča in Mikloša Kuzmiča |
SO 37 |
|
SS – površine za stanovanja
ZP – parki |
|
|
49 |
Med M. Kuzmiča in kanalom,
ob Miklošičevi |
SO 38 |
|
SS – površine za stanovanja
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest |
DVOŽ |
|
49 |
Naselje Ljudske Pravice |
SO 39 |
|
SS – stanovanjske površine
ZD – druge urejene zelene površine |
|
|
47 |
Petrol Tišinska |
SO 40 |
|
IG – gospodarske cone
SS – površine za stanovanja |
|
|
50 |
Med Prešernovo in Št. Kovača,
ob Mikloša Kuzmiča |
SO 41 |
|
SS – površine za stanovanja
ZD – druge urejene zelene površine
BD – površine drugih območij
PC – površine cest |
|
|
49 |
Gimnazija |
SO 42 |
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine |
|
|
42 |
Med Temlinovo in kanalom |
SO 43 |
|
SS – površine za stanovanja
ZD – druge urejene zelene površine |
KD |
|
49 |
Med Št. Kovača in Ciril Metodovo |
SO 44 |
|
SS – površine za stanovanja
PC – površine cest |
KD |
|
45 |
Osnovna šola I |
SO 45 |
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
KD |
|
42 |
Ob Ciril Metodovi |
SO 46 |
|
SS – površine za stanovanja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest |
VVO
KD |
|
49 |
Bloki Razlagova |
SO 47 |
|
SS – površine za stanovanja |
|
|
47 |
Ob Razlagovi |
SO 48 |
|
SS – površine za stanovanja |
VVO |
|
47 |
Vrstne ob Doblu |
SO 49 |
|
SS – površine za stanovanja |
|
|
47 |
Tenis igrišče |
SO 50 |
|
BC – športni centri |
VVO |
|
53 |
Travnik za Doblom |
SO 51 |
|
BC – športni centri
VC – celinske vode |
VVO |
pOPPN |
90 |
Fazanerija |
SO 52 |
|
ZP – parki |
VVO
SON |
|
54 |
Mestno kopališče |
SO 53 |
|
BC – športni centri
VC – celinske vode
ZD – druge urejene zelene površine |
VVO |
pOPPN |
90 |
Vrtnarija |
SO 54 |
SO 54/1 |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
VC – celinske vode
PC – površine cest |
|
pOPPN |
90 |
Vrtnarija |
SO 54 |
SO 54/2 |
IG – gospodarske cone
VC – celinske vode |
|
|
51 |
Vrtnarija |
SO 54 |
SO 54/3 |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
VC – celinske vode |
|
pOPPN |
90 |
Območje vojašnice |
SO 55 |
SO 55/1 |
F – območja za potrebe obrambe v naselju
(CU – osrednja območja centralnih dejavnosti – po opustitvi F)
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest |
VVO |
pOPPN |
90 |
Nepozidano ob Ledavi |
SO 55 |
SO 55/2 |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
VC – celinske vode
ZD – druge urejene zelene površine |
|
pOPPN |
90 |
Severno ob Ledavi |
SO 56 |
|
BC – športni centri
ZD – druge urejene zelene površine |
VVO |
pOPPN |
90 |
Naselje Ob Ledavi |
SO 59 |
|
SS – površine za stanovanja |
POPL 1 |
|
49 |
Podvoz Lendavska |
SO 60 |
|
PC – površine cest |
KD |
OPPN |
89 |
Podvoz Lendavska |
SO 61 |
|
PC – površine cest |
POPL 1 |
OPPN |
89 |
Med Ledavo in železnico |
SO 62 |
|
SS – površine za stanovanja |
KD |
|
49 |
Med železnico in Industrijsko |
SO 63 |
|
SS – površine za stanovanja |
|
|
49 |
Med progo in Industrijsko cesto |
SO 64 |
|
IG – gospodarske cone
ZD – druge urejene zelene površine |
|
|
50 |
Industrijska cona |
SO 65 |
SO 65/1 |
IG – gospodarske cone
PC – površina cest |
POPL 1
KD |
|
50 |
Bencinski servis v ind. coni |
SO 65 |
SO 65/2 |
IG – gospodarske cone |
KD |
OPPN |
89 |
Industrijska cona – ob Ledavi |
SO 66 |
|
IG – gospodarske cone |
POPL 1 |
pOPPN |
90 |
Vodni stolp |
SO 67 |
|
O – območja okoljske infrastrukture |
POPL 1 |
|
59 |
Med Ledavo in Noršinsko |
SO 68 |
|
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
POPL 1 |
pOPPN |
90 |
Ob Noršinski |
SO 69 |
|
ZD – druge urejene zelene površine |
POPL 1 |
|
56 |
Ob križanju VOC in Noršinske |
SO 70 |
|
IG – gospodarske cone |
POPL 1 |
|
50 |
Ob Noršinski |
SO 71 |
|
IG – gospodarske cone |
POPL 1 |
|
50 |
Severno od Noršinske |
SO 72 |
|
ZD – druge urejene zelene površine |
|
|
56 |
Ekonomska šola |
SO 73 |
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površina cest |
POPL 1
POPL 2 |
OPPN |
89 |
Ekonomska šola |
SO 74 |
|
ZD – druge zelene površine |
POPL 1 |
OPPN |
89 |
RTP |
SO 75 |
|
E – območja energetske infrastrukture |
POPL 1 |
|
58 |
Med Ledavo in Noršinsko ob RTP |
SO 76 |
|
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
POPL 1 |
pOPPN |
90 |
Ob Ledavi do Puc. Potoka |
SO 77 |
|
SS – površine za stanovanja |
POPL 1 |
|
49 |
Območje Španik |
SO 78 |
|
BD – površine drugih območij
PC – površina cest |
POPL 1 |
OPPN |
89 |
Ob šoli |
SO 79 |
|
BD – površine drugih območij
PC – površina cest |
|
OPPN |
89 |
Severna obrtna cona |
SO 80 |
SO 80/1 |
IG – gospodarske cone
BD – površine drugih območij
PC – površine cest
VC – celinske vode |
POPL 1
POPL 2 |
OPPN |
89 |
Severna obrtna cona – MOL |
SO 80 |
SO 80/2 |
BD – površine drugih območij
PC – površine cest |
|
OPPN |
89 |
Severna obrtna cona – OMV |
SO 80 |
SO 80/3 |
BD – površine drugih območij
PC – površine cest |
POPL 1 |
OPPN |
89 |
Severna obrtna cona – HOFER |
SO 80 |
SO 80/4 |
BD – površine drugih območij |
|
OPPN |
89 |
Severna obrtna cona – mejni potok |
SO 80 |
SO 80/5 |
BD – površine drugih območij |
|
OPPN |
89 |
Severna obrtna industrijska cona |
SO 81 |
|
IP – površine za industrijo |
POPL 2 |
OPPN |
89 |
Severno od cone |
SO 82 |
|
IP – površine za industrijo |
POPL 2
HMO |
pOPPN |
90 |
Severno od Spara |
SO 83 |
|
IG – gospodarske cone |
POPL 2 |
pOPPN |
90 |
Severno od BTC do Nemčavec |
SO 84 |
|
IG – gospodarske cone |
POPL 2
HMO |
pOPPN |
90 |
Merkur |
SO 85 |
|
BD – površine drugih območij
PC – površine cest |
POPL 2 |
OPPN |
89 |
Ob Markišavskem logu |
SO 86 |
|
IG – gospodarske cone
PC – površine cest |
|
pOPPN |
90 |
Severna obrtna cona–jarek ob Merkurju |
SO 87 |
|
PC – površine cest
ZD – druge urejene zelene površine |
|
|
56 |
Ob kanalu |
SO 88 |
|
BT – površine za turizem |
VVO |
pOPPN |
90 |
Rastlinjaki ob kanalu |
SO 89 |
|
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
VVO |
pOPPN |
90 |
Kmetijsko območje v Černelavcih |
SO 90 |
|
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine |
|
|
52 |
Med Št. Kovača, kanalom in Doblom |
SO 91 |
|
BD – površine drugih območij
ZD – druge urejene zelene površine |
VVO |
pOPPN |
90 |
Maksimus |
SO 92 |
|
BD – površine drugih območij
SS – površine za stanovanja |
|
OPPN |
89 |
Agroservis |
SO 93 |
SO 93/1 |
IG – gospodarske cone
PC – površina cest
SS – stanovanjske površine
VC – celinske vode
G – gozdna površina
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
KD |
OPPN |
89 |
Ob Tišinski in kanalu |
SO 93 |
SO 93/2 |
SS – površine za stanovanja
PC – površine cest
ZD – druge urejene zelene površine |
|
|
49 |
Med Tišinsko in obvoznico |
SO 94 |
|
IG – gospodarske cone
VC – celinske vode |
KD |
pOPPN |
90 |
Med obvoznico in kanalom |
SO 95 |
|
IG – gospodarske cone |
|
pOPPN |
90 |
Naselje ob kanalu |
SO 96 |
|
SS – površine za stanovanja
PO – ostale prometne površine
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport
ZD – druge urejene zelene površine |
|
|
47 |
Med Tišinsko, kanalom in ob Kroški |
SO 97 |
|
SS – površine za stanovanja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine |
|
|
49 |
Ob Kološevi ulici |
SO 98 |
|
SS – površine za stanovanja |
|
|
49 |
Novo območje za Kološevo ulico |
SO 99 |
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine |
|
pOPPN |
90 |
Južno od Tomšičeve |
SO 100 |
|
SS – stanovanjske površine
PC – površine cest |
|
OPPN |
89 |
Tomšičevo naselje |
SO 102 |
|
SS – stanovanjske površine
PC – površine cest |
|
|
48 |
Južna ulica |
SO 103 |
|
SS – stanovanjske površine |
|
|
49 |
Ob Mladinski, ob Sončni |
SO 105 |
|
SS – stanovanjske površine
PC – površine cest |
|
|
49 |
Južno od Sončne |
SO 106 |
|
SS – stanovanjske površine |
|
pOPPN |
90 |
Gospodarska cona ob Bakovski |
SO 107 |
|
IG – gospodarske cone
PC – površine cest |
|
|
50 |
Poljska ulica |
SO 108 |
|
SS – površine za stanovanja |
|
|
49 |
Industrijska cona – rastlinjaki |
SO 109 |
|
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
POPL 1 |
pOPPN |
90 |
Industrijska cona – med obvoznico in ČN |
SO 110 |
|
IG – gospodarske cone |
|
pOPPN |
90 |
Bivša Pomurka |
SO 111 |
|
IG – gospodarske cone
ZD – druge urejene zelene površine |
POPL 1 |
|
50 |
Čistilna naprava |
SO 112 |
|
O – območja okoljske infrastrukture |
POPL 1 |
OPPN |
89 |
Industrijska cona SOIC |
SO 113 |
|
IP – površine za industrijo |
POPL 2 |
OPPN |
89 |
Nepozidano severno od Noršinske |
SO 114 |
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine |
|
pOPPN |
90 |
Nepozidano severno od Noršinske |
SO 115 |
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
POPL 2 |
pOPPN |
90 |
Med Ledavo in Noršinsko cesto |
SO 116 |
|
IG – gospodarske cone
PC – površina cest |
POPL 1 |
pOPPN |
90 |
Med Ledavo in Noršinsko cesto |
SO 117 |
|
IG – gospodarske cone
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površina cest |
POPL 1 |
pOPPN |
90 |
Severno od Noršinske |
SO 118 |
SO 118/1 |
IG – gospodarske cone
PC – površina cest |
POPL 2 |
OPPN |
89 |
Rastlinjaki severno od Noršinske |
SO 118 |
SO 118/2 |
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
POPL 2 |
pOPPN |
90 |
Zbiralnica kadavrov |
SO 119 |
|
IG – gospodarske cone |
POPL 2 |
OPPN |
89 |
Pred zbiralnico kadavrov |
SO 120 |
|
IG – gospodarske cone
ZD – druge urejene zelene površine |
POPL 2 |
|
50 |
Rastlinjaki med Ledavo in Noršinsko cesto |
SO 121 |
|
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
PC – površine cest
ZD – druge urejene zelene površine |
POPL 1 |
pOPPN |
90 |
Območje Berek |
SO 122 |
|
f – območje za potrebe obrambe zunaj naselij
PC – površine cest |
POPL 1
HMO |
OPPN |
89 |
OKO ob Bakovski |
SO 123 |
|
IG – gospodarske cone |
|
pOPPN |
90 |
Bakovska kamenšnica |
SO 124 |
|
IG – gospodarske cone
BT – površine za turizem
VC – celinske vode |
|
OPPN |
89 |
Letališče |
SO 125 |
|
PL – letališča |
|
|
82 |
Letališče |
SO 126 |
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
|
|
82 |
Rastlinjaki ob ČN |
SO 127 |
|
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
POPL 1 |
pOPPN |
90 |
b) Enote
urejanja prostora za prometne površine v mestu in ob njem |
Opis enote |
Oznaka
enote |
Šifra in opis podrobnejše namenske rabe |
Režimi |
Način urejanja |
PIP
v členu |
Tišinska cesta |
PPM 1 |
PC – površine cest |
KD |
|
60 |
Ulica Štefana Kovača |
PPM 2 |
PC – površine cest |
|
|
60 |
Ulica Štefana Kovača |
PPM 3 |
PC – površine cest |
|
|
60 |
Ulica Štefana Kovača |
PPM 4 |
PC – površine cest |
KD |
|
60 |
Lendavska ulica |
PPM 5 |
PC – površine cest |
KD |
|
60 |
Glavna cesta – nadaljevanje Tišinske (regionalna cesta) |
PPM 6 |
PC – površine cest |
|
|
86 |
Glavna cesta do Rakičana (regionalna cesta) |
PPM 7 |
PC – površine cest |
KD |
|
86 |
Glavna cesta od Rakičana do meje občine (regionalna cesta) |
PPM 8 |
PC – površine cest |
DVOŽ |
|
86 |
Severni del južne obvoznice |
PPM 9 |
PC – površine cest |
KD |
OPPN |
89 |
Južna obvoznica – pod progo |
PPM 10 |
PC – površine cest |
|
OPPN |
89 |
Vrtički na južni obvoznici |
PPM 11 |
PC – površine cest |
|
OPPN |
89 |
Zahodni del južne obvoznice |
PPM 12 |
PC – površine cest |
KD
DVOŽ |
OPPN |
89 |
Zahodna obvoznica |
PPM 13 |
PC – površine cest |
VVO |
OPN |
112 |
Vzhodna obvoznica – južni del |
PPM 14 |
PC – površina cest |
POPL 1
KD |
OPPN |
89 |
Vzhodna obvoznica – severni del |
PPM 15 |
PC – površina cest |
POPL 1
POPL 2 |
OPPN |
89 |
Nadaljevanje vzhodne obvoznice |
PPM 16 |
PC – površina ceste |
POPL 2
HMO |
OPN |
111 |
Nadaljevanje vzhodne obvoznice |
PPM 17 |
PC – površina ceste |
POPL 2
HMO |
OPN |
111 |
Nadaljevanje vzhodne obvoznice |
PPM 18 |
PC – površina ceste |
POPL 2
HMO |
OPN |
111 |
Cesta ob SOIC do Čarde |
PPM 19 |
PC – površine cest |
POPL 2 |
|
86 |
c) Enote
urejanja prostora v naseljih |
Opis enote |
Oznaka
enote |
Oznaka podenote |
Šifra in opis podrobnejše namenske rabe |
Režimi |
Način urejanja |
PIP
v členu |
Severni del naselja Bakovci |
BA 1 |
|
SK – površine podeželskega naselja
PC – površine cest |
EPO |
|
63 |
Bakovci ob cesti |
BA 2 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
|
|
83 |
Šola Bakovci |
BA 3 |
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZS – površine za oddih, rekreacijo
in šport |
|
|
66 |
Osrednji stanovanjski del v Bakovcih |
BA 4 |
|
SS – stanovanjske površine
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
EPO |
OPPN |
89 |
Osrednji del naselja Bakovci |
BA 5 |
|
SK – površine podeželskega naselja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode
PC – površine cest |
KD
EPO
NATURA
DVOŽ |
|
63 |
Pokopališče Bakovci |
BA 6 |
|
ZK – pokopališča
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PO – ostale prometne površine |
|
|
71 |
Farma Bakovci |
BA 7 |
|
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
|
|
70 |
Mali Bakovci |
BA 8 |
|
SK – površine podeželskega naselja
PC – površine cest
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
EPO
NATURA
DPNp |
|
62 |
Opuščena gramoznica v Bakovcih |
BA 9 |
|
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
EPO
NATURA |
|
74 |
Gramoznica v Bakovcih |
BA 10 |
|
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora
VC – celinske vode
ZD – druge zelene površine |
EPO
NATURA |
pOPPN |
90 |
Igrišče Bakovci |
BA 11 |
|
BC – športni centri |
EPO
NATURA |
|
72 |
Opuščena gramoznica v Bakovcih |
BA 12 |
|
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
EPO
NATURA
DVOŽ |
|
74 |
Osrednji starejši del
naselja Černelavci |
ČE 1 |
|
SK – površine podeželskega naselja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest |
KD |
|
63 |
Vilmošov breg v Černelavcih |
ČE 2 |
|
SK – površine podeželskega naselja |
KD |
|
64 |
Igrišče Černelavci |
ČE 3 |
|
BC – športni centri |
|
|
72 |
Romski zaselek v Černelavcih |
ČE 4 |
|
SS – stanovanjske površine |
|
|
65 |
Širitev ROTO – Černelavci |
ČE 5 |
|
IG – gospodarske cone |
|
pOPPN |
90 |
ROTO – Černelavci |
ČE 6 |
|
IG – gospodarske cone |
|
|
69 |
Ob Doblu v Černelavcih |
ČE 7 |
|
SS – stanovanjske površine
ZD – druge urejene zelene površine |
|
|
65 |
Novo naselje v Černelavcih |
ČE 8 |
|
SS – stanovanjske površine
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest |
|
|
65 |
Ob Gajevi v Černelavcih |
ČE 9 |
|
SS – stanovanjske površine
PC – površine cest
BC – športni centri |
|
|
65 |
Ob ŽVZ v Černelavcih |
ČE 10 |
|
SS – stanovanjske površine |
|
OPPN |
89 |
Pokopališče v Černelavcih |
ČE 11 |
|
ZK – pokopališča CD – druga območja centralnih dejavnosti |
|
|
71 |
Osrednji del naselja Krog |
KR 1 |
|
SK – površine podeželskega naselja
PC – površine cest |
KD
DVOŽ
DPNp |
|
63 |
Za Ogradi v Krogu |
KR 2 |
|
SS – stanovanjske površine |
|
pOPPN |
90 |
Ob Plečnikovi |
KR 3 |
|
SS – stanovanjske površine |
|
|
65 |
Pokopališče v Krogu |
KR 4 |
|
ZK – pokopališča
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PO – ostale prometne površine |
|
|
71 |
Šola Krog |
KR 5 |
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
|
|
66 |
Igrišče Krog |
KR 6 |
|
BC – športni centri |
|
|
72 |
Opuščena gramoznica v Krogu |
KR 7 |
|
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
DPNp |
|
74 |
Opuščena gramoznica v Krogu |
KR 8 |
|
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
EPO
NATURA
DPNp |
|
74 |
Opuščena gramoznica v Krogu |
KR 9 |
|
ZD – druge urejene zelene površine
VC – celinske vode |
EPO |
|
74 |
Opuščena gramoznica v Krogu |
KR 10 |
|
VC – celinske vode
ZD – druge urejene zelene površine |
EPO
NATURA
NV
POPL 1
DPNp |
|
74 |
Opuščena gramoznica v Krogu |
KR 11 |
|
VC – celinske vode
ZD – druge urejene zelene površine |
EPO
NATURA
NV
POPL 1
VG
DPNp |
|
74 |
Območje za zajem vode v Krogu |
KR 12 |
|
O – območja okoljske infrastrukture
G – gozdne površine |
EPO
NATURA
NV
VG
VVO
POPL 1
DPNp |
|
79 |
Ob brodu v Krogu |
KR 13 |
|
BT – površine za turizem |
EPO
NATURA
NV
VVO
POPL 1
VG
DPNp |
|
75 |
Območje za zajem vode v Krogu
in Satahovcih |
KR 14 |
|
G – gozdne površine |
EPO
NATURA
NV
VG
POPL 1
DPNp |
|
79 |
ČN za vodovod v Krogu |
KR 15 |
|
O – območja okoljske infrastrukture |
EPO
NATURA
DPNp |
|
80 |
Obstoječe vodno črpališče v Krogu |
KR 16 |
|
O – območja okoljske infrastrukture |
EPO
NATURA
POPL 1
NV
VVO
DPNp |
|
78 |
Osrednji del naselja Kupšinci v varstvenem pasu |
KU 1 |
KU 1/1 |
SK – površine podeželskega naselja
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest |
VVO |
|
63 |
Osrednji del naselja Kupšinci izven varstvenih pasov |
KU 1 |
KU 1/2 |
SK – površine podeželskeg naselja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest |
KD
VVO |
|
62 |
Igrišče v Kupšincih |
KU 2 |
|
BC – športni centri |
|
|
72 |
Pokopališče v Kupšincih |
KU 3 |
|
ZK – pokopališča CD – druga območja centralnih dejavnosti |
VVO |
|
71 |
Opuščena gramoznica v Kupšincih |
KU 4 |
|
VC – celinske vode
ZD – druge urejene zelene površine |
VVO |
|
74 |
Osrednji del naselja Markišavci |
MA 1 |
|
SK – površine podeželskega naselja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest |
HMO
DVOŽ |
|
62 |
Ob cesti v Markišavcih |
MA 2 |
|
IG – gospodarske cone
PC – površine cest |
HMO |
pOPPN |
90 |
Pokopališče Markišavci |
MA 3 |
|
ZK – pokopališča CD – druga območja centralnih dejavnosti |
HMO |
|
71 |
Delavnica v Markišavcih |
MA 4 |
|
IG – gospodarske cone |
HMO |
|
69 |
Ob progi v Markišavcih |
MA 5 |
|
PC – površine cest
PO – ostale prometne površine |
HMO |
pOPPN |
90 |
Pri Rimski Čardi |
MA 6 |
|
BT – površine za turizem |
HMO |
pOPPN |
90 |
Pri Rimski Čardi |
MA 7 |
|
BT – površine za turizem |
HMO |
pOPPN |
90 |
Osrednji del naselja Nemčavci |
NE 1 |
|
SK – površine podeželskega naselja
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
PC – površine cest |
HMO
POPL 2 |
|
62 |
Nepozidano v Nemčavcih |
NE 2 |
|
SK – površine podeželskega naselja
PC – površine cest |
HMO |
pOPPN |
90 |
Rekreacijska cona v Nemčavcih |
NE 3 |
NE 3/1 |
BC – športni centri |
POPL 2 |
|
72 |
Mlake ob športnem centru v Nemčavcih |
NE 3 |
NE 3/2 |
ZD – druge urejene zelene površine |
POPL 2 |
|
76 |
Servis pri Čardi v Nemčavcih |
NE 4 |
|
IG – gospodarske cone |
POPL 2 |
|
69 |
Motel Čarda v Nemčavcih |
NE 5 |
|
BT – površine za turizem |
POPL 2 |
|
68 |
Pokopališče v Nemčavcih |
NE 6 |
|
ZK – pokopališča
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PO – ostale prometne površine |
POPL 2 |
|
71 |
Antena Nemčavci |
NE 7 |
|
T – območja komunikacijske infrastrukture |
HMO |
|
81 |
Turistično območje Rimska Čarda v Nemčavcih |
NE 8 |
|
BT– površine za turizem
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport
G – gozdne površine
SS – površine stanovanj |
|
pOPPN |
90 |
Osrednji del naselja Polana |
PO 1 |
|
SK – površine podeželskega naselja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
KD
HMO
DVOŽ |
|
62 |
Igrišče Polana |
PO 2 |
|
ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport
BC – športni centri |
HMO |
|
72 |
Pokopališče Polana |
PO 3 |
|
ZK – pokopališča
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
|
|
71 |
Staro naselje Pušča |
PU 1 |
|
SS – površine za stanovanja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
BC – športni centri
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport
PC – površine cest |
|
OPPN |
89 |
Novi del naselja Pušča |
PU 2 |
|
SS – površine za stanovanja |
|
pOPPN |
90 |
Zaselek Pušča |
PU 3 |
|
SS – stanovanjske površine |
|
|
65 |
Zaselek Pušča |
PU 4 |
|
SS – stanovanjske površine |
|
|
65 |
Osrednji del naselja Rakičan |
RA 1 |
|
SK – površine podeželskega naselja
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest |
|
|
63 |
Severna ulica v naselju Rakičan |
RA 2 |
|
SS – površine stanovanj |
|
|
65 |
Ob Mladinski v Rakičanu |
RA 3 |
|
SS – površine stanovanj |
|
pOPPN |
90 |
Obrtno-trgovski in športni kompleks v Rakičanu |
RA 4 |
|
BD – površine drugih območij
IG – gospodarske cone
PC – površine cest |
|
OPPN |
89 |
Igrišče v Rakičanu |
RA 5 |
|
BC – športni centri |
|
|
72 |
Osrednji del naselja Rakičan |
RA 6 |
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest |
|
|
66 |
Srednja kmetijska šola v Rakičanu |
RA 7 |
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
|
|
66 |
Mešana stanovanjska cona
v Rakičanu |
RA 8 |
|
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest |
|
OPPN |
89 |
Grajski park v Rakičanu |
RA 9 |
RA 9/1 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti
ZP – parki |
KD |
|
73 |
Konjeniški klub v Rakičanu |
RA 9 |
RA 9/2 |
BC – športni centri |
|
|
73 |
Bolnišnica v Rakičanu |
RA 10 |
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti
SB – stanovanjske površine za posebne namene |
KD |
|
67 |
Pokopališče v Rakičanu |
RA 11 |
|
ZK – pokopališča
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PO – ostale prometne površine |
|
|
71 |
Jezera v Rakičanu |
RA 15 |
|
SK – površine podeželskega naselja
PC – površine cest |
|
|
63 |
Hlevi Jezera |
RA 16 |
|
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
E – območja energetske infrastrukture |
|
|
70 |
Farma Jezera v območju AC |
RA 17 |
|
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
DPN |
DPN |
70
88 |
Farma Jezera v območju AC |
RA 18 |
|
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
DPN |
DPN |
70
88 |
Toplovod–farma Jezera
v Rakičanu |
RA 19 |
|
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
DPN
HMO |
DPN
OPPN |
88
89 |
Toplovod – pod AC v Rakičanu |
RA 20 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
|
OPPN |
89 |
Toplovod – ob nasipu v Rakičanu |
RA 21 |
|
PC – površine cest |
|
OPPN |
89 |
Gramoznica ob AC v Rakičanu |
RA 22 |
|
VC – celinske vode
ZD – druge urejene zelene površine |
VG |
|
74 |
Gramoznica ob AC v Rakičanu |
RA 23 |
|
VC – celinske vode
ZD – druge zelene površine
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
|
pOPPN |
90 |
Gramoznica ob AC v Rakičanu |
RA 24 |
|
VC – celinske vode
ZD – druge zelene površine
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
VG |
pOPPN |
90 |
Osrednje naselje Satahovci |
SA 1 |
|
SK – površine podeželskega naselja
CD – druga območja centralnih dejavnosti
VC – celinske vode
PC – površine cest
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
KD
DPNp |
|
62 |
Južni del naselja Satahovci |
SA 2 |
|
SK – površine podeželskega naselja |
DPNp |
|
63 |
Igrišče v Satahovcih |
SA 3 |
|
BC – športni centri
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
EPO
NATURA
DPNp |
|
72 |
Ribnik v Satahovcih |
SA 4 |
|
VC – celinske vode ZD – druge urejene zelene površine |
EPO
NATURA
DPNp |
|
74 |
Gramoznica v Krogu |
SA 5 |
|
VC – celinske vode ZD – druge urejene zelene površine BD –
površine drugih območij
BC – športni centri
G – gozdne površine
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
PC – površine cest |
KD
EPO
NATURA
DVOŽ
DPNp |
OPPN |
89 |
Opuščena gramoznica
v Satahovcih |
SA 6 |
|
VC – celinske vode
ZD – druge urejene zelene površine |
EPO
NATURA
VVO
DPNp |
|
74 |
Pokopališče v Satahovcih |
SA 7 |
|
ZK – pokopališča
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PO – ostale prometne površine |
|
|
71 |
Osrednje naselje v Veščici |
VE 1 |
|
SK – površine podeželskega naselja
ZD – druge urejene zelene površine
CD – druga območja centralnih dejavnosti
PC – površine cest |
KD |
|
63 |
Severni del naselja Veščica |
VE 2 |
|
SK – površine podeželskega naselja
PC – površine cest
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
|
|
62 |
Igrišče Veščica |
VE 3 |
|
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport
BC – športni centri |
|
|
72 |
Med vasjo Veščica |
VE 4 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
|
|
83 |
Opleter v Veščici |
VE 5 |
|
SS – površine za stanovanja PC – površine cest |
|
pOPPN |
90 |
Pokopališče Veščica |
VE 6 |
|
ZK – pokopališča CD – druga območja centralnih dejavnosti |
|
|
71 |
Novo pokopališče Veščica |
VE 7 |
|
ZK – pokopališča |
|
pOPPN |
90 |
d) Enote
urejanja prostora v odprtem prostoru |
Opis enote |
Oznaka
enote |
Oznaka podenote |
Šifra in opis podrobnejše namenske rabe |
Režimi |
Način urejanja |
PIP
v členu |
Južni del k.o. Kupšinci, Veščica, Černelavci |
MS 1 |
|
A – površine razpršene poselitve
G – gozdna zemljišča
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
PC – površine cest
VC – celinske vode |
KD
VG
VVO
NV
HMO
DVOŽ
DPNp |
|
83 |
Med zahodno obvoznico |
MS 2 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
PC – površine cest |
|
|
83 |
Med zahodno obvoznico |
MS 3 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
|
|
83 |
Med zahodno obvoznico |
MS 4 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
PC – površine cest |
|
|
83 |
Severni del k.o. Kupšinci, Veščica, Černelavci |
MS 5 |
|
A – površine razpršene poselitve
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
PC – površine cest |
VVO |
|
83 |
Gosposki log ob kanalu |
MS 6 |
|
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča |
VVO |
|
85 |
Nad Polano |
MS 7 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
PC – površine cest |
POPL 1
HMO
DVOŽ |
|
83 |
Med Puconskim potokom
in železnico |
MS 8 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
VC – celinske vode
PC – površine cest |
POPL 1
VVO
HMO
DVOŽ
KD |
|
83 |
K.o. Nemčavci, Markišavci |
MS 9 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
PC – površine cest
ZD – druge urejene zelene površine |
HMO
DVOŽ
POPL 2
KD |
|
83 |
K.o. Nemčavci, Markišavci |
MS 10 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
PC – površine cest
A – površine razpršene poselitve
G – gozdna zemljišča |
POPL 2
HMO |
|
83 |
Markišavski gozd |
MS 11 |
|
G – gozdna zemljišča
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest |
POPL 2 |
|
85 |
Ob vzhodni obvoznici in DV |
MS 12 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
POPL 2
HMO |
|
83 |
Ob vzhodni obvoznici in DV |
MS 13 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišč |
POPL 2
HMO |
|
83 |
Ob daljnovodu |
MS 14 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdne površine |
POPL 2
HMO |
|
83 |
Ob daljnovodu |
MS 15 |
|
K2 – druga kmetijska zemljišča |
POPL 2 |
|
83 |
Ob daljnovodu |
MS 16 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča |
POPL 2
HMO |
|
83 |
Ob daljnovodu |
MS 17 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
PC – površine cest |
POPL 2
HMO
DVOŽ |
|
83 |
Ob daljnovodu |
MS 18 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča |
POPL 2
HMO |
|
83 |
Ob daljnovodu |
MS 19 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
POPL 2
HMO |
|
83 |
Nad Ledavo |
MS 20 |
|
G – gozdna zemljišča
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
PC – površine cest |
POPL 1
POPL 2
NV |
|
83 |
Nad Ledavo in DV |
MS 21 |
|
G – gozdna zemljišča
PC – površine cest |
|
|
83 |
K.o. Rakičan–odprti prostor |
MS 22 |
MS 22/1 |
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
A – površine razpršene poselitve
PC – površine cest |
KD
POPL 1
POPL 2
HMO
VG |
|
83 |
K.o. Rakičan–vzorčni nasad |
MS 22 |
MS 22/2 |
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
KD |
|
83 |
Za Bakšo |
MS 23 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
|
|
83 |
Južno od Rakičana |
MS 24 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
A – površine razpršene poselitve
PC – površine cest |
KD |
|
83 |
Med železnico in AC |
MS 25 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
|
|
83 |
MS 26 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
KD |
|
83 |
Med železnico in obvoznico |
MS 27 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
KD |
|
83 |
Obstoječi vrtički |
MS 28 |
|
ZV – površine za vrtičkarstvo |
|
|
77 |
Predvideni vrtički |
MS 29 |
|
ZV – površine za vrtičkarstvo |
|
pOPPN |
90 |
Nad južno obvoznico |
MS 30 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
PC – površine cest |
KD |
|
83 |
Pod južno obvoznico |
MS 31 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
PC – površine cest |
KD |
|
83 |
Severno od Kroga |
MS 32 |
|
A – površine razpršene poselitve
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
VC – celinske vode
ZD – druge urejene zelene površine
PC – površine cest |
KD
VG
EPO
NATURA
DVOŽ
DPNp |
|
83 |
Južno od letališča |
MS 33 |
|
A – površine razpršene poselitve
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
PC – površine cest |
VG
POPL 1
HMO
DVOŽ
EPO |
|
83 |
Med letališčem in AC |
MS 34 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča |
VG
HMO |
|
83 |
Del zemljišča ob farmi Jezera |
MS 35 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
HMO |
|
83 |
Vzhodno od Bakovec |
MS 36 |
|
A – površine razpršene poselitve
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
VC – celinske vode
PC – površine cest |
EPO
NATURA
POPL 1
NV |
|
84 |
Med Malimi Bakovci in nasipom |
MS 37 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
VC – celinske vode |
EPO
NATURA
POPL 1
DPNp |
|
84 |
Med Bakovci in AC |
MS 38 |
|
A – površine razpršene poselitve
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
PC – površine cest |
KDEPO
DPNp |
|
83 |
Med gramoznico in nasipom |
MS 39 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
VC – celinske vode
PC – površine cest |
EPO
NATURA
VVO
DPNp |
|
84 |
Ob Muri do nasipov |
MS 40 |
|
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča
PC – površine cest |
EPO
NATURA
POPL 1
VG
VVO
NV
DPNp |
|
84 |
Ob Muri do nasipov |
MS 41 |
|
G – gozdna zemljišča |
EPO
NATURA
NV
POPL 1
VG
VVO
DPNp |
|
84 |
Ob Muri do nasipov |
MS 42 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdne površine
VC – celinske vode |
EPO
NATURA
NV
POPL 1
VG
DPNp |
|
84 |
Ob Muri do nasipov |
MS 43 |
|
G – gozdna zemljišča |
EPO
NATURA
POPL 1
VG
NV
DPNp |
|
84 |
Za štajerskim nasipom |
MS 44 |
|
K2 – druga kmetijska zemljišča
G – gozdna zemljišča |
EPO
NATURA
VVO
HMO
DVOŽ
DPNp |
|
84 |
Ob AC v Rakičanu |
MS 45 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
|
|
83 |
Severno ob Ledavi |
MS 46 |
|
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča |
POPL 1 |
|
83 |
e) Enote
urejanja prostora za vodne površine |
Opis enote |
Oznaka
enote |
Šifra in opis podrobnejše namenske rabe |
Režimi |
Način urejanja |
PIP
v členu |
Razbremenilni kanal ob mestu |
VP 1 |
PC – površine cest
VC – celinske vode
ZD – druge urejene zelene površine |
VVO |
|
61 |
Razbremenilni kanal |
VP 2 |
VC – celinske vode
ZD – druge urejene zelene površine |
|
|
87 |
Razbremenilni kanal |
VP 3 |
VC – celinske vode |
|
|
87 |
Razbremenilni kanal |
VP 4 |
VC – celinske vode
PC – površine cest |
EPO |
|
87 |
Ledava–zahodni del do podvoza Lendavska |
VP 5 |
VC – celinske vode
PC – površine cest |
VVO
POPL 1 |
|
87 |
Ledava med Lendavsko ul. in progo |
VP 6 |
VC – celinske vode |
KD |
|
61 |
Ledava med železniško progo in zahodno obvoznico |
VP 7 |
VC – celinske vode |
|
|
61 |
Ledava ob industrijski coni do meje občine |
VP 8 |
VC – celinske vode
PC – površine cest |
POPL 1
POPL 2 |
|
87 |
Puconski potok |
VP 9 |
VC – celinske vode |
DVOŽ |
|
87 |
Puconski potok |
VP 10 |
VC – celinske vode
PC – površine cest |
VVO
POPL 1 |
|
87 |
Preusmeritev Ledave – stari Puconski potok |
VP 11 |
VC – celinske vode |
POPL 1 |
OPPN |
89 |
Preusmeritev Ledave – stari Puconski potok |
VP 12 |
VC – celinske vode |
POPL 1 |
OPPN |
89 |
Preusmeritev Ledave – stari Puconski potok |
VP 13 |
VC – celinske vode |
POPL 1 |
OPPN |
89 |
Preusmeritev Ledave – stari Puconski potok |
VP 14 |
VC – celinske vode |
POPL 1 |
OPPN |
89 |
Mura |
VP 15 |
VC – celinske vode |
EPO
NATURA
NV
POPL 1
DPNp |
|
87 |
Mura |
VP 16 |
VC – celinske vode |
EPO
NATURA
NV
POPL 1
DPNp |
|
87 |
f) Enote
urejanja prostora državnih prostorskih načrtov |
Opis enote |
Oznaka
enote |
Šifra in opis podrobnejše namenske rabe |
Režimi |
Način urejanja |
PIP
v členu |
Železnica |
PP 1-DPA |
PŽ – površine železnic |
KD
POPL 1
DPN
HMO |
DPN |
88 |
Avtocesta
Zahodni del od farme Jezera do Mure |
PP 2-DPA |
PC – površine cest |
KD
EPO
NATURA
NV
POPL 1
HMO
DPN
DPNp |
DPN
OPPN |
88
89 |
Prekrivanje DPN za AC in
območja OPPN za toplovod |
PP 3-DPA |
PC – površine cest |
DPN |
DPN
OPPN |
88
89 |
Manjša površina AC ob OPPN
za toplovod |
PP 4-DPA |
PC – površine cest |
DPN |
DPN |
88 |
Avtocesta – vzhodno od farme Jezera |
PP 5-DPA |
PC – površine cest |
DPN
VG
HMO |
DPN |
88 |
Manjša površina AC ob meji
Občine Beltinci |
PP 6-DPA |
PC – površine cest |
DPN |
DPN |
88 |
Manjša površina AC ob meji
Občine Beltinci |
PP 7-DPA |
PC – površine cest |
DPN |
DPN |
88 |
Manjša površina AC ob meji
Občine Beltinci |
PP 8-DPA |
PC – površine cest |
DPN |
DPN |
88 |
Manjša površina AC ob meji
Občine Beltinci |
PP 9-DPA |
PC – površine cest |
DPN |
DPN |
88 |
Manjša površina AC ob meji
Občine Beltinci |
PP 10-DPA |
PC – površine cest |
DPN |
DPN |
88 |
Gramoznica v območju DPN
za avtocesto |
PP 11-DPA |
BD – površine drugih območij
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora
VC – celinske vode
PC – površine cest |
KD
DPN |
DPN
OPPN |
88
89 |
Širitev gramoznice v območju AC |
PP 12-DPA |
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora
VC – celinske vode |
DPN
KD |
DPN
OPPN |
88
89 |
DV Murska Sobota – Mačkovci |
PP 13-DPA |
BT – površine za turizem
CD – druga območja centralnih dejavnosti
E – območja energetske infrastrukture
G – gozdne površine
IG – gospodarske cone
IK – površine z objekti za kmetijstvo proizvodnjo
IP – površine za industrijo
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
PC – površine cest
VC – celinske vode |
POPL 1
POPL 2
HMO
DPA |
DPN |
88 |
DV Murska Sobota – Lendava |
PP 14-DPA |
K2 – druga kmetijska zemljišča |
POPL 2
DPN |
DPN |
88 |
DV Murska Sobota – Lendava |
PP 15-DPA |
G – gozdne površine
PC – površine cest |
POPL 2
DPN |
DPN |
88 |
Visokovodni nasip ob Muri |
VP 17-DPA |
VI – območja vodne infrastrukture
PC – površine cest |
EPO
NATURA
VVO
DPN
DPNp
NV
VG
POPL 1 |
DPN |
88 |
Visokovodni nasip ob Muri |
VP 18-DPA |
VI – območja vodne infrastrukture |
EPO
NATURA
VVO
HMO
DPN
DPNp
POPL 1
NV
VG |
DPN |
88 |
Visokovodni nasip ob Muri |
VP 19-DPA |
VI – območja vodne infrastrukture |
EPO
NATURA
NV
VG
DPN
DPNp
POPL 1 |
DLN |
88 |
Visokovodni nasip ob Muri |
VP 20-DPA |
VI – območja vodne infrastrukture |
EPO
NATURA
DPN
POPL 1
NV |
DPN |
88 |
Območje prekrivanja AC in visokovodnega nasipa |
VP 21-DPA |
PC – površine cest |
POPL 1
EPO
NV
NATURA
DPN
DPNp |
DPN |
88 |
Območje prekrivanja AC in visokovodnega nasipa |
VP 22-DPA |
PC – površine cest |
POPL 1
EPO
NV
NATURA
DPN
DPNp |
DPN |
88 |
Pomen
kratic: |
– KD:
kulturna dediščina, |
– EPO:
ekološko pomembna območja, |
–
NATURA: območja Natura 2000, |
– NV:
naravna vrednota, |
– SON:
spomenik oblikovane narave, |
– VG:
varovalni gozdovi, |
– POPL
1: poplavna območja določena na podlagi opozorilne karte poplav ARSO, |
– POPL
2: poplavna območja določena na podlagi kart poplavne nevarnosti in kart
razredov poplavne nevarnosti HHŠ, |
– VVO:
varstveni pasovi vodnih zajetij, |
– HMO:
izvedene agrarne operacije, |
– DVOŽ:
območja povozov dvoživk, |
– DPN:
državni prostorski akti, |
– DPNp:
državni prostorski akti v pripravi, |
– OPN:
občinski prostorski načrt, |
– OPPN:
občinski prostorski akti, |
– pOPPN:
predvideni občinski podrobni prostorski načrti. |
2. Območja namenske rabe prostora
36. člen
(namenska raba prostora)
|
(1) Namenska raba prostora se deli na: |
– območja stavbnih zemljišč, |
– območja kmetijskih zemljišč, |
– območja gozdnih zemljišč, |
– območja vodnih zemljišč, |
– območja drugih zemljišč. |
(2) Za
celotno območje Mestne občine Murska Sobota je za posamezno enoto
urejanja prostora glede na pretežno rabo določena podrobnejša namenska
raba prostora v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del Pravilnika o
vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter
pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za
razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), in sicer: |
I.
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
1. S
– OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena bivanju in spremljajočim
dejavnostim: |
1.1 |
SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju z ali brez
spremljajočih dejavnosti, |
1.2 |
SB – stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene
stalnemu ali začasnemu bivanju različnih skupin prebivalstva
(otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin); |
1.3 |
SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam
kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. |
2. C
– OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena oskrbnim,
storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju: |
2.1 |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja
historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje
trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih,
zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih, in
podobnih dejavnosti ter bivanju; |
2.2 |
CD – druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje
določena dejavnost, brez stanovanj. |
3. I
– OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, ki so pretežno namenjena
industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim in servisnim
dejavnostim: |
3.1 IP –
površine za industrijo, ki so namenjene industrijskim dejavnostim; |
3.2 IG –
gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim; |
3.3 IK –
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim
stavbam za intenzivno pridelavo rastlin in rejo živali. |
4. B
– POSEBNA OBMOČJA, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so
območja za turizem, nakupovalna središča in podobno: |
4.1 BT –
površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim
objektom za turistično ponudbo in nastanitev; |
4.2 BD –
površine drugih območij, ki so namenjene zlasti večjim nakupovalnim
centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in
drugim podobnim dejavnostim; |
4.3 BC –
športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim
aktivnostim in športnim prireditvam. |
5. Z
– OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN, ki so namenjena preživljanju prostega
časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti
bivanja: |
5.1 ZS –
površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem; |
5.2 ZP –
parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju; |
5.3 ZV –
površine za vrtičkarstvo, ki so namenjene prostočasni kmetijski
dejavnosti; |
5.4 ZD –
druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno ali drugo
funkcijo; |
5.5 ZK –
pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle. |
6. P
– OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa: |
6.1 PC –
površine cest; |
6.2 PŽ –
površine železnic; |
6.3 PL –
letališča; |
6.4 PO –
ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne
infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (npr. mejni
prehodi, prometni terminali, večja postajališča avtobusnega in
železniškega prometa). |
7. T
– OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za
izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij. |
8. E
– OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike. |
9. O
– OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenje
odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. |
10. F
– OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJIH, ki so namenjena izključno
za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti zlasti za
razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. |
11. A
– POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE kot avtohtoni poselitveni vzorec v
krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov,
razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih
naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta
naselja). |
12. RAZPRŠENA
GRADNJA, kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč
(informacija o dejanskem stanju). |
II.
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
1. K1
– NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
2. K2
– DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
III.
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
1. G
– GOZDNA ZEMLJIŠČA, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem,
zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter
zemljišča v zaraščanju. |
IV.
OBMOČJA VODA |
1. V
– OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
s področja rabe voda: |
1.1 VC –
celinske vode. |
2. VI
– OBMOČJA VODNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena vodnim zemljiščem
površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno. |
V.
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
1. L
– OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin: |
1.1 LN –
površine nadzemnega pridobivalnega prostora. |
2. N
– OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, ki
so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja varstva in zaščite pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
3. f
– OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij in so določena kot območja
izključne rabe prostora. |
(3) Namembnost posameznih območij podrobnejše namenske rabe je opisana v
Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega
načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in
območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in v
Uredbi o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
Povzeta pa je tudi v opisu namenske rabe v posamezni enoti urejanja ter
razvidna iz grafične priloge Prikaz namenske rabe zemljišč in enot
urejanja. |
3. Prostorski izvedbeni pogoji na
območjih mesta Murska Sobota in naselij ter na stavbnih zemljiščih izven
naselij
3.1. Splošni pogoji na stavbnih
zemljiščih
37. člen
(splošni prostorsko izvedbeni pogoji na
stavbnih zemljiščih)
|
(1) Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor na
stavbnih zemljiščih na območjih mesta Murska Sobota in naselij ter na
stavbnih zemljiščih izven naselij določajo: |
– namembnost in vrsto posegov v prostor, |
– tipologijo in oblikovanje območij, |
– lego
objektov, |
– velikost in zmogljivost objektov, |
– oblikovanje objektov, |
– parcelacijo stavbnih zemljišč, |
– ureditev zelenih in drugih javnih površin, |
– priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
– celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter obrambnih potreb, |
– varovanje zdravja ljudi in |
– druge
pogoje. |
(2) V
vseh enotah urejanja so na območjih stavbnih zemljišč, kjer je dopustna
gradnja razen, če za posamezno enoto urejanja ni drugače določeno,
dopustni naslednji posegi: |
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta, |
– sprememba namembnosti objekta, |
– vzdrževanje objekta, |
– dela v
zvezi s pripravo zemljišča. |
(3) Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede na zahtevnost
gradnje: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. |
(4) Dopustne vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so za posamezno
enoto urejanja prostora določene v prostorskih izvedbenih pogojih tega
odloka. V enotah urejanja prostora so na posameznih območjih podrobnejše
namenske rabe dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so
določene v Prilogi 1 tega odloka razen, če je za posamezno enoto
urejanja prostora v prostorskih izvedbenih pogojih tega odloka določeno
drugače. |
3.2. Prostorski izvedbeni pogoji na
območjih mesta Murska Sobota
3.2.1. Urbani center
38. člen
(ožji mestni center)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
V enoti
urejanja SO 2 in podenotah urejanja SO 9/1 in SO 9/3 je na območjih
stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe CU, ki so osrednja
območja centralnih dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne,
storitvene, upravne, socialne, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske
in podobne dejavnosti ter bivanje, dopustna izvedba gradbenih in drugih
del, ki obsega gradnjo novih objektov, rekonstrukcijo, odstranitev,
spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe, |
– večstanovanjske stavbe, |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine. |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi
niso dopustni), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (stavbe za opravljanje verskih obredov, kulturna
dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, druge stavbe, ki niso
uvrščene drugje). |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CU. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte.
Stavbe ob cesti se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih
stavb. Možni so manjši zamiki fasade od ulične gradbene linije v
pritličju pri uličnih vhodih do 0,50 m in pri nadstreških nad uličnimi
vhodi do 0,80 m. |
(2) Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,00 m in se
prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmiki med stavbami so
praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe
oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in
dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh
sosednjih stavbah. V strnjeni zazidavi se stavbe locira do parcelne
meje. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost
umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem
zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmiki od javnih
cest so najmanj 4,00 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija
obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša
upravljavec ceste. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
(1) Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na
velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih
stavb ter ob upoštevanju značilne tipologije obstoječe zazidave. |
(2) Višina stavb je do P+4+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m).
Višina do P+5 je dopustna pod pogojem, da znaša bruto tlorisna površina
najvišje etaže največ 80 % bruto tlorisne površine predhodne etaže, da
je dvoriščna fasada najvišje etaže od najbolj izpostavljenega dela
dvoriščne fasade predhodne etaže zamaknjena v notranjost za najmanj eno
višino stanovanjske etaže in da je streha najvišje etaže ravna ali
položna v naklonu do 15°. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote
kleti se upošteva višina talne vode. |
(3) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(4) Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih centralnih
dejavnosti. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova
kombinacija. Naklon poševnih streh je do 45°. Smer slemena je vzporedna
z daljšo stranico stavbe in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v
enoti urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča.
Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko
prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je
dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo
biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne
strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na
frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi
materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so
dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti
sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni
zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta
se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in
barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve
balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele s
stanovanjskimi stavbami mora biti ozelenjen. Utrjene površine se izvede
s tlakovci, parkirišča s travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim
naravnim materialom. |
(3) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih
mejah je lahko višine do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih
in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo
preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele
namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se
upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so
pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V
notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora
zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest
pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. Kadar ni tehničnih in
prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest,
investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih
površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ 200 metrov in je
omogočena njihova trajna uporaba. |
(4) Ob
javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo
gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten
prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m.
Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se
izven sezone odstrani. |
(5) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
urejanja in podenoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena
tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja in podenoti urejanja so v EŠD 6774 Murska Sobota –
mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski
značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo
in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo
mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in
prevladujoč stavbni tip. |
(2) V
enoti urejanja SO 2 je še EŠD 16808 – delavski dom, ki je profana
stavbna dediščina, v podenoti urejanja SO 9/1 sta EŠD 6802 – hiša
Slovenska 13 in EŠD 6803 – evangeličansko župnišče, ki sta profani
stavbni dediščini; v podenoti urejanja SO 9/3 sta EŠD 13031 – kantorjeva
hiša in EŠD 6816 – Bergerjeva vila, ki sta profani stavbni dediščini. |
(3) Stavbna dediščina v naselbinskem območju se varuje tako, da se
ohranja tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova,
oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in
pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine. |
(4) Za
enoto urejanja in podenoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 93. in
96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja in podenoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in
100. člena tega odloka |
i) Ostali pogoji |
Za enoto
urejanja in podenoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in
103. člena tega odloka. |
39. člen
(cerkveni kompleksi)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
V enoti
urejanja SO 18 in podenoti urejanja SO 9/2 je na območjih stavbnih
zemljišč v cerkvenem kompleksu, z oznako podrobnejše namenske rabe CU,
ki so osrednja območja centralnih dejavnosti namenjena za verske,
trgovske, izobraževalne in vzgojne dejavnosti ter za bivanje, dopustna
izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe. |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– poslovne in upravne stavbe, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (stavbe za opravljanje verskih obredov, kulturna
dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, druge stavbe, ki niso
uvrščene drugje). |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CU. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Stavbe se lahko gradi le izven zemljišča, ki je funkcionalno
zemljišče k cerkveni stavbi. Nezahtevne in enostavne objekte se lahko
zgradi ali postavi le kot prizidke k obstoječim spremljajočim stavbam. K
cerkveni stavbi prizidava in postavitev objektov ali naprav ni
dovoljena. |
(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,00 m in
se prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmiki od meja in
sosednjih stavb morajo zagotavljati možnost umestitve priključkov
gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter
zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj
4,00 m. |
(3) Ograja se lahko postavi do meje parcele ali na parcelno mejo, če se
tako sporazumeta oba soseda. |
(4) Pomožne linijske infrastrukturne objekte se izvede zemeljsko. |
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
(1) Pri
določanju tlorisne velikost novih stavb se upošteva velikost parcele in
odmiki od obstoječih stavb in parcelnih mej. |
(2) Višina novih stavb je do P+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m). |
(3) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(4) Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih centralnih
dejavnosti. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika novih stavb je kvadratna ali pravokotna ali
sestavljena. Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali
njihova kombinacija. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe.
Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Na stavbe se
lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj
bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja.
Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo
glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega
pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so obdelane z različnimi
materiali. |
(3) Pri
rekonstrukciji in vzdrževanju stavb se varuje tlorisna in višinska
zasnova stavbne dediščine, gradivo in konstrukcijska zasnova,
oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo,
barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine. |
(4) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Vsaj tretjina parcele mora
biti ozelenjena. Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi
svojemu namenu. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s
travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom. |
(5) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,60 m. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
(6) Pri
oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblikovne
značilnosti in materiale na obstoječih objektih. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti.
Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma
vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel
lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne
odmike med stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(6) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
(7) Ob
lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase
ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni
površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko
nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone
odstrani. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena
tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja in podenota urejanja sta v EŠD 6774 Murska Sobota –
mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski
značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo
in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo
mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in
prevladujoč stavbni tip. V podenoti urejanja SO 9/2 je EŠD 4152 –
evangeličanska cerkev, v enoti urejanja SO 18 pa EŠD 3191 – cerkev Sv.
Nikolaja, ki sta sakralni stavbni dediščini. V enoti urejanja SO 18 sta
še EŠD 6789 – rimskodobni nagrobnik, ki je arheološka dediščina in EŠD
18334 – župnišče pri cerkvi Sv. Nikolaja, ki je profana stavbna
dediščina. |
(2) Stavbna dediščina v naselbinskem območju se varuje tako, da se
ohranja tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova,
oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in
pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine. |
(3) Vse
posege v cerkvenih kompleksih se izvaja v skladu s kulturno varstvenimi
pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem. |
(4) Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega
odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in
100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enoto
urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in
103. člena tega odloka. |
40. člen
(Trg zmage)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
V enoti
urejanja z oznako SO 1 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena
zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe ZP, dopustna: |
– gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje obstoječega
spomenika, |
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje gradbenih inženirskih objektov
(ceste, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi), |
– postavitev parkovne urbane opreme, |
– ureditev razsvetljave in postavitev varovalne ograje, |
– gradnja oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov iz
Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše
namenske rabe ZP. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Spominska obeležja in objekti za oglaševanje ne smejo presegati
velikosti, ki veljajo za enostavne objekte. Velikost objektov za
oglaševanje ne sme presegati velikosti 10 m2 in višine do
4,00 m. Objekti za oglaševanje se lahko postavijo le na robu enote ob
ulicah in v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. |
(2) Infrastrukturne vode se izvede zemeljsko. |
(3) Vse
nadzemne nezahtevne in enostavne objekte se oblikuje enotno. |
c) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih objektov. |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
Enota
urejanja je v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje
naselbinske dediščine Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo
naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom,
prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v
prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip. V
enoti urejanja je še EŠD 477 – spomenik osvoboditeljem, ki je memorialna
dediščina. Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 93. in
96. člena tega odloka. |
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka |
g) Ostali pogoji |
Za enoto
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
41. člen
(širši urbani center)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enotah urejanja SO 3, SO 5, SO 10, SO 11 in SO 28 je na območjih
stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe CU, ki so osrednja
območja centralnih dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne,
storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne,
kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje, dopustna izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe, |
– večstanovanjske stavbe, |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine. |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi
niso dopustni), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge
namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CU. |
(2) V
enotah urejanja SO 5 in SO 28 je na območjih prometne infrastrukture z
oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni
pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcij dopustna
gradnja oziroma postavitev: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(3) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(4) Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za
vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta
niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture,
temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih
načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne
površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte.
Stavbe ob cesti se locira z daljšo stranico vzdolž ulične gradbene
linije obstoječih stavb. Možni so manjši zamiki fasade od ulične
gradbene linije v pritličju pri uličnih vhodih do 0,50 m in pri
nadstreških nad uličnimi vhodi do 0,80 m. Zamiki v notranjost parcele so
možni v primeru, da so ob ulici urejena parkirišča. V enoti urejanja SO
10 se nove stavbe gradi v enaki legi in velikosti, kot so obstoječe
stavbe, v vrstno zazidavo. Možno je združevanje stavb v vrstno zazidavo. |
(2) Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,00 m in se
prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmiki med stavbami so
praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe
oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in
dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh
sosednjih stavbah. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati
tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na
predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od
javne ceste je najmanj 4,00 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če
je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in
če s tem soglaša upravljavec ceste. Možno je tudi združevanje stavb ob
uličnem nizu. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
(1) Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na
velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih
stavb. |
(2) Višina mešanih stavb je do P+4+M, višina individualnih stanovanjskih
stavb je do P+2+M. Višina kolenčnega zidu je do 1,20 m. Stavbe so lahko
podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. |
(3) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(4) Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih centralnih
dejavnosti. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je lahko kvadratna, pravokotna ali
sestavljena. Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali
njihova kombinacija. Naklon poševnih streh je do 45°. Smer slemena je
vzporedna z daljšo stranico stavbe in se prilagodi pretežni legi slemen
ob ulici v enoti urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti
trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in
napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe.
Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade
na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje
od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe.
Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali
obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče.
Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se
lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj
bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja.
Stavbe v vrstni zazidavi v enoti urejanja SO 10 se oblikuje na enak
način. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno
stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve
stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav
ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi
ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom. |
(3) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih
mejah je lahko višine do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih
in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo
preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele
namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti novih
parcel se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob
cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo.
V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora
zagotavljati ustrezne sanitarne in požarne odmike med stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(6) Ob
lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase
ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni
površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko
nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone
odstrani. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enote
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enote urejanja so v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je
območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta,
njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim
prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta
oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč
stavbni tip. |
(2) V
posameznih enotah urejanja so še enote kulturne dediščine: |
– v
enoti urejanja SO 3 sta EŠD 6817 – Šerbecova vila in EŠD 16886 – kino
Park, ki sta profani stavbni dediščini, |
– v
enoti urejanja SO 5 so EŠD 6811 – Vučakova vila in EŠD 16810 – Kousova
vila, ki sta profani stavbni dediščini, |
– v
enoti urejanja SO 28 so EŠD 16813 – ulični niz Mladinska ulica 2–18, EŠD
6814 – vila Sodna 26, EŠD 6815 – hiša Sodna 30, EŠD 6800 – Sokolski dom,
EŠD 6798 – hiša Slomškova 23, EŠD 6797 – sodna palača in EŠD 6859 –
Brumnova hiša, ki so profane stavbne dediščine. |
(3) Stavbna dediščina v naselbinskem območju se varuje tako, da se
ohranja tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova,
oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in
pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine. |
(4) Za
enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega
odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka |
i) Ostali pogoji |
Za enote
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
3.2.2. Območja mestnih centralnih in
mešanih dejavnosti
42. člen
(šolski kompleksi)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enotah urejanja z oznakami SO 26, SO 33, SO 42 in SO 45 je na območjih
stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti za zdravstvo in
izobraževanje, z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge
namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CD. |
(2) Na
območjih stanovanjskih površin v enoti urejanja SO 26, z oznako
podrobnejše namenske rabe SS, ki so stanovanjske površine, namenjene
bivanju in spremljajočim dejavnostim, dopustna izvedba gradbenih in
drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo,
odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst
objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe, |
– večstanovanjske stavbe. |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (trgovine, druge
storitve). |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe SS. |
(3) Na
območjih zelenih površin v enotah urejanja SO 26, SO 33 in SO 45, ki so
namenjene rekreaciji z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, je dopustna
ureditev in vzdrževanje obstoječih utrjenih in travnatih igrišč ter
gradnja oziroma postavitev: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe ZS. |
(4) Na
območjih zelenih površin v enoti urejanja SO 42, ki so druge urejene
zelene površine z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, je dopustno
vzdrževanje obstoječih površin ter gradnja oziroma postavitev: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe ZD. |
(5) V
enotah urejanja SO 6 in SO 26 je na območjih prometne infrastrukture z
oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni
pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustna
gradnja oziroma postavitev: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(6) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(7) Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za
vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta
niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture,
temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih
načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne
površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte ter
lega in velikost obstoječih stavb. Stavbe se locira vzdolž ulične
gradbene linije obstoječih stavb. |
(2) Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se
prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmiki med stavbami so
praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednje stavbe
oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in
dostopnost prostorov v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje ter druge
tehnične pogoje. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati
tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na
predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od
javne ceste je najmanj 4,0 m. Odmik od javne ceste je lahko manjši, če
je gradbena linija obstoječih stavb ob cesti bliže od navedenega odmika
in če s tem soglaša upravljavec ceste. |
(3) Nezahtevne in enostavne objekte v enotah urejanja SO 33 in SO 45 se
lahko zgradi ali postavi le kot prizidke k obstoječim spremljajočim
stavbam in če to dopušča faktor zazidanosti. Prizidava k objektom
kulturne dediščine ni dopustna oziroma le s soglasjem varstvene službe. |
(4) Pomožne linijske infrastrukturne objekte se izvede zemeljsko. |
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
(1) Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na
velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih
stavb. |
(2) Višina stavb je do P+4+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m).
Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina
talne vode. |
(3) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(4) Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih centralnih
dejavnosti in do 0,5 na območjih stanovanj. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova
kombinacija. Naklon poševnih streh je do 45°. Smer slemena je vzporedna
z daljšo stranico objekta. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti
trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in
napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe.
Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade
na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje
od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe.
Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali
obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče.
Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se
lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj
bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja.
Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo
glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega
pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) V
enoti urejanja SO 33 se pri rekonstrukciji in vzdrževanju stavb varuje
tlorisna in višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo in
konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine,
kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova,
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi
širša okolica stavbne dediščine. |
(3) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi
ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom. |
(4) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
(5) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih
mejah je lahko višine do 1,60 m, ob športnih igriščih pa se višina
prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih
prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne
ovirajo prometa po javni cesti. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele
namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti novih
parcel se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob
cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo.
V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora
zagotavljati ustrezne sanitarne in požarne odmike med stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja SO 45 in del enote urejanja SO 26 sta v EŠD 6774
Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine.
Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose
med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne
prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se
morfologija enote in prevladujoč stavbni tip. |
(2) Enota urejanja SO 33 je EŠD 6795 – šola Cankarjeva 91, enota
urejanja SO 45 pa EŠD 6819 – šola Štefana Kovača 32, ki sta profani
stavbni dediščini. Stavbna dediščina se varuje tako, da se ohranja
tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova,
oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in
pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine. |
(3) Za
enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega
odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka |
i) Ostali pogoji |
Za enote
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
43. člen
(območja ostalih centralnih dejavnosti)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enoti urejanja SO 6 in podenoti urejanja SO 31/2 je na območjih stavbnih
zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše
namenske rabe CD (zdravstveni dom, gasilski dom), dopustna izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega rekonstrukcijo, odstranitev,
spremembo namembnosti in vzdrževanje objektov ter gradnjo novih
naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi
niso dopustni), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge
namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CD. |
(2) V
enoti urejanja SO 6 je na območjih prometne infrastrukture z oznako
podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg
tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustna naslednji gradnje in
posegi: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(3) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(4) Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za
vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta
niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture,
temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih
načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne
površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte ter
lega in velikost obstoječih stavb. Stavbe se umešča vzdolž ulične
gradbene linije obstoječih stavb. |
(2) Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se
prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmiki med stavbami so
praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe
oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in
dostopnost prostorov v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje ter druge
tehnične pogoje. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati
tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na
predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od
javne ceste je najmanj 4,0 m. Odmik od javne ceste je lahko manjši, če
je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in
če s tem soglaša upravljavec ceste. Nove stavbe v enoti urejanja SO 6 se
lahko tudi združi v enotni stavbni niz. |
(3) Ograja se lahko postavi znotraj parcelne meje ali na parcelno mejo,
če se tako sporazumeta oba soseda. |
(4) Pomožne linijske infrastrukturne objekte se izvede zemeljsko. |
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
(1) Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na
velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih
stavb. |
(2) Višina stavb je do P+4+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m).
Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina
talne vode. |
(3) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(4) Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih centralnih
dejavnosti. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova
kombinacija. Naklon poševnih streh je do 45°. Smer slemena je vzporedna
z daljšo stranico objekta in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici
v enoti urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno
bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi
lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je
dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo
biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne
strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na
frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi
materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so
dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti
sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni
zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Oblika strehe na
ulični stavbi gasilskega doma v podenoti urejanja SO 31/2 se ne sme
spreminjati. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za
celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve
stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav
ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi
ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom. |
(3) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
(4) Enota urejanja in podenota urejanja sta lahko ograjeni. Ograja mora
biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba
soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob
notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele
namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti novih
parcel se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob
cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo.
V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora
zagotavljati ustrezne sanitarne in požarne odmike med stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena
tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja in podenota urejanja sta v EŠD 6774 Murska Sobota –
mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski
značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo
in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo
mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in
prevladujoč stavbni tip. |
(2) V
enoti urejanja SO 6 je EŠD 16815 – zdravstveni dom, ki je profana
stavbna dediščina. Stavbna dediščina se varuje tako, da se ohranja
tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova,
oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in
pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine. |
(3) Za
enoto urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 93. in
96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in
100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enoto
urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in
103. člena tega odloka. |
3.2.3. Stanovanjska območja
44. člen
(stanovanjska območja za posebne
namene)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
podenoti urejanja SO 13/1 in enoti urejanja SO 32 je na območjih
stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine za posebne namene z
oznako podrobnejše namenske rabe SB (dom starejših in dijaški dom),
namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva,
dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega rekonstrukcijo,
odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje ter gradnjo novih
naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine. |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi
niso dopustni), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe SB. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte ter
lega in velikost obstoječih stavb. Nove stavbe se umešča vzdolž ulične
gradbene linije obstoječih stavb. |
(2) Odmiki stavb od sosednjih parcelnih mej so definirani z lego
obstoječih stavb. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati
možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na
predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od
javne ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija
obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša
upravljavec ceste. |
(3) Nezahtevne in enostavne objekte se lahko zgradi ali postavi le kot
prizidke k obstoječim spremljajočim stavbam in če to dopušča faktor
zazidanosti. |
(4) Pomožne linijske infrastrukturne objekte se izvede zemeljsko. |
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
(1) Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na
velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih
stavb. |
(2) Višina stavb je definirana z višino obstoječih stavb in se ne
spreminja. |
(3) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(4) Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih stanovanj. |
(5) Ograja se lahko postavi znotraj parcelne meje ali na parcelno mejo,
če se tako sporazumeta oba soseda. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova
kombinacija. Naklon poševnih streh je do 45°. Smer slemena je vzporedna
z daljšo stranico objekta. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti
trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in
napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe.
Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade
na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje
od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe.
Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali
obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče.
Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se
lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj
bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja.
Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo
glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega
pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi
ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom. |
(3) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
(4) Enota urejanja in podenota urejanja sta lahko ograjeni. Ograja mora
biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba
soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob
notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob športnih
igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih,
priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Parcelacija v enotah urejanja ni potrebna. |
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(3) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(4) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(5) Ob
javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine lahko uredijo
gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten
prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m.
Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se
izven sezone odstrani. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena
tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
Podenota
urejanja SO 13/1 je v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je
območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta,
njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim
prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta
oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč
stavbni tip. Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 93. in
96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in
100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enoto
urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in
103. člena tega odloka. |
45. člen
(stanovanjska območja v zavarovanem
mestnem središču)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enotah urejanja SO 14, SO 19, SO 27, SO 30 in SO 44 ter podenoti
urejanja SO 31/1 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske
površine, namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim z oznako
podrobnejše namenske rabe SS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del,
ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo
namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe, |
– večstanovanjske stavbe. |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi
niso dopustni), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– industrijske stavbe in skladišča (dopustne so le dozidave v sklopu
obstoječega stavbnega zemljišča, nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve,
spremembe namembnosti in vzdrževanja obstoječih stavb pod pogojem, da se
s tem ne poslabšajo bivalne razmere na sosednjih zemljiščih), |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge
namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe SS. |
(2) V
enoti urejanja SO 14 je na območjih stavbnih zemljišč, z oznako
podrobnejše namenske rabe CU, ki so osrednja območja centralnih
dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne,
socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in
podobne dejavnosti ter bivanje, dopustna izvedba gradbenih in drugih
del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev,
spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe, |
– večstanovanjske stavbe, |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine. |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi
niso dopustni), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– druge
nestanovanjske stavbe (kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge
namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CU. |
(3) V
enoti urejanja SO 14 in podenoti urejanja SO 31/1 je na območju ostalih
centralnih dejavnosti z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna
izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi
niso dopustni), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge
namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CD. |
(4) V
enoti urejanja SO 19 je na območju stavbnih zemljišč z oznako
podrobnejše namenske rabe BD, ki so površine drugih posebnih območij
(salon pohištva), dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega
gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo
namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi
niso dopustni), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– druge
nestanovanjske stavbe (kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge
namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe BD. |
(5) V
podenoti urejanja SO 31/1 je na območjih zelenih površin, ki so
namenjena ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe
ZD, dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih
objektov ter vzdrževanje in dopolnilna zasaditev zelenja (drevje,
grmičevje). Možna je tudi ureditev otroškega igrišča. |
(6) V
enotah urejanja SO 14, SO 19, SO 27, SO 30 in SO 44 ter podenoti
urejanja SO 31/1 so na območjih prometne infrastrukture z oznako
podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg
tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(7) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(8) Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za
vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta
niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture,
temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih
načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne
površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju novih stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske
črte. Stavbe se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb,
na parcelah v notranjosti pa poljubno. Ob ulicah se gradnja lahko zgošča
v strnjeno zazidavo. Pomožne objekte (nezahtevne in enostavne objekte)
se locira v notranjost parcele. Odstopanja v legi nezahtevnih in
enostavnih objektov so možna, če so v ulici taki objekti že locirani ob
ali pred osnovnimi stavbami ter na parcelah v notranjosti. |
(2) Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se
prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Pri določanju odmikov se
upošteva zaporedni odmik od sosednjih parcelnih mej (pretežno severnih
in uličnih) in višina stavb. Odmiki med stavbami so praviloma tolikšni,
kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe oziroma manj, če se
zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih
prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih stavbah. V
strnjeni zazidavi ob ulicah in v območjih s sistemom dvojčkov se stavbe
locira do parcelne meje. V vseh enotah urejanja se lahko stavbe
združujejo v ulični niz (vrstna zazidava). Odmiki od meja in sosednjih
stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske
javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno
požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če
je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in
če s tem soglaša upravljavec ceste. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
(1) Tlorisna velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na
velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih
objektov. |
(2) Višina stavb je do P+1, višina stavb ob Cankarjevi in Trstenjakovi
ulici v enoti urejanja SO 30 in podenoti urejanja SO 31/1 je lahko do
P+2. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva
višina talne vode. |
(3) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(4) Faktor zazidanosti parcele je do 0,5 na območjih stanovanj, do 0,6
na območjih centralnih dejavnosti in do 0,6 na posebnih območjih. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Možna je dozidava stavb ob ulici do sosednje parcelne meje ob soglasju
soseda. Strehe morajo biti v naklonu od 25° do 45°. Izjemoma so lahko
strehe tudi v manjšem naklonu ali ravne, če stavba ne meji na zavarovano
stavbno dediščino in če s tako streho soglaša varstvena služba za
kulturno dediščino. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe
in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti urejanja. Kritina
je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno
zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3
višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in
frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane.
Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od
2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade
se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v
prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni,
nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje
in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob
upoštevanju vpliva na podobo naselja. Zavarovano stavbno dediščino se
oblikuje v skladu s pogoji varstvene službe za kulturno dediščino.
Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo
glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega
pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na
taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje
sosednjih zemljišč. |
(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine
1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob
športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob
ulicah morajo biti enake višine in oblikovane enotno. |
(4) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele
namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se
upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so
pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V
notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora
zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami. Dovoze do stavb
ob Cankarjevi in Trstenjakovi ulici v enotah urejanja SO 30 in SO 31/1
se uredi preko skupnih javnih priključkov. Priključek na javno cesto
mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(6) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
(7) Ob
lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase
ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni
površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko
nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone
odstrani. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enote
urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena
tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enote urejanja in podenota urejanja so v EŠD 6774 Murska Sobota –
mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski
značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo
in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo
mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in
prevladujoč stavbni tip. |
(2) V
posameznih enotah urejanja so še enote kulturne dediščine: |
– v
enoti urejanja SO 14 sta EŠD 8936 – hiša Partizanska 2 in EŠD 16809 –
kolodvorska restavracija, ki sta profani stavbni dediščini, |
– v
enoti urejanja SO 27 je EŠD 6801 – Keršovanova vila, ki je profana
stavbna dediščina, |
– v
enoti urejanja SO 44 je EŠD 16814 – vila Severjeva 5, ki je profana
stavbna dediščina. |
(3) Stavbna dediščina v naselbinskem območju se varuje tako, da se
ohranja tlorisna in višinska zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova,
oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in
pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica stavbne dediščine. |
(4) Za
enote urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 93. in
96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enote
urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in
100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enote
urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in
103. člena tega odloka. |
46. člen
(tipska stanovanjska območja v
zavarovanem mestnem središču)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enoti urejanja SO 29 je na območju stavbnih zemljišč z oznako
podrobnejše namenske rabe SS, ki so stanovanjske površine s tipskimi
objekti, namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, dopustna
izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe, |
– večstanovanjske stavbe. |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi
niso dopustni), |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe SS. |
(2) Na
območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC
in na pripadajočih varovalnih pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in
rekonstrukcije dopustni naslednji posegi in gradnje: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(3) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(4) Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za
vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta
niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture,
temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih
načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne
površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju novih stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske
črte. Stavbe se locira na mesto obstoječih stavb, vzdolž ulične gradbene
linije obstoječih stavb. Pri tem se upošteva obstoječe odmike med
sosednjimi stavbami in odmike od javnih cest. Pomožne objekte
(nezahtevne in enostavne objekte) se locira v notranjost parcele.
Odstopanja v legi nezahtevnih in enostavnih objektov so možna, če so v
ulici taki objekti že locirani ob ali pred osnovnimi stavbami. |
(2) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
(1) Velikost stavb se lahko poveča le v višino. Višina stavb je do P+2.
Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina
talne vode. |
(2) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(3) Faktor zazidanosti parcele je do 0,5 na območjih stanovanj. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je določena z obstoječo zazidavo in se ne
spreminja. Strehe morajo biti v naklonu od 20° do 45°. Manjši naklon
strehe in ravna streha je dopustna pri nezahtevnih in enostavnih
objektih. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe in se
prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti urejanja. Kritina je
poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno
zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3
višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in
frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane.
Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od
2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade
se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v
prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni,
nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje
in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob
upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora
izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve
fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve
balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi
ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom. |
(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine
1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob
športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob
ulicah morajo biti enake višine in oblikovane enotno. |
(4) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele |
(1) Nove
delitve zemljiških parcel so možne le za potrebe javne gospodarske
infrastrukture in javnega dobra. Vsaka samostojna parcela mora imeti
dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen
in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. |
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(3) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(4) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(5) Ob
javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo
gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten
prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m.
Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se
izven sezone odstrani. |
(6) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na katere se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
Enota
urejanja je v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je območje
naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta, njegovo
naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom,
prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta oziroma enote v
prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip. Za
enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
i) ostali pogoji |
Za enoto
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
47. člen
(tipska stanovanjska območja izven
zavarovanega središča)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enotah urejanja SO 22, SO 39, SO 47, SO 48, SO 49 in SO 96 je na
območjih stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine, namenjene
bivanju in spremljajočim dejavnostim, z oznako podrobnejše namenske rabe
SS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega
objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in
vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe, |
– večstanovanjske stavbe. |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi
niso dopustni), |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe SS. |
(2) V
enotah urejanja SO 39 in SO 96 je na območjih zelenih površin, ki so
namenjena ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe
ZD, dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih
objektov ter vzdrževanje in dopolnilna zasaditev zelenice. |
(3) V
enoti urejanja SO 96 je na območjih zelenih površin, ki so namenjena za
oddih, rekreacijo in šport z oznako podrobnejše namenske rabe ZS
(otroško igrišče), dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih
infrastrukturnih objektov ter vzdrževanje obstoječih naprav in površin.
Možna je postavitev dodatnih igral in urbane opreme. |
(4) V
enoti urejanja SO 96 je na območju ostalih prometnih površin z oznako
podrobnejše namenske rabe PO dopustno vzdrževanje parkirišča za osebna
vozila za potrebe naselja. Dopustni so še naslednji posegi: |
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč, |
– gradnja kolesarskih in peš površin, |
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in
energetskih objektov in omrežij, vključno z javno razsvetljavo. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju novih stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske
črte. Stavbe se locira na mesto odstranjenih stavb, vzdolž ulične
gradbene linije obstoječih stavb. Pri tem se upošteva obstoječe
zaporedne odmike od sosednjih parcelnih mej in odmike od javnih cest
oziroma ulic. Pomožne objekte (nezahtevne in enostavne objekte) se
locira v notranjost parcele. Odstopanja v legi nezahtevnih in enostavnih
objektov so možna, če so v ulici taki objekti že locirani ob ali pred
osnovnimi stavbami. |
(2) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
Velikost
stavb se lahko poveča le v višino. Višina individualnih stanovanjskih
stavb in stavb z mešano funkcijo je do P+2. V enoti urejanja SO 47 se
višina stavb ne spreminja. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju
kote kleti se upošteva višina talne vode. Velikost nezahtevnih in
enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja
graditve. Faktor zazidanosti parcele je do 0,5 na območjih stanovanj. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je določena z obstoječo zazidavo in se ne
spreminja. Strehe morajo biti v naklonu od 20° do 45°. Manjši naklon
strehe in ravna streha je dopustna pri nezahtevnih in enostavnih
objektih. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta in se
prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti urejanja. Kritina je
poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno
zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3
višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in
frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane.
Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od
2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade
se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v
prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni,
nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje
in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob
upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora
izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve
fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve
balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi
ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom. |
(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine
1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob
športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob
zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine
in oblikovane enotno. |
(4) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele
namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se
upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so
pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V
notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora
zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(6) Ob
javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo
gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten
prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m.
Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se
izven sezone odstrani. |
(7) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja SO 48 je s severnim robom ob Doblu v varstvenem pasu
vodnega zajetja Fazanerija, zato je pri vseh posegih v enoti treba
upoštevati določila občinskega odloka o zavarovanju vodnih virov (Odlok
o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija – Uradni list
RS, št. 34/00). |
(2) Za
enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 95. in 96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enote
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
48. člen
(Tomšičevo naselje)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enoti urejanja SO 102 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so
stanovanjske površine, namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, z
oznako podrobnejše namenske rabe SS, dopustna izvedba gradbenih in
drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo,
odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst
objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe, |
– večstanovanjske stavbe. |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi
niso dopustni), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– industrijske stavbe in skladišča (dopustne so le dozidave v sklopu
obstoječega stavbnega zemljišča, nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve,
spremembe namembnosti in vzdrževanja obstoječih stavb pod pogojem, da se
s tem ne poslabšajo bivalne razmere na sosednjih zemljiščih), |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe SS. |
(2) V
enoti urejanja SO 102 so na območjih prometne infrastrukture z oznako
podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg
tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi in
gradnje: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(3) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(4) Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za
vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta
niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture,
temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih
načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne
površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju novih stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske
črte. Stavbe se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb,
na parcelah v notranjosti pa poljubno. |
(2) Odmiki stavb od ulic so določeni z obstoječo zazidavo in se jih
upošteva tudi pri lociranju nezahtevnih in enostavnih objektov.
Najmanjši odmik stavb od sosednjih parcelnih mej v notranjosti parcel je
1 m, pri določanju odmikov se upošteva zaporedni odmik od sosednjih
parcelnih mej (pretežno severnih) in višina stavb. Odmiki od meja in
sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov
gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter
zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj
4,0 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže
od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste. V vseh
enotah urejanja se lahko stavbe združujejo v ulični niz (vrstna
zazidava). |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
Tlorisna
velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele
in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb.. Višina
individualnih stanovanjskih stavb in stavb z mešano funkcijo je do P+2.
Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina
talne vode. Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v
skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve. Faktor zazidanosti
parcele je do 0,5 na območjih stanovanj. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova
kombinacija. Naklon štirikapne in dvokapne strehe je od 20° do 45°,
naklon enokapne strehe pa do 15°. Manjši naklon strehe je dopusten pri
nezahtevnih in enostavnih objektih. Smer slemena je vzporedna z daljšo
stranico objekta in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti
urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča.
Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko
prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je
dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo
biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne
strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na
frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi
materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so
dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti
sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni
zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta
se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in
barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve
balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi
ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom. |
(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine
1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob
športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob
ulicah morajo biti enake višine in oblikovane enotno. |
(4) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Nove
delitve zemljiških parcel niso predvidene. Vsaka samostojna parcela mora
imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti
varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. |
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(3) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(4) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(5) Ob
javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo
gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten
prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m.
Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se
izven sezone odstrani. |
(6) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enoto
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
49. člen
(ostala stanovanjska območja)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enotah urejanja SO 21, SO 35, SO 36, SO 37, SO 38, SO 41, SO 43, SO 46,
SO 59, SO 62, SO 63, SO 77, SO 97, SO 98, SO 103, SO 105 in SO 108 ter
podenotah urejanja SO 13/2 in SO 93/2 je na območjih stavbnih zemljišč z
oznako podrobnejše namenske rabe SS, ki so stanovanjske površine,
namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, dopustna izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe, |
– večstanovanjske stavbe, |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (le v podenoti
urejanja prostora SO 13/2). |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi
niso dopustni), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– industrijske stavbe in skladišča (dopustne so le dozidave v sklopu
obstoječega stavbnega zemljišča, nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve,
spremembe namembnosti in vzdrževanja obstoječih stavb pod pogojem, da se
s tem ne poslabšajo bivalne razmere na sosednjih zemljiščih), |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge
namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe SS. |
(2) V
enotah urejanja SO 38, SO 41, SO 43, SO 46, SO 108 in SO 97 ter podenoti
urejanja SO 93/2 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so ostale zelene
površine z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, dopustna gradnja
pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter
postavitev enoetažnih pritličnih objektov (čebelnjaki) v velikost do 4 m2 in
višine do 2 m. |
(3) V
enoti urejanja SO 37 je na območju stavbnih zemljišč, ki je parkovna
površina z oznako podrobnejše namenske rabe ZP, dopustna gradnja
pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ob pogoju,
da se ne posega v obstoječo rastje ter dopolnilna zasaditev drevja in
grmičevja in hortikulturne ureditve. |
(4) V
enotah urejanja SO 46 in SO 97 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so
območja centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe CD,
dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega
objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in
vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjski objekti: |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (obredne stavbe, kulturna dediščina, ki se ne
uporablja v druge namene in druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CD. |
(5) V
enoti urejanja SO 41 je na območju stavbnih zemljišč, ki je območje
trgovine, z oznako podrobnejše namenske rabe BD, dopustna izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjski objekti: |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servis
ni dopusten), |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe BD. |
(6) V
enoti urejanja SO 21 je na območju ostalih prometnih površin z oznako
podrobnejše namenske rabe PO dopustna gradnja in vzdrževanje parkirišč
za osebna vozila za potrebe pokopališča. Dopustni so še naslednji
posegi: |
– gradnja kolesarskih in peš površin, |
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in
energetskih objektov in omrežij, vključno z javno razsvetljavo. |
(7) V
enotah urejanja SO 36, SO 38, SO 41, SO 46 in SO 105 ter podenoti
urejanja SO 93/2 so na območjih prometne infrastrukture z oznako
podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg
tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi in
gradnje: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(8) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(9) Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za
vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta
niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture,
temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih
načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne
površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju novih stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske
črte. Stavbe se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb,
na parcelah v notranjosti pa poljubno. Ob ulicah se gradnja lahko zgošča
v strnjeno zazidavo. Pomožne objekte (nezahtevne in enostavne objekte)
se locira v notranjost parcele. Odstopanja v legi nezahtevnih in
enostavnih objektov so možna, če so v ulici taki objekti že locirani ob
ali pred osnovnimi stavbami ter na parcelah v notranjosti. |
(2) Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se
prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Pri določanju odmikov se
upošteva zaporedni odmik od sosednjih parcelnih mej (pretežno severnih
in uličnih) in višina stavb. Odmiki med stavbami so praviloma tolikšni,
kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe oziroma manj, če se
zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih
prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih stavbah. V
strnjeni zazidavi se stavbe locira do parcelne meje. Odmiki od meja in
sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov
gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter
zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj
4,0 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže
od navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
Tlorisna
velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele
in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb. Ob ulici se
velikost stavb lahko poveča v širino do sosednje parcelne meje. Višina
stavb je do P+2. Višina večstanovanjskih, stanovanjskih stavb za posebne
družbene skupine, nestanovanjskih in mešanih stavb ob Trstenjakovi ulici
v enoti urejanja SO 105, ob Ulici Mikloša Kuzmiča v enotah urejanja SO
37, SO 38 in SO 41, ob Ciril Metodovi ulici v enoti urejanja SO 46, ob
Tišinski ulici v podenoti urejanja SO 93/2 in v podenoti urejanja SO
13/2 je do P+3. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se
upošteva višina talne vode. Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov
se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve. Faktor
zazidanosti parcele je do 0,5 na območjih stanovanj, do 0,6 na območjih
centralnih dejavnosti in do 0,6 na posebnih območjih. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova
kombinacija. Strehe na stanovanjskih stavbah oziroma delih stavb, ki
mejijo na ulični prostor Kroške ulice v enoti urejanja SO 97 morajo biti
dvokapnice, na stavbah oziroma delih stavb v notranjosti parcele pa so
dopustne tudi ostale oblike streh. Naklon štirikapne in dvokapne strehe
je od 20° do 45°, naklon enokapne strehe pa do 15°. Manjši naklon strehe
je dopusten pri nezahtevnih in enostavnih objektih. Smer slemena je
vzporedna z daljšo stranico stavbe. Kritina je poljubna, vendar ne sme
biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in
napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe.
Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade
na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje
od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe.
Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali
obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče.
Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se
lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj
bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja.
Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo
glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega
pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na
taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje
sosednjih zemljišč. |
(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine
1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob
športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob
zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine
in oblikovane enotno. |
(4) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele
namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se
upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so
pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V
notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora
zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(6) Ob
javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo
gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten
prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m.
Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se
izven sezone odstrani. |
(7) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enote
urejanja in podenoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena
tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Podenota urejanja SO 13/2 in enota urejanja SO 62 ter del enot
urejanja SO 43 in SO 46 so v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki
je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta,
njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim
prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta
oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč
stavbni tip. Za enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 93. člena tega
odloka. |
(2) Enoti urejanja SO 59 in SO 77 sta v poplavnem območju. |
(3) Enota urejanja SO 46 je s severnim robom ob Doblu v varstvenem pasu
vodnega zajetja Fazanerija, zato je pri vseh posegih v enoti treba
upoštevati tudi določila občinskega odloka o zavarovanju vodnih virov
(Odlok o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija –
Uradni list RS, št. 34/00). |
(4) V
enoti urejanja SO 38 je črna točka povozov dvoživk, zato je ob
rekonstrukciji Prešernove ulice treba urediti ustrezen prehod za
dvoživke. Lokacija je razvidna iz grafične priloge v Prikazu stanja
prostora: Prikaz varstvenih režimov. |
(5) Za
enote urejanja in podenoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena
tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enote
urejanja in podenoti urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in
100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enote
urejanja in podenoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in
103. člena tega odloka. |
3.2.4. Območja gospodarskih dejavnosti
50. člen
(gospodarske cone v mestu)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enotah urejanja SO 7, SO 40, SO 64, SO 71, SO 70, SO 107, SO 111 in SO
120 ter podenoti urejanja SO 65/1 so območja stavbnih zemljišč z oznako
podrobnejše namenske rabe IG, ki so območja gospodarskih con, namenjena
obrtnim, skladiščnimi, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim
dejavnostim. V njih je dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki
obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo
namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe (gostilne, restavracije, točilnice), |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– industrijske stavbe in skladišča, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– industrijski gradbeni kompleksi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe IG. |
(2) V
enoti urejanja SO 40 je na območju stanovanjskih površin z oznako
podrobnejše namenske rabe SS dopustna gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe, |
– večstanovanjske stavbe. |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi
niso dopustni), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe SS. |
(3) V
enotah urejanja SO 64 in SO 111 je na območjih zelenih površin, ki so
namenjena ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe
ZD, dopustna le gradnja pomožnih energetskih in komunalnih
infrastrukturnih objektov. |
(4) V
podenoti urejanja SO 65/1 in enoti urejanja SO 107 so na območjih
prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na
pripadajočih varovalnih pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in
rekonstrukcije dopustni naslednji posegi in gradnje: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(5) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(6) Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za
vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta
niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture,
temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih
načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne
površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
(7) V
enoti urejanja SO 64 so objekti državnih blagovnih rezerv (silosi), kar
je treba upoštevati pri posegih v območje. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Lega
novih stavb je pogojena z lego obstoječih stavb. Najmanjši odmik stavb
od sosednje parcelne meje je lahko 1,0 m in se prilagodi značilnim
odmikom v enotah urejanja. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m, od
vodotoka Ledava 15,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je
ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenih odmikov in če
s tem soglaša upravljavec ceste. Ob ulici se upoštevata ulična gradbena
linija obstoječih stavb. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo
zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne
infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno
varnost. |
(2) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
(1) Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na
velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih
stavb. Višina stavb je do P+2, višina stavb ob Industrijski ulici v
enotah urejanja SO 64 in SO 65 je lahko do P+3. Stavbe so lahko
podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. |
(2) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(3) Faktor zazidanosti parcele je do 0,5 na območjih stanovanj in do 0,8
na območjih proizvodnih dejavnosti. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Streha je lahko v poljubnem naklonu ali ravna. Kritina je poljubna,
vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti z
napušči. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni. Fasade se
opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru
niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad
vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične
sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na
podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za
celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve
stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav
ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu
namenu. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi
ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom. |
(3) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,50 m, ob notranjih parcelnih
mejah je lahko višine do 1,80 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih
in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo
preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele
namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se
upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so
pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V
notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora
zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(6) Ob
javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo
gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten
prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m.
Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se
izven sezone odstrani. |
(7) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enote
urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena
tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
enoto urejanja SO 65 delno segata EŠD 21030 – arheološko najdišče na
Plesi in EŠD 22174 – topolov drevored, ki je del kulturne krajine. Enota
urejanja SO 7 je delno v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je
območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta,
njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim
prostorom ter prostorsko pomembne naravne prvine v mestu. Pri posegih v
enote kulturne dediščine se upošteva pogoje iz 93. člena tega odloka. |
(2) Podenote urejanja SO 65/1 ter enote urejanja SO 70, SO 71, SO 111 in
SO 120 segajo v poplavno območje ob Ledavi, zato se pri posegih
upoštevajo pogoji iz 95. člena tega odloka. |
(3) Za
enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enote
urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in
100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enote
urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in
103. člena tega odloka. |
51. člen
(vrtnarija)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
podenoti urejanja SO 54/2 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako
podrobnejše namenske rabe IG, ki so območja gospodarskih con, namenjena
obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim
dejavnostim, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo
novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in
vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– industrijske stavbe in skladišča, |
– stavbe
za rastlinsko pridelavo, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje. |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– industrijski gradbeni kompleksi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe IG. |
(2) Na
območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe VC
in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe
dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na
ohranjanje voda. Dopustni so še: |
– objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo
in varstvo voda, |
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, |
– objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(3) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali
odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov. |
b) Pogoji glede lege objektov |
Lega
novih stavb je pogojena z lego obstoječih stavb. Najmanjši odmik stavb
od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se prilagodi značilnim odmikom v
enoti urejanja. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati
tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na
predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od
javne ceste je najmanj 4,0 m. Odmik od javne ceste je lahko manjši, če
je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in
če s tem soglaša upravljavec ceste. Ob ulicah in cestah se upošteva
ulična gradbena linija obstoječih stavb. |
c) Pogoji glede velikosti |
(1) Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na
velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih
stavb. Višina stavb je do P+2. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju
kote kleti se upošteva višina talne vode. |
(2) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(3) Faktor zazidanosti parcele je do 0,8 na območjih proizvodnih
dejavnosti. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Strehe so lahko v poljubnem naklonu ali ravne. Na rastlinjakih je
dopustna tudi ločna streha. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti
trajno bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti z napušči. Odpiranje
strešin je dopustno s strešnimi okni. Fasade se opleska v barvah ali
obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče.
Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se
lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj
bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Pri
oblikovanju rastlinjakov ni omejitev. Oblika rastlinjakov se podredi
tehnološkim zahtevam. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno
enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti,
oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve
klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb, del parcele je namenjen
vzgoji rastlin. Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi
svojemu namenu. |
(3) Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi
ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom. |
(4) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m.
Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah
se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni
cesti. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike
med stavbami. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor
zazidanosti. Vsaka samostojna parcela mora imeti dostop in dovoz z javne
ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s
predpisi o javnih cestah. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(6) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) V
podenoti urejanja je dopustna izvedba geotermalnih vrtin in uporaba
geotermalne vode za ogrevanje in namakanje v rastlinjakih, s predhodnim
soglasjem Mestne občine Murska Sobota. |
(2) Za
podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega
odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
Za
podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za
podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega
odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za
podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena
tega odloka. |
52. člen
(kmetijsko območje v Černelavcih)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enoti urejanja SO 90 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja
proizvodnih dejavnosti s površinami za objekte za kmetijsko proizvodnjo
(reja živali), z oznako podrobnejše namenske rabe IK, dopustna izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega, rekonstrukcijo, odstranitev,
spremembo namembnosti in vzdrževanje objektov ter gradnjo novih
naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe IK. |
(2) Na
območju centralnih dejavnosti z oznako podrobnejše namenske rabe CD, je
dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega
objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in
vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CD. |
(3) Na
območjih zemljišč, ki so ostale zelene površine z oznako podrobnejše
namenske rabe ZD, je dopustno vzdrževanje zelenega pasu ter gradnja
pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter
postavitev enoetažnih pritličnih objektov (čebelnjaki) v velikost do 4 m2 in
višine do 2 m. Drevesna zarast se z gradnjo ne sme odstraniti. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Lega
novih stavb je pogojena z lego obstoječih stavb. Najmanjši odmik stavb
od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se prilagodi značilnim odmikom v
enoti urejanja. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati
tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na
predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od
javne ceste je najmanj 4,0 m. Odmik od javne ceste je lahko manjši, če
je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in
če s tem soglaša upravljavec ceste. Ob ulicah se upošteva ulična
gradbena linija obstoječih stavb. |
(2) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
(1) Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na
velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih
stavb. Višina stavb je do P+2 na območjih centralnih dejavnosti in do
P+1 na ostalih območjih. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote
kleti se upošteva višina talne vode. |
(2) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(3) Faktor zazidanosti je do 0,8 na območjih proizvodnih dejavnosti in
do 0,6 na območjih centralnih dejavnosti. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova
kombinacija. Naklon poševnih streh je do 30°. Smer slemena je vzporedna
z daljšo stranico stavbe. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno
bleščeča. Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi
lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je
dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo
biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne
strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na
frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi
materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so
dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti
sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni
zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta
se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in
barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve
balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. Gnojišča ob kmetijskih stavbah se ustrezno zavaruje pred
pogledi. Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu
namenu. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi
ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom. |
(3) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje ne sme presegati višine 1,50 m. Ograje ob cestnih uvozih,
priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike
med stavbami. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor
zazidanosti. Vsaka samostojna parcela mora imeti dostop in dovoz z javne
ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s
predpisi o javnih cestah. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(6) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enoto
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
3.2.5. Območja zelenih in rekreacijskih
površin
53. člen
(tenis igrišče)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enoti urejanja SO 50 je na območju stavbnih zemljišč, ki so območja za
šport in rekreacijo z oznako podrobnejše namenske rabe BC, dopustna
izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi
niso dopustni), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
za šport, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe BC. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se
prilagodi značilnim odmikom v enoti urejanja. Odmiki od meja in
sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov
gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter
zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj
4,0 m. Odmik od javne ceste je lahko manjši, če je ulična gradbena
linija obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša
upravljavec ceste. |
(2) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
Tlorisna
velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele
in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb. Višina stavb
je do P+1, višina športne dvorane je pogojena glede na šport zahtevano
prosto višino nad igralno površino, v skladu z normativi
mednarodnih športnih zvez. Stavbe so brez kleti. Velikost nezahtevnih in
enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja
graditve. Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na posebnih območjih. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je poljubna. Strehe so lahko štirikapne,
dvokapne, enokapne in ravne ali njihova kombinacija. Naklon poševnih
streh je do 45°. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe.
Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je
dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo
največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s
strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno
oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in
ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je
poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali
tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni
balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne
kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano
in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Pri oblikovanju športne
dvorane ni omejitev. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno
enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti,
oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve
klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb, del parcele je namenjen
igrišču za tenis. Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi
svojemu namenu. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s
travnimi ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom. |
(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob parceli ne sme presegati višine
1,60 m, ob športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob
cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi
tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike
med stavbami. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor
zazidanosti. Vsaka samostojna parcela mora imeti dostop in dovoz z javne
ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s
predpisi o javnih cestah. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(6) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja je delno v območju varstvenega pasu vodnega zajetja
Fazanerija, zato je pri vseh posegih v enoti treba upoštevati tudi
določila občinskega odloka o zavarovanju vodnih virov (Odlok o
zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija – Uradni list
RS, št. 34/00). |
(2) Za
enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 95. in 96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enoto
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
54. člen
(Fazanerija)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enoti urejanja SO 52 je na območju stavbnih zemljišč, ki je parkovni
mestni gozd z oznako podrobnejše namenske rabe ZP, dopustna gradnja
naslednjih vrst objektov: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe ZP. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.
Cevovode, komunikacijska omrežja in energetske vode se izvede zemeljsko. |
(2) Nezahtevne in enostavne objekte se locira izključno ob poteh in
dovoznih cestah, večje začasne objekte se postavi na obstoječih jasah
tako, da se ne poškoduje obstoječe drevje in grmičevje. |
(3) Velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. Spominska obeležja in urbano
opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih
pogledov na stavbe ali območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z
občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev
v območju ni dopustna. |
(4) Pri
dopolnilnih zasaditvah in hortikulturnih ureditvah se uporabi avtohtono
vegetacijo. |
c) Pogoji in merila za parcelacijo |
Parcelacija stavbnih parcel v območju ni predvidena. |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
e) Za
enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka.
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Območje enote je spomenik oblikovane narave VN 1664 – Gozdni park v
Fazaneriji, kjer se ohranja celovitost in obstoječe ekološke razmere. Za
vsak poseg v območje enote se pridobi naravovarstveno
soglasje/dovoljenje za poseg v naravo. |
(2) Enota urejanja je delno v območju varstvenega pasu vodnega zajetja
Fazanerija, zato je pri vseh posegih v enoti treba upoštevati tudi
določila občinskega odloka o zavarovanju vodnih virov (Odlok o
zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija – Uradni list
RS, št. 34/00). |
(3) Za
enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 94., 95. in 96. člena tega
odloka. |
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
g) Ostali pogoji |
Za enoto
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
55. člen
(mestno pokopališče)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enoti urejanja SO 20 je na območju stavbnih zemljišč, ki so zelene
površine namenjene za pokop in spominu na umrle z oznako podrobnejše
namenske rabe ZK, dopustna gradnja naslednjih vrst objektov: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe ZK. |
(2) Na
območju stavbnih zemljišč, ki so zemljišča centralnih dejavnosti s
podrobnejšo namensko rabo CD je dopustna izvedba gradbenih in drugih
del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev in
vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjski objekti: |
– pokopališke stavbe, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CD. |
(3) Na
območju ostalih prometnih površin z oznako podrobnejše namenske rabe PO
je dopustno vzdrževanje parkirišča za osebna vozila za potrebe
pokopališča. Dopustni so še naslednji posegi: |
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč, |
– gradnja kolesarskih in peš površin, |
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in
energetskih objektov in omrežij, vključno z javno razsvetljavo. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove
stavbe se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti
površini. Oblika stavb in streh je poljubna. Vzdrževanje objekta se mora
izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve
fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve
balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da
ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na stavbe ali
območja. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. |
c) Ureditev parcele |
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in
utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvedejo s tlakovci, parkirišča
s travnimi ploščami. Pri zasaditvi se uporabi za pokopališča značilne
vrste drevja in grmičevja (ciprese, pušpan). Nadomestna ograja mora biti
ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme
presegati višine 2,0 m. |
(2) Enota urejanja mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest v skladu s Prilogo 2 tega odloka. Najmanj 1 parkirno mesto oziroma
5 % vseh parkirnih mest se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, se manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih
ustreznih površinah, ki so od pokopališča oddaljene največ 200 metrov in
je omogočena njihova trajna uporaba. |
(3) Pomožne infrastrukturne objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi) se izvede podzemno. |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja je v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno jedro, ki je
območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj mesta,
njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim
prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo mesta
oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč
stavbni tip. |
(2) Za
enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka. |
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
g) Ostali pogoji |
(1) Za
enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
(2) Na
območju enote urejanja se nahajajo vojna grobišča, na katerih je
prepovedano: |
– spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s predpisom o vojnih
grobiščih, |
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, |
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč
ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
56. člen
(druge zelene površine)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Podenote urejanja SO 69, SO 72 in SO 87 so območja stavbnih
zemljišč, ki so druge zelene površine med večjimi enotami urejanja z
oznako podrobnejše namenske rabe ZD. Na teh območjih niso dopustni
nobeni posegi, razen gradnja nujnih pomožnih infrastrukturnih objektov
in naprav. Možna je dodatna ozelenitev. |
(2) V
podenoti urejanja SO 87 so na območjih prometne infrastrukture z oznako
podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg
tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcij dopustni naslednji posegi in
gradnje: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(3) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
b) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
V enoti
urejanja razen pomožnih infrastrukturnih objektov ni predvidena gradnja
gospodarske javne infrastrukture. |
c) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
Enota
urejanja SO 69 je v poplavnem območju, zato se pri vseh posegih upošteva
pogoje iz 96. člena tega odloka. |
57. člen
(židovsko pokopališče)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
V enoti
urejanja SO 24 so na območju stavbnih zemljišč, ki so urejene zelene
površine – park z oznako podrobnejše namenske rabe ZP, dopustna
postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst objektov: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe ZP. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne
ovirajo prometa. Oblikuje se jih enotno. Reklamne objekte se postavlja v
skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Ograja ob zunanji meji enote
mora biti ozelenjena, višina ograje je do 2,0 m. |
c) Ureditev parcele |
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in
hortikulturna ureditev površin in ureditev utrjenih pot. Utrjene
površine se izvede s tlakovci. Pri zasaditvi se uporabi za pokopališča
značilne vrste drevja in grmičevja (ciprese, pušpan idr.). Nadomestna
ograja višine do 2,0 m mora biti ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj
parcele. |
(2) Pomožne infrastrukturne objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi) se izvede podzemno. |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
V enoti
urejanja je predvidena le izvedba javne razsvetljave, priključka na
vodovodno omrežje in odvodnja odpadne vode. Za enoto veljajo še splošni
pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka. |
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
g) Ostali pogoji |
Za enote
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
3.2.6. Območja v mestu Murska Sobota
58. člen
(razdelilna transformatorska postaja)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
V enoti
urejanja SO 75 je na območju površin za energetsko infrastrukturo, ki so
namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja
energetike z oznako podrobnejše namenske rabe E, dopustna gradnja in
vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe E. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
Nove
objekte in naprave se umesti v gradbeno linijo obstoječih objektov v
velikosti, ki jo dopušča parcela. Oblikovanje objektov je podrejeno
tehnološkim in tehničnim potrebam. |
c) Ureditev parcele |
(1) Utrjene površine se izvede s tlakovci, v asfaltu ali z drugim
naravnim materialom. Nadomestna ograja se izvede v parcelni meji do
višine 2 m. |
(2) Pomožne infrastrukturne objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi) se izvede podzemno. |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja je v poplavnem območju. |
(2) Za
enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka. |
59. člen
(vodni stolp)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
V enoti
urejanja SO 67 je na območju površin za okoljsko infrastrukturo, ki so
namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z
vodo, z oznako podrobnejše namenske rabe O, dopustna gradnja in
vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe O. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
Objekt
in naprave se umesti v gradbeno linijo vzhodne obvoznice v velikosti, ki
jo narekuje tehnologija. Oblikovanje objektov je podrejeno tehnološkim
in tehničnim potrebam. |
c) Ureditev parcele |
Ograja
se izvede v parcelni meji do višine 2 m. Pomožne infrastrukturne objekte
(cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede
podzemno. |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
veljajo še splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja je v poplavnem območju. |
(2) Za
enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka. |
60. člen
(prometne površine v mestu)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enotah urejanja PPM 1, PPM 2, PPM 3, PPM 4 in PPM 5 je na območjih
stavbnih zemljišč, ki so površine cest z oznako podrobnejše namenske
rabe PC, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo
novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in
vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(2) Navedeni pogoji veljajo tudi za površine navedenih cest, ki se
nadaljujejo v odprti prostor in so v občinskem prostorskem načrtu del
ostale podrobnejše namenske rabe ter so razvidne iz dejanskega stanja in
iz zemljiškega katastra. |
(3) V
podenoti urejanja SO 17/4, je na območjih stavbnih zemljišč, ki so
površine ostalih prometnih površin, ki so namenjene objektom transportne
infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (železniška
postaja) z oznako podrobnejše namenske rabe PO, dopustna izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjski objekti: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PO. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov v enoti urejanja
SO 17/4 |
Nove
objekte in naprave se umesti na mesto obstoječih, ki se predhodno
odstranijo. Velikost se prilagodi namenu in velikosti parcele, višina
stavb je do P+2, oblikovanje je poljubno. Vzdrževanje objekta se mora
izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve
fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve
balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
c) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
Enote
urejanja PPM 1, PPM 4 in PPM 5 so delno v EŠD 6774 Murska Sobota –
mestno jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski
značaj mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo
in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v mestu, podobo
mesta oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in
prevladujoči stavbni tip. Upošteva se še splošne pogoje iz 93. člena
tega odloka. |
d) Ostali pogoji |
Pri
posegih na cestah in njihovi bližini se upošteva varovalne pasove iz
103. člena tega odloka. Reklamne objekte v cestni svet se postavlja v
skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. |
61. člen
(vodotoki v območju mesta)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
podenotah urejanja VP 1, VP 6 in VP 7 je na območjih celinskih vodnih
zemljišč, ki so vodna infrastruktura in na priobalnih zemljiščih, ki jim
pripadajo z oznako podrobnejše namenske rabe VC, dopustna izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe VC. |
(2) Poleg navedenih so dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki
se nanašajo na ohranjanje voda. |
(3) V
enoti urejanja VP 1 je na območju ostalih zelenih površin z oznako
podrobnejše namenske rabe ZD, dopustna le gradnja pomožnih energetskih
in komunalnih infrastrukturnih objektov. Dopustna je tudi dopolnilna
zasaditev drevja in grmičevja ob pogoju, da ni ovirano vzdrževanje
vodotoka ter namestitev urbane opreme. |
(4) V
enoti urejanja VP 1 je na območju prometne infrastrukture (most čez
kanal) z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih
varovalnih pasovih, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega
gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo
namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
b) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja VP 6 je delno v EŠD 6774 Murska Sobota – mestno
jedro, ki je območje naselbinske dediščine. Varuje se zgodovinski značaj
mesta, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in
odprtim prostorom ter prostorsko pomembne naravne prvine v mestu.
Upošteva se še splošne pogoje iz 93. člena tega odloka. |
(2) Enota urejanja VP 1 je delno v območju varstvenega pasu vodnega
zajetja Fazanerija, zato je pri vseh posegih v enoti urejanja potrebno
upoštevati tudi določila občinskega odloka o zavarovanju vodnih virov
(Odlok o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija –
Uradni list RS, št. 34/00). Pred izvedbo posegov se preverijo vplivi na
vodovarstveno območje. Upošteva se še splošne pogoje iz 96. člena tega
odloka. |
c) Ostali pogoji |
(1) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali
odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov. |
(2) Upošteva se še pogoje iz 103. člena tega odloka. |
3.3. Prostorski izvedbeni pogoji na
območjih ostalih naselij
3.3.1. Stanovanjska območja
62. člen
(podeželska naselja z večjimi
kmetijami)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enotah urejanja BA 8, MA 1, NE 1, PO 1, SA 1 in VE 2 ter podenoti
urejanja KU 1/2 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine
podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in
površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše
namenske rabe SK, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega
gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo
namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe, |
– dvostanovanjske stavbe. |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– industrijske stavbe in skladišča (delavnice, pekarne, pivovarne,
montažne hale, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice), |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe. |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– industrijski gradbeni kompleksi (na večjih kmetijah na robovih naselja
se lahko uredi bioplinarna z močjo do 0,5 MW za predelavo odpadkov iz
hlevov, ki nastajajo izključno na posamezni kmetiji), |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe SK. |
(2) V
enotah urejanja MA 1, PO 1 in SA 1 ter podenoti urejanja KU 1/2 je na
območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih dejavnosti (vaški
domovi, gasilski domovi, kapelice), z oznako podrobnejše namenske rabe
CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega
objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in
vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– vzdrževanje in obnova obstoječih stanovanjskih prostorov. |
2. Nestanovanjske stavbe |
– poslovne in upravne stavbe, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– druge
nestanovanjske stavbe (obredne stavbe in druge stavbe, ki niso uvrščene
drugje). |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CD. |
(3) V
enoti urejanja SA 1 so na vodnih zemljiščih in na priobalnih zemljiščih,
ki jim pripadajo, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, poleg osnovne
rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na
ohranjanje voda. Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja
ter gradnja: |
– objektov javne infrastrukture in objektov potrebnih za rabo in varstvo
voda, |
– objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
– objektov, namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(4) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in
druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale
ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov. |
(5) V
enotah urejanja BA 8, NE 1, PO 1, SA 1 in VE 2 je na območjih stavbnih
zemljišč, ki so območja kmetijskih proizvodnih dejavnosti z oznako
podrobnejše namenske rabe IK, dopustna izvedba gradbenih in drugih del,
ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo
namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– druge
nestanovanjske stavbe. |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– industrijski gradbeni kompleksi (bioplinarna z močjo do 0,5 MW za
predelavo odpadnih snovi, ki nastajajo izključno na posamezni farmi), |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe IK. |
(6) V
enoti urejanja BA 8, NE 1, MA 1, PO 1, SA 1 in VE 2 ter podenoti
urejanja KU 1/2 so na območjih prometne infrastrukture z oznako
podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg
tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi in
gradnje: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(7) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(8) Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za
vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta
niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture,
temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih
načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne
površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
(9) V
enoti urejanja BA 8 v koridorju daljnovoda 2 x 110 kV (to je 15 m na
vsako stran od osi daljnovoda) ni možna gradnja stanovanjskih objektov
in objektov, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje ter gradnja skladišč za
nevarne snovi. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte.
Stavbe se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb, na
parcelah v notranjosti pa poljubno. Industrijske stavbe in skladišča,
nestanovanjske kmetijske stavbe, pomožne stavbe in majhne stavbe se
locira v notranjost parcele. Odstopanja v legi stavb so možna, če so
značilna za ulico oziroma enoto urejanja prostora. |
(2) Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma je
prilagojen značilnim odmikom v enoti urejanja. V vseh enotah velja za
vse stavbe na eni parceli zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni,
da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele. Bližnji odmik
se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odmiki med stavbami so
tolikšni, kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe oziroma manj, če
se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost
bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih stavbah.
Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost
umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem
zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne
ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija
obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša
upravljavec ceste. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. |
c) Pogoji glede velikosti |
(1) Tlorisna velikost stavb se določa glede na velikost parcele in glede
na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb. Višina stanovanjskih
stavb je do P+1+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m), višina
nestanovanjskih stavb je do P+1, višina specifičnih stavb in objektov pa
se prilagodi tehnološkim zahtevam in je do 13,00 m (stolpasti silosi,
specializirana skladišča ipd.). Stavbe so lahko podkletene, pri
določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. |
(2) Velikost oziroma kapaciteta nestanovanjskih stavb na obstoječih
kmetijah se lahko poveča ob pogoju, da se zagotovijo ustrezni odmiki od
sosednjih stavb in da je zagotovljena velikost kmetijskih zemljišč, na
katere se odvaža gnoj in gnojevka v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla. |
(3) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(4) Faktor zazidanosti parcele je do 0,4 na območjih stanovanj, do 0,6
na območjih centralnih dejavnosti in do 0,8 na proizvodnih območjih. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali na osnovi pravokotnega
tlorisa sestavljena, pri čem mora osnovni pravokotni tloris
predstavljati pretežni del tlorisa, oblika tlorisa specifičnih stavb pa
se prilagodi tehnološkim zahtevam. Strehe stavb so dvokapnice v naklonu
od 20° do 45° oziroma sestavljene dvokapnice enakega naklona v primeru
sestavljenega tlorisa. Nad deli stavbe, ki so vcepljeni ali dodani k
osnovnemu pravokotnemu tlorisu so dopustne tudi ravne strehe in položne
enokapnice. Enokapnice in ravne strehe ter manjši nakloni streh so
dopustni tudi pri kmetijskih objektih ter pri nezahtevnih in enostavnih
objektih. Oblike streh specifičnih stavb (stolpasti silos ipd.) se
prilagodijo namenu. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe
oziroma dela stavbe in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici.
Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je
dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo
največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s
strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno
oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in
ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je
poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali
tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah do dopustni
balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na objekte se lahko namesti sončne
kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano
in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Namestitev velikih reklamnih
panojev na fasade ni dopustna. Vzdrževanje objekta se mora izvajati
oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad,
velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov,
namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele je kmečko
dvorišče. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na
taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje
sosednjih zemljišč. |
(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine
1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob
športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako,
da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob
zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine
in oblikovane enotno. |
(4) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele
namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se
upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so
pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V
notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora
zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(6) Ob
javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo
gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten
prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m.
Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se
izven sezone odstrani. |
(7) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enote
urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena
tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
podenoti urejanja KU 1/2 je več enot kulturne dediščine: EŠD 18387 –
evangeličanska kapela Kupšinci, ki je sakralna stavbna dediščina, EŠD
18380 – hiša Kupšinci 35, EŠD 18384 – domačija Kodila, EŠD 18383 –
domačija Kučan, EŠD 18382 – domačija Frank in EŠD 18381 – domačija
Kupšinci 2, ki so vse profane stavbne dediščine. |
(2) V
enoti urejanja PO 1 je EŠD 18385 – domačija Polana 23, ki je profana
stavbna dediščina, v enoti urejanja SA 1 pa EŠD 18390 – vaška kapela, ki
je sakralna stavbna dediščina. |
(3) Stavbna dediščina se varuje tako, da se ohranja tlorisna in višinska
zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine,
funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi
širša okolica stavbne dediščine. |
(4) Enota urejanja BA 8 je delno v območju varstva narave Natura 2000 in
EPO. V enoti se ohranja ilirsko hrastovo-belogabrove gozdove in
ekstenzivne travniške sadovnjake. V enotah urejanja MA 1 in PO 1 je več
črnih točk povozov dvoživk, zato je ob rekonstrukciji cest skozi naselji
Markišavci in Polana treba urediti ustrezen prehod za dvoživke. Lokacije
so razvidne iz grafične priloge v Prikazu stanja prostora: Prikaz
varstvenih režimov. |
(5) Pri
načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in
pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za
Občinski prostorski načrta Mestne občine Murska Sobota (ZRSVN, OE
Maribor, avgust 2008), ki se hranijo na sedežu občine. |
(6) Manjši deli podenote urejanja KU 1/2 je v varstvenem pasu vodnega
zajetja Črnske meje, zato je pri vseh posegih v enoti treba upoštevati
tudi določila občinskega odloka o zavarovanju vodnih virov (Odlok o
zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija – Uradni list
RS, št. 34/00). Pred izvedbo posegov se preverijo vplivi na
vodovarstveno območje. |
(7) Enota urejanja NE 1 je delno v poplavnem območju. |
(8) Za
enote urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 93.,
94. in 96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enote
urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99., 100.,
101., 102. in 103. člena tega odloka. |
63. člen
(podeželska naselja)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enotah urejanja BA 1, BA 5, ČE 1, KR 1, RA 1, RA 15, SA 2 in VE 1 ter
podenoti urejanja KU 1/1 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so
površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi
dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako
podrobnejše namenske rabe SK, dopustna izvedba gradbenih in drugih del,
ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo
namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe, |
– dvostanovanjske stavbe. |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– industrijske stavbe in skladišča (dopustne so le dozidave v sklopu
obstoječega stavbnega zemljišča, nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve,
spremembe namembnosti in vzdrževanja obstoječih stavb pod pogojem, da se
s tem ne poslabšajo bivalne razmere na sosednjih zemljiščih), |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe. |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe SK. |
(2) V
enotah urejanja BA 5, ČE 1 in VE 1 je na območjih stavbnih zemljišč, ki
so območja centralnih dejavnosti (vaški domovi, gasilski domovi,
kapelice), z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– vzdrževanje in obnova obstoječih stanovanjskih prostorov; |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– poslovne in upravne stavbe, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CD. |
(3) V
enotah urejanja BA 5, ČE 1, RA 1 in VE 1 ter podenoti urejanja KU 1/1 je
na območjih stavbnih zemljišč, ki so ostale zelene površine z oznako
podrobnejše namenske rabe ZD, dopustna gradnja pomožnih energetskih in
komunalnih infrastrukturnih objektov ter zasaditev drevja in grmičevja. |
(4) V
enoti urejanja BA 5 so na vodnih zemljiščih in na priobalnih zemljiščih,
ki jim pripadajo, z oznako podrobnejše namenske rabe VC, poleg osnovne
rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na
ohranjanje voda. Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja
ter gradnja: |
– objektov javne infrastrukture in objektov potrebnih za rabo in varstvo
voda, |
– objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
– objektov, namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(5) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in
druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale
ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov. |
(6) V
enotah urejanja ČE 1, BA 1, BA 5, KR 1, RA 1, RA 15 in VE 1 ter podenoti
urejanja KU 1/1 je na območjih prometne infrastrukture z oznako
podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih,
dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega
objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in
vzdrževanje objektov, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za
posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(7) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(8) Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za
vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta
niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture,
temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih
načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne
površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte.
Stavbe se locira vzdolž ulične gradbene linije obstoječih stavb, na
parcelah v notranjosti pa poljubno. Kmetijske stavbe ter nezahtevne in
enostavne objekte se locira v notranjost parcele. Odstopanja v legi
nezahtevnih in enostavnih objektov so možna, če so v ulici taki objekti
že locirani ob ali pred osnovnimi stavbami ter na parcelah v
notranjosti. |
(2) Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma je
prilagojen značilnim odmikom v enotah urejanja. V vseh enotah velja za
vse stavbe na eni parceli zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni,
da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele. Bližnji odmik
se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odmiki med stavbami so
tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednje stavbe oziroma manj,
če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost
bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih stavbah.
Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost
umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem
zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne
ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če je gradbena linija obstoječih
stavb ob cesti bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša
upravljavec ceste. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. |
c) Pogoji glede velikosti |
(1) Tlorisna velikost stavb se določa glede na velikost parcele in glede
na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb. Višina stanovanjskih
stavb je do P+1+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m), višina
nestanovanjskih stavb je do P+1, višina specifičnih stavb in objektov pa
se prilagodi tehnološkim zahtevam in je do 13,00 m (npr. stolpasti
silosi, specializirana skladišča ipd.). Stavbe so lahko podkletene, pri
določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. |
(2) Velikost oziroma kapaciteta nestanovanjskih stavb na obstoječih
kmetijah se ne sme povečati. |
(3) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(4) Faktor zazidanosti parcele je do 0,4 na območjih stanovanj in do 0,6
na območjih centralnih dejavnosti. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stanovanjskih in družbenih stavb je pravokotna ali
na osnovi pravokotnega tlorisa sestavljena, pri čem mora osnovni
pravokotni tloris predstavljati pretežni del tlorisa, oblika tlorisa
ostalih objektov pa se prilagodi tehnološkim zahtevam. Strehe na
stanovanjskih in družbenih stavbah so dvokapnice v naklonu od 20° do 45°
oziroma sestavljene dvokapnice enakega naklona v primeru sestavljenega
tlorisa. Nad deli stavbe, ki so vcepljeni ali dodani k osnovnemu
pravokotnemu tlorisu so dopustne tudi ravne strehe ter položne
enokapnice. Enokapnice in ravne strehe ter manjši nakloni strešin so
dopustni pri kmetijskih stavbah ter pri nezahtevnih in enostavnih
objektih. Oblike streh specifičnih objektov (stolpasti silos, lagune za
gnojevko ipd.) se prilagodijo namenu. Smer slemena je vzporedna z daljšo
stranico objekta in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti
urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča.
Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko
prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je
dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo
biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne
strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na
frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi
materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah do
dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti
sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni
zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Vzdrževanje objekta se mora
izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve
fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve
balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele je kmečko
dvorišče. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na
taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje
sosednjih zemljišč. |
(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine
1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m, ob
športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob
zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine
in oblikovane enotno. |
(4) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele
namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se
upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so
pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V
notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora
zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(6) Ob
javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo
gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten
prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m.
Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se
izven sezone odstrani. |
(7) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enote
urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena
tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
enoti urejanja BA 5 je več enot kulturne dediščine: EŠD 1236 –
srednjeveško grobišče, ki je arheološka dediščina, EŠD 21559 – Kreftova
hiša, ki je profana stavbna dediščina in EŠD 3192 – cerkev Sv. Ane, ki
je sakralna stavbna dediščina. |
(2) V
enoti urejanja ČE 1 sta EŠD 18379 – domačija Žganjar in EŠD 18386 –
domačija Kuminovi (porušena), ki sta profani stavbni dediščini; v enoti
urejanja KR 1 je EŠD 18389 – vaška kapela v Krogu, ki je sakralna
stavbna dediščina. |
(3) V
enoti urejanja VE 1 je EŠD 18388 – zvonik, ki je sakralna stavbna
dediščina. |
(4) Stavbna dediščina se varuje tako, da se ohranja tlorisna in višinska
zasnova, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine,
funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi
širša okolica stavbne dediščine. |
(5) Enota urejanja BA 1 je delno, enota urejanja BA 5 pa v celoti v
območju varstva narave EPO. V enotah se ohranja ilirsko
hrastovo-belogabrove gozdove in ekstenzivne travniške sadovnjake. V
enotah urejanja KR 1 in BA 5 sta črni točki povozov dvoživk, zato je ob
rekonstrukciji krajevnih cest treba urediti ustrezen prehod za dvoživke.
Lokacije so razvidne iz grafične priloge v Prikazu stanja prostora:
Prikaz varstvenih režimov. |
(6) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo tudi usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za
Občinski prostorski načrta Mestne občine Murska Sobota (ZRSVN, OE
Maribor, avgust 2008), ki se hranijo na sedežu občine. |
(7) Podenota urejanja KU 1/1 je v varstvenem pasu vodnega zajetja Črnske
meje, zato je pri vseh posegih treba upoštevati tudi določila občinskega
Odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija
(Uradni list RS, št. 34/00). Pred izvedbo posegov se preverijo vplivi na
vodovarstveno območje. |
(8) Za
enote urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 93., 94.,
95. in 96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enote
urejanja in podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in
100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enote
urejanja in podenoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in
103. člena tega odloka. |
64. člen
(del podeželskega naselja v območju
kulturna dediščine)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
V enoti
urejanja ČE 2 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine
podeželskega naselja, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in
površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše
namenske rabe SK, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega
gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo
namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe, |
– dvostanovanjske stavbe. |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe. |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe SK. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Gradnja novih stavb je možna le ob južni in zahodni robni ulici. Pri
umeščanju novih stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske
črte. Stanovanjske in družbene stavbe se locira vzdolž ulične gradbene
linije obstoječih stavb, na parcelah v notranjosti pa poljubno.
Kmetijske stavbe ter nezahtevne in enostavne objekte se locira v
notranjost parcele, vendar le v okviru obstoječega dvorišča. |
(2) Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se
prilagodi značilnim odmikom v enoti urejanja. Odmiki med stavbami morajo
zagotavljati ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost
bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih stavbah.
Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost
umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem
zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne
ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija
obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša
upravljavec ceste. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
(1) Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na
velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih
stavb. Višina stanovanjskih stavb je do P+1+M (višina kolenčnega zidu je
do 1,20 m), višina nestanovanjskih in kmetijskih stavb je do P+1, lahko
so višji glede na tehnološke zahteve. Stavbe so lahko podkletene, pri
določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. |
(2) Velikost oziroma kapaciteta nestanovanjskih stavb na obstoječih
kmetijah se ne sme povečati. |
(3) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(4) Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih stanovanj. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je podolžna. Strehe morajo biti dvokapnice v
naklonu od 25° do 45°. Enokapne in ravne strehe ter manjši naklon strehe
so dopustni pri kmetijskih stavbah ter pri nezahtevnih in enostavnih
objektih. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico stavbe in se
prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti urejanja. Kritina je
opečna ali opeki podobna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Na stavbe
se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj
bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja.
Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so obdelane z različnimi
materiali. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za
celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve
stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav
ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele je kmečko
dvorišče. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na
taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje
sosednjih zemljišč. |
(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine
1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m. Ograje
ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se
postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni
cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo
biti enake višine in oblikovane enotno. |
(4) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. Parcelacija
nezazidanih stavbnih parcel v notranjosti enote urejanja je možna le na
podlagi občinskega podrobnega prostorskega načrta in pod pogoji varstva
kulturne dediščine. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele
namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se
upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so
pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. Širina
parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(6) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja je EŠD 6750 – utrdba, ki je arheološko območje, kjer
se varuje prostorski in vsebinski kontekst arheološkega najdišča.
Območje utrdbe se varuje pred vsakršnimi posegi razen tistih, ki bi bili
namenjeni znanstveno raziskovalnemu delu. |
(2) Za
enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka |
i) Ostali pogoji |
(1) V
primeru interesa po gradnji v notranjosti enote urejanja, se za območje
izdela občinski podrobni prostorski načrt. V postopek priprave se
vključi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine. |
(2) Za
enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena
tega odloka. |
65. člen
(stanovanjska naselja)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enotah urejanja ČE 4, ČE 7, ČE 8, ČE 9, KR 3, PU 3, PU 4 in RA 2 je na
območjih stavbnih zemljišč, ki so površine stanovanjskih naselij,
namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše
namenske rabe SS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega
gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo
namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe, |
– dvostanovanjske stavbe, |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine. |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– industrijske stavbe in skladišča (dopustne so le dozidave v sklopu
obstoječega stavbnega zemljišča, nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve,
spremembe namembnosti in vzdrževanja obstoječih stavb pod pogojem, da se
s tem ne poslabšajo bivalne razmere na sosednjih zemljiščih), |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe SS. |
(2) V
enotah urejanja ČE 7 in ČE 8 je na območju stavbnih zemljišč, ki so
ostale zelene površine z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, dopustna
gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov in
vzdrževanje zelenic. Gradnja nadzemnih objektov in utrjenih površin ni
dopustna. V enoti urejanja ČE 7 je na zelenici možna še ureditev
dovoznih priključkov do objektov severno od potoka ter gradnja mostov
čez potok. |
(3) V
enotah urejanja ČE 8 in ČE 9 so na območjih prometne infrastrukture z
oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni
pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni
naslednji posegi in gradnje: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(4) V
enoti urejanja ČE 9 je na območju stavbnih zemljišč, ki so športni
centri z oznako podrobnejše namenske rabe BC, za potrebe terapevtskega
jahanja in šole športnega jahanja dopustna izvedba gradbenih in drugih
del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev,
spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe. |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe BC. |
(5) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(6) Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za
vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta
niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture,
temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih
načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne
površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju novih stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske
črte. Stanovanjske in družbene stavbe se locira vzdolž ulične gradbene
linije obstoječih stavb, na parcelah v notranjosti pa poljubno.
Nezahtevne in enostavne objekte se locira v notranjost parcele.
Odstopanja v legi nezahtevnih in enostavnih objektov so možna, če so v
ulici taki objekti že locirani ob ali pred osnovnimi stavbami ter na
parcelah v notranjosti. |
(2) Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se
prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. V vseh enotah velja za
vse stavbe na eni parceli zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni,
da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele. Bližnji odmik
se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odmiki med stavbami so
tolikšni, kolikor znaša višina najvišje sosednje stavbe oziroma manj, če
se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost
bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih stavbah.
Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost
umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem
zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne
ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če je gradbena linija obstoječih
stavb ob cesti bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša
upravljavec ceste. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
Tlorisna
velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele
in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb. Višina
stanovanjskih in nestanovanjskih stavb je do P+1+M (višina kolenčnega
zidu je do 1,20 m). Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti
se upošteva višina talne vode. Velikost nezahtevnih in enostavnih
objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.
Faktor zazidanosti parcele je do 0,4 na območjih stanovanj. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova
kombinacija. Naklon štirikapne in dvokapne strehe je od 20° do 45°,
naklon enokapne strehe pa do 15°. Manjši naklon strehe je dopusten pri
nezahtevnih in enostavnih objektih. Smer slemena je vzporedna z daljšo
stranico stavbe in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti
urejanja. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča.
Strehe je dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko
prekrivajo največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je
dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo
biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne
strehe in ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na
frčadah je poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi
materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah do
dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti
sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni
zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta
se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in
barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve
balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele se ozeleni.
Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki
parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje
sosednjih zemljišč. |
(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine
1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko višine do 1,60 m. Ograje
ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se
postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni
cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo
biti enake višine in oblikovane enotno. |
(4) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Ob stanovanjskih stavbah mora biti vsaj 25 % parcele
namenjene za ureditev zelenih površin. Pri določanju velikosti se
upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so
pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V
notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora
zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(6) Ob
javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo
gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten
prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m.
Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se
izven sezone odstrani. |
(7) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enote
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
3.3.2. Območja centralnih in mešanih
dejavnosti v naseljih
66. člen
(centralna območja)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enoti urejanja RA 6 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so osrednja
območja centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe CU,
kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne,
vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter
bivanje, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo
novih objektov, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in
vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe, |
– večstanovanjske stavbe, |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine. |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi
niso dopustni), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe. |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CU. |
(2) V
enotah urejanja BA 3, KR 5 in RA 7 je na območjih stavbnih zemljišč, ki
so območja centralnih dejavnosti za izobraževanje in varstvo (šole in
vrtci), z oznako podrobnejše namenske rabe CD dopustna izvedba gradbenih
in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo,
odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst
objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CD. |
(3) V
enoti urejanja BA 3 je na območjih zelenih površin, ki so namenjene
rekreaciji, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, dopustna ureditev in
vzdrževanje igrišč ter gradnja oziroma postavitev: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe ZS. |
(4) V
enoti urejanja RA 6 so na območjih prometne infrastrukture z oznako
podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg
tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi in
gradnje: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(5) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(6) Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za
vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta
niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture,
temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih
načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne
površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju stavb se upošteva tipologija zazidave in regulacijske črte ter
lega in velikost obstoječih stavb. Stavbe se umešča vzdolž ulične
gradbene linije obstoječih stavb. |
(2) Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se
prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmiki med stavbami so
praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednje stavbe
oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in
dostopnost prostorov v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje ter druge
tehnične pogoje. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati
tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na
predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od
javne ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija
obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša
upravljavec ceste. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti objektov |
(1) Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na
velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih
stavb. |
(2) Višina mešanih stavb je največ do P+3+M, višina individualnih
stanovanjskih stavb je do P+1+M. Višina kolenčnega zidu je do 1,20 m.
Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina
talne vode. |
(3) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(4) Faktor zazidanosti parcele je do 0,6 na območjih centralnih
dejavnosti. |
d) Pogoji glede oblikovanja objektov |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova
kombinacija. Naklon štirikapne in dvokapne strehe je do 30°, naklon
enokapne strehe pa do 15°. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico
stavbe in se prilagodi pretežni legi slemen ob ulici v enoti urejanja.
Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je
dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo
največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s
strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno
oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in
ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je
poljubna. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali
tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni
balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne
kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano
in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora
izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve
fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve
balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu
namenu. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi
ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom. |
(3) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih
mejah je lahko višine do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih
in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo
preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti.
Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med
stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(6) Ob
javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo
gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten
prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m.
Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se
izven sezone odstrani. |
(7) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
enoto urejanja RA 7 sega manjši del izvedenih hidromelioracij, zato se
pri posegih varuje drenažni sistem in se po potrebi nadomesti. |
(2) Za
enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enote
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
67. člen
(kompleks bolnišnice Rakičan)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enoti urejanja RA 10 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja
centralnih dejavnosti (bolnišnica s pripadajočimi servisnimi objekti in
srednja medicinska šola), z oznako podrobnejše namenske rabe CD,
dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega
objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in
vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (bencinski servisi
niso dopustni), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CD. |
(2) Na
območju stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine za posebne namene
z oznako podrobnejše namenske rabe SB (dom starejših), namenjene
občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva, dopustna
izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega rekonstrukcijo, odstranitev,
spremembo namembnosti in vzdrževanje objektov in gradnjo novih
naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena. |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CD. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju stavb se upošteva regulacijske črte ter lego in velikost
obstoječih stavb. Nove stavbe se locira vzporedno z obstoječimi stavbami
in obstoječimi dovoznimi potmi. |
(2) Najmanjši odmik stavb od zunanjih parcelnih mej je 4,0 m in se
prilagodi značilnim odmikom v enoti urejanja. Odmiki med stavbami so
praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednje stavbe
oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in
dostopnost bolnišničnih, šolskih in bivalnih prostorov in prostorov, v
katerih se dalj časa zadržujejo ljudje ter druge tehnične pogoje. Odmiki
od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter
zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj
4,0 m. |
(3) Ograje na zunanjem robu enote urejanja se postavijo znotraj parcelne
meje z odmikom 2,0 m, kar omogoča obdelavo sosednjih kmetijskih
zemljišč. |
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev v območju enote
urejanja ni dopustna. |
(5) Infrastrukturne objekte se izvede zemeljsko. |
c) Pogoji glede velikosti |
(1) Tlorisna velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na
velikost parcele in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih
stavb. |
(2) Višina stavb je do P+6+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m).
Višina etaž se prilagodi namenu. Stavbe so lahko podkletene, pri
določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. |
(3) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(4) Faktor zazidanosti parcele je do 0,4 na območjih stanovanj in do 0,6
na območjih centralnih dejavnosti. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Strehe na vseh stavbah se izvede poljubno, lahko so v naklonu ali ravne
kot pohodne ali nepohodne terase. Strehe je dopustno zaključiti s čopi,
zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3 višine osnovne
strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in frčadami. Vse
frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Frčade ne smejo
biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od 2/3 dolžine
osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade se opleska
v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v prostoru niso
izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi
ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične
sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na
podobo naselja. Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del območja ob
stavbah mora biti ozelenjen, ob vsakem ločenem kompleksu (bolnišnica,
šola, dom starejših) mora biti vsaj 25 % pripadajoče površine
ozelenjene. Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu
namenu. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi
ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom. Vzdrževanje
objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede
obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva,
zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Posamezen kompleks je lahko ograjen. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele, ob kmetijskih zemljiščih z odmikom 2,0 m ali na meji,
če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine
2,0 m, ob športnih igriščih pa se višina prilagodi namenu. Ograje ob
cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi
tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.
Ograje so lahko ozelenjene. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti.
Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med
stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Ob
javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo
gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten
prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m.
Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se
izven sezone odstrani. |
(6) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
enoti urejanja RA 10 je EŠD 30072 – arheološko najdišče Pri veliki
cesti. |
(2) V
enoto urejanja RA 10 sega manjši del izvedenih hidromelioracij, zato se
pri posegih varuje drenažni sistem in se po potrebi nadomesti. |
(3) Za
enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 93. in 96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enoto
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka |
68. člen
(območje motela Čarda)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
V enoti
urejanja NE 5 je na območju stavbnih zemljišč, ki so površine za
turizem, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, dopustna izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– industrijske stavbe in skladišča (dopustne so samo avtomehanične
delavnice pod pogojem, da gre za dopolnilno dejavnost in da se sočasno
gradi tudi avtosalon), |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe BT. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju stavb se upošteva regulacijske črte in odmike od javnih cest.
Nove stavbe se locira vzporedno z obstoječo stavbo. |
(2) Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, s
soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj. Odmiki med
stavbami so tolikšni, kolikor znaša višina najvišje stavbe v območju
oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in
dostopnost prostorov v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje ter druge
tehnične pogoje. Odmiki od meja in sosednjih stavb morajo zagotavljati
tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na
predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od
javne ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če je ulična gradbena linija
obstoječih stavb bliže od navedenega odmika in če s tem soglaša
upravljavec ceste. |
(3) Ograja se lahko postavi znotraj parcelne meje ali v parcelno mejo,
če se tako sporazumeta oba soseda. |
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev v območju enote
urejanja ni dopustna. |
(5) Infrastrukturne vode se izvede zemeljsko. |
c) Pogoji glede velikosti |
Tlorisna
velikost stavb se določa glede na velikost parcele in glede na odmike od
javnih cest in od obstoječih stavb. Višina stavb je do P+3. Višina etaž
se prilagodi namenu. Stavbe so lahko podkletene, pri določanju kote
kleti se upošteva višina talne vode. Velikost nezahtevnih in enostavnih
objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve.
Faktor zazidanosti parcele je do 0,7 na posebnih območjih. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova
kombinacija. Naklon štirikapne in dvokapne strehe je do 30°, naklon
enokapne strehe pa do 15°. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico
stavbe. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe
je dopustno zaključiti z napušči. Odpiranje strešin je dopustno s
strešnimi okni. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi
materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so
dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti
sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni
zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta
se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in
barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve
balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu
namenu. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi
ploščami. |
(3) Parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj
parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne
sme presegati višine 1,60 m, ob športnih igriščih pa se višina prilagodi
namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih
površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo
prometa po javni cesti. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(zelene površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine).
Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Velikost
parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja NE 5 je delno v poplavnem območju. |
(2) Za
enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enoto
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
3.3.3. Območja za gospodarske dejavnosti
v naseljih
69. člen
(gospodarske cone)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enotah urejanja ČE 6, MA 4 in NE 4 je na območjih stavbnih zemljišč, ki
so območja gospodarskih con, namenjena obrtnim, skladiščnimi, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, z oznako podrobnejše
namenske rabe IG, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega
gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo
namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– industrijske stavbe in skladišča, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– industrijski gradbeni kompleksi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe IG. |
(2) V
enoti urejanja ČE 6 je možno vzdrževanje in sprememba namembnosti
obstoječih stanovanjskih prostorov. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju stavb se upošteva regulacijske črte, lego obstoječih stavb in
odmike od javnih cest. Nove stavbe se locira vzporedno z obstoječimi
stavbami in vzporedno z dovoznimi potmi. |
(2) Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se
prilagodi značilnim odmikom v enoti urejanja. Odmiki od meja in
sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov
gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter
zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj
4,0 m, od vodotoka Ledava pa najmanj 15 m. Odmiki od javnih cest so
lahko manjši, če je ulična gradbena linija obstoječih stavb bliže od
navedenega odmika in če s tem soglaša upravljavec ceste. Ob ulici se
upošteva ulična gradbena linija obstoječih stavb. |
(3) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. |
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa. Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
Tlorisna
velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele
in glede na odmike od javnih cest in od obstoječih stavb. Višina stavb
je do P+3. Višina etaže se prilagodi namenu. Stavbe so lahko podkletene,
pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Velikost
nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi
predpisi s področja graditve. Faktor zazidanosti parcele je do 0,8 na
območjih proizvodnih dejavnosti. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova
kombinacija. Naklon štirikapne in dvokapne strehe je do 30°, naklon
enokapne strehe pa do 15°. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico
stavbe. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe
je dopustno zaključiti z napušči. Odpiranje strešin je dopustno s
strešnimi okni. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi
materiali tako, da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so
dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti
sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni
zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta
se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in
barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve
balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu
namenu. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi
ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom. |
(3) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje ne sme presegati višine 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih,
priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
(4) Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(zelene površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine).
Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Širina
parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(6) Ob
javnih stavbah in lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo
gostinske terase ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten
prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m.
Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se
izven sezone odstrani. |
(7) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enote
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja NE 4 je s skrajnim južnim delom, kjer je utrjena
površina za parkiranje, v območju poplav. |
(2) Za
enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka. |
70. člen
(kmetijska območja)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enotah urejanja BA 7 in RA 16 ter ob pridobitvi soglasja Vlade RS za
poseg v območje državnega prostorskega načrta še v enotah urejanja RA 17
in RA 18 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja proizvodnih
dejavnosti s površinami za objekte za kmetijsko proizvodnjo (reja
živali), z oznako podrobnejše namenske rabe IK, dopustna izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (vključno z
bencinskimi servisi za lastne potrebe), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– nestanovanjske kmetijske stavbe, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje. |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– industrijski gradbeni kompleksi (bioplinarna z močjo do 0,5 MW za
predelavo odpadnih snovi, ki nastajajo izključno na posamezni farmi), |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe IK. |
(2) V
enoti urejanja RA 16 je na območju stavbnih zemljišč, ki so območja
energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe E,
dopustna izvedba oziroma gradnja bioplinarne s pripadajočo opremo,
instalacijami in objekti za potrebe farme Jezera. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju stavb se upošteva regulacijske črte, lego obstoječih stavb in
odmike od javnih cest. Nove stavbe se locira vzporedno z obstoječimi
stavbami in vzporedno z dovoznimi potmi. |
(2) Najmanjši odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m in se
prilagodi značilnim odmikom v enotah urejanja. Odmiki od meja in
sosednjih stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov
gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter
zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj
4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je ulična gradbena
linija obstoječih stavb bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša
upravljavec ceste. Ob ulicah se upošteva ulična gradbena linija
obstoječih stavb. |
(3) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. |
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev v območju enote
urejanja ni dopustna. |
c) Pogoji glede velikosti |
Velikost
obstoječih kmetijskih stavb se lahko poveča, vendar se skupna kapaciteta
živali, razen na farmi Jezera, ne sme povečati. Višina stavb je do P+2,
tehnološki objekti bioplinarne so lahko višji. Stavbe so lahko
podkletene, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.
Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. Faktor zazidanosti parcele je
do 0,8 na območjih proizvodnih dejavnosti. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Strehe so v naklonu, proizvodne objekti so lahko tudi z ravno streho,
kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je
dopustno zaključiti z napušči. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi
okni. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako,
da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni,
nadstreški nad vhodi ipd. Na stavbe se lahko namesti sončne kolektorje
in fotovoltaične sisteme, vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob
upoštevanju vpliva na podobo naselja. Vzdrževanje objekta se mora
izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve
fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve
balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Okolica se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele mora biti
ozelenjen. Gnojišča ob kmetijskih stavbah se ustrezno zavaruje pred
pogledi. Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu
namenu. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi
ploščami, v asfaltu ali z drugim naravnim materialom. |
(3) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje ne sme presegati višine 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih,
priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
e) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(zelene površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine).
Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Širina
parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 95. in 96. člena tega odloka. |
(2) Ob
večjih rekonstrukcijah in dogradnjah v območjih farm in za gradnjo
bioplinarne na farmi Jezera, se po potrebi izdela Poročilo o vplivih na
okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje. |
h) Ostali pogoji |
(1) Pri
vseh vhodih in uvozih v enote urejanja morajo biti urejene
dezinfekcijske bariere. |
(2) Za
enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena
tega odloka. |
3.3.4. Območja zelenih površin in
rekreacije v naseljih
71. člen
(območja pokopališč)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enotah urejanja BA 6, ČE 11, KR 4, KU 3, MA 3, NE 6, PO 3, RA 11, SA 7
in VE 6 so na območju stavbnih zemljišč, ki so zelene površine,
namenjene za pokop in spominu na umrle z oznako podrobnejše namenske
rabe ZK, dopustna postavitev in gradnja: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe ZK. |
(2) Na
območju stavbnih zemljišč, ki so zemljišča centralnih dejavnosti s
podrobnejšo namensko rabo CD je dopustna izvedba gradbenih in drugih
del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev in
vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– druge
nestanovanjske stavbe (pokopališke stavbe in druge stavbe, ki niso
uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CD. |
(3) V
enotah urejanja BA 6, KR 4, NE 6, RA 11 in SA 7 je na območju ostalih
prometnih površin z oznako podrobnejše namenske rabe PO dopustno
vzdrževanje parkirišč za osebna vozila za potrebe pokopališč. Dopustni
so še naslednji posegi: |
– gradnja kolesarskih in peš površin, |
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in
energetskih objektov in omrežij, vključno z javno razsvetljavo. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove
mrliške vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti
površini. V enoti urejanja KU 3 se pokopališko stavbo locira izven
koridorja daljnovoda (15 m na vsako stran od osi daljnovoda). Višina
stavb je do P+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m). Oblika stavb je
poljubna. Strehe so v naklonu z opečno ali opeki podobno kritino, ki ne
sme biti trajno bleščeča, lahko so tudi ravne. Strehe je dopustno
zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo največ 1/3
višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi okni in
frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane.
Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in ne daljše od
2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je poljubna. Fasade
se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako, da v
prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni,
nadstreški nad vhodi ipd. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno
enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti,
oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve
klimatskih naprav ipd. |
(2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da
ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na stavbe ali
območja. |
c) Ureditev parcele |
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in
utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvedejo s tlakovci, parkirišča
s travnimi ploščami. Pri zasaditvi se uporabi za pokopališča značilne
vrste drevja in grmičevja (ciprese, pušpan). Ograja mora biti
ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme
presegati višine 2,0 m. |
(2) Vsaka enota urejanja mora imeti zagotovljeno predpisano število
parkirnih mest v skladu s Prilogo 2 tega odloka. Najmanj 1 parkirno
mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest se nameni za parkiranje vozil
invalidnih oseb. Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za
zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, se manjkajoča parkirna
mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od pokopališča
oddaljene največ 200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(3) Pomožne infrastrukturne objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi) se izvede podzemno. |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja KU 3 je v vplivnem vodovarstvenem območju vodnega
zajetja Črnske meje, zato je pri vseh posegih v enoti treba upoštevati
tudi določila občinskega Odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje,
Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). Pred izvedbo posegov se
preverijo vplivi na vodovarstveno območje. |
(2) Enota urejanja NE 6 je delno v poplavnem območju. |
(3) Za
enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 95 in 96. člena tega odloka. |
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
g) Ostali pogoji |
Za enote
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
72. člen
(športni centri)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enotah urejanja BA 11, ČE 3, KR 6, KU 2, PO 2, RA 5, SA 3 in VE 3 ter
podenoti urejanja NE 3/1 je na območjih zemljišč s podrobnejšo namensko
rabo BC, ki so športni centri, dopustna izvedba gradbenih in drugih del,
ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo
namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe BC. |
(2) V
enotah urejanja PO 2, SA 3 in VE 3 so na območju stavbnih zemljišč, ki
so zelene površine, namenjene za oddih, rekreacijo in šport na prostem,
z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, dopustna gradnja in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe ZS. |
(3) V
enoti urejanja BA 11 ni dopustno urejati športnih igrišč, ki povzročajo
hrup (npr. športno strelišče). |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Klubsko stavbo se locira ob igrišču v velikosti do 100 m2.
Oblika stavbe je poljubna, streha v naklonu ali ravna s poljubno
kritino, ki ne sme biti trajno bleščeča. Stavba je lahko oblikovan kot
tribuna in je lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi. Vzdrževanje
objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo glede
obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega pohištva,
zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(2) Višina ograje ob parcelni meji ne sme presegati višine 1,20 m, ob
čelnih straneh igrišča pa se višina prilagodi namenu. |
(3) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. Oblika in obdelava objektov in
urbane opreme se podredi namenu. |
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na stavbe ali območja.
Reklamne objekte se postavlja v skladu z občinskim predpisom o
oglaševanju. Namestitev velikih reklamnih panojev v območju enote
urejanja ni dopustna. |
c) Ureditev parcele |
Ob
stavbi se lahko uredi utrjeno parkirišče. Ostali del območja izven
travnatega igrišča se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem. |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Vse
nove in nadomestne priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se
izvede zemeljsko. |
(2) Z
utrjenih površin se uredi odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske
vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinski odvodnik. |
(3) Za
enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
(1) Enota urejanja BA 11 je delno v območju varstva narave Natura 2000
in v celoti v EPO, enota urejanja SA 3 pa delno v EPO. V enotah urejanja
se ohranja hrastovo–belogabrove gozdove, upošteva se vse pogoje iz
92. člena tega odloka. Infrastrukturo se umešča v obstoječe koridorje
oziroma tako, da se v največji možni meri ohranja obstoječo vegetacijo.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva tudi usmeritve, izhodišča
in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter
ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih
smernicah za Občinski prostorski načrta Mestne občine Murska Sobota
(ZRSVN, OE Maribor, avgust 2008), ki se hranijo na sedežu občine.
Upošteva se še splošne pogoje iz 94. člena tega odloka. |
(2) Enota urejanja KU 2 je v vodovarstvenem območju vodnega zajetja
Črnske meje, zato je pri vseh posegih v enoti treba upoštevati tudi
določila občinskega Odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog
in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). Pred izvedbo posegov se
preverijo vplivi na vodovarstveno območje. Upošteva se še splošne pogoje
iz 96. člena tega odloka. |
(3) Podenota urejanja NE 3/1 je v območju poplav. |
(4) Za
enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka. |
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Vhodi v stavbo, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati
dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o
projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje. |
(2) Za
enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega
odloka. |
g) Ostali pogoji |
Za enote
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
73. člen
(grajski park Rakičan s konjeniškim
klubom)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enoti urejanja RA 9 so stavbna zemljišča, namenjena zelenim površinam
(grajski park) z oznako podrobnejše namenske rabe ZP, zemljišča
centralnih dejavnosti (otroški vrtec in grajska stavba) z oznako
podrobnejše namenske rabe CD in zemljišča, namenjena za športne površine
in objekte (konjeniški šport) z oznako podrobnejše namenske rabe BC. |
(2) V
podenoti urejanja RA 9/1 je na območju parka, z oznako podrobnejše
namenske rabe ZP, dopustna dopolnilna zasaditev in vzdrževanje drevja
ter grmičevja. Varuje se oblikovno zasnovo parka, ekološke pogoje za
razvoj in obstoj drevja ter rastišča. Poleg tega je dopustna izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo in odstranitev ter vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe ZP, |
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (dopustni le v neposredni bližini
grajske stavbe ob konjušnici). |
(3) V
podenoti urejanja RA 9/1 je na območju grajske stavbe, z oznako
podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del,
ki obsega vzdrževanje, sanacijo in obnovitvena dela na grajski stavbi v
smislu boljše prezentacije v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in
kulturnovarstvenim soglasjem ter na stavbi otroškega vrtca, kjer je
možna tudi rekonstrukcija in odstranitev ter sprememba namembnosti za: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– poslovne in upravne stavbe, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe. |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CD. |
(4) V
podenoti urejanja RA 9/2 je na območju športnih centrov, z oznako
podrobnejše namenske rabe BC dopustna ureditev utrjenih in zelenih
površin za potrebe konjeniškega kluba (peščena tekmovalna steza, maneža)
ter dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja. Dopustna je še gradnja in
vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe BC. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Lega, oblika, velikost stavb se podreja obstoječimi stavbam.
Tlorisna oblika grajske stavbe se ne spreminja. Tlorisna velikost
otroškega vrtca se lahko poveča za 20 % sedanje tlorisne površine.
Višina stavbe je pritlična. |
(2) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z
veljavnimi predpisi s področja graditve. Oblika in obdelava se podredi
osnovni stavbi. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na območje. Reklamne objekte
se postavlja v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev
velikih reklamnih panojev v območju ni dopustna. |
c) Ureditev parcele |
(1) Območje otroškega vrtca se lahko ogradi, ograja je lahko lesena ali
živa meja. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, v sporazumu z
lastniki sosednjih zemljišč. |
(2) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in
hortikulturna ureditev vseh namenskih površin, ureditev utrjenih poti in
utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s
travnimi ploščami. Pri zasaditvi se uporabi listavce. Zasaditev se
izvede v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim
soglasjem pristojne varstvene službe. |
(3) Ob
lokalih se lahko uredijo gostinske terase. Pri tem se zagotovi nemoten
prehod po javni površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m.
Terasa se lahko nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se
izven sezone odstrani. |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
enoti urejanja je EŠD 6791 – grad Rakičan, ki je profana stavbna
dediščina. Varuje se tlorisna in višinska zasnova grajske stavbe,
gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev,
strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna
zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje
se tudi širša okolica stavbne dediščine. |
(2) V
enoti urejanja se upošteva še splošne pogoje iz 93. in 96. člena tega
odloka. |
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
g) Ostali pogoji |
Za enoto
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
74. člen
(opuščene gramoznice-rekreacijska
območja)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Enote urejanja BA 9, BA 12, KR 7, KR 8, KR 9, KR 10, KR 11, KU 4, RA
22, SA 4 in SA 6 so območja opuščenih gramoznic in ribnikov z oznako
podrobnejše namenske rabe ZD in VC in so namenjena površinam za
rekreacijo. Na zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, ki so
druge zelene površine, je dopustna ureditev travnatih rekreacijskih
površin (travnata igrišča) ob vodni površini, ureditev manjših utrjenih
površin za piknike ter postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov iz
Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše
namenske rabe ZD. |
(2) Na
območjih vodnih površin z oznako podrobnejše namenske rabe VC, je
dopustna naprava lesenih pomolov dolžine do 5,0 m in širine do 1,5 m, ki
se uredijo na sonaraven način brez utrjevanja brežin. Ohranja se
obstoječa obvodna vegetacija. Na območjih vodnih površin veljajo še
splošni pogoji za vodne površine iz 96. člena tega odloka. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) V
enoti urejanja KR 9 se nadstrešnice in prostore za piknike locira izven
koridorja daljnovoda (15 m na vsako stran osi daljnovoda). |
(2) Na
območju ribnika za lastne potrebe v enoti urejanja SA 4, je na
zemljiščih, ki so druge zelene površine z oznako podrobnejše namenske
rabe ZD, dopustna le dopolnilna zasaditev avtohtonega drevja in
grmičevja. |
(3) Velikost, oblika in obdelava začasnih objektov je prilagojena
namenu. Odmik objektov od vodne površine znaša najmanj 5,0 m. |
c) Ureditev parcele |
Območja
enot izven vodnih površin se zatravijo, lahko se zasadi drevje in
grmičevje. Uporabi se avtohtone rastline, ki uspevajo v bližini.
Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.
Cevovode, komunikacijska omrežja in energetske vode se izvede zemeljsko,
umešča se jih v obstoječe koridorje oziroma tako, da se v največji možni
meri ohranja obstoječo vegetacijo (ilirsko hrastovo-belogabrove
gozdove). Postavitev ograje ni dopustna. |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enote urejanja BA 9, BA 12, KR 8, KR 9, KR 10, KR 11, SA 4 in SA 6
so v območjih varstva narave: EPO in Natura 2000, v enoti urejanja KR 11
je naravna vrednota, zato se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so
navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta
Mestne občine Murska Sobota (ZRSVN, OE Maribor, avgust 2008), ki se
hranijo na sedežu občine. V enoti urejanja BA 12 je črna točka povozov
dvoživk, zato je ob rekonstrukciji krajevnih cest treba urediti ustrezen
prehod za dvoživke. Lokacije so razvidne iz grafične priloge v Prikazu
stanja prostora: Prikaz varstvenih režimov. Upošteva se še pogoje iz
94. člena tega odloka. |
(2) V
enotah urejanja KR 11 in RA 22 so varovalni gozdovi, ki so zavarovani z
Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list
RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10 in 1/13). Upošteva se pogoje iz
navedene uredbe. |
(3) Enoti urejanja KU 4 in SA 6 sta v območju varstvenih pasov vodnega
zajetja Črnske meje, zato je pri vseh posegih v enoti treba upoštevati
tudi določila občinskega Odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje,
Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). Pred izvedbo posegov se
preverijo vplivi na vodovarstveno območje. |
(4) Enoti urejanja KR 10 in KR 11 sta na poplavnem območju. |
(5) Za
enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka. |
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
g) Ostali pogoji |
Za enote
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
75. člen
(rekreacijsko območje ob Muri)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
V enoti
urejanja KR 13 je na območju stavbnih zemljišč, ki so območja za
turizem, šport in rekreacijo z oznako podrobnejše namenske rabe BT,
dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega
objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in
vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe BT. |
b) Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju stavb se upošteva lego obstoječih stavb in odmik od reke Mure,
ki mora biti najmanj 15 m. Nove stavbe se locira vzporedno z obstoječimi
stavbami in vzporedno z dovoznimi potmi pod pogojem, da se ohranja
obstoječa vegetacija. |
(2) Najmanjši odmik stavb od javne ceste je 4,0 m, od vodotoka Mure pa
15 m. V vodni svet se lahko posega le s pomolom za brod. |
(3) Okolica stavb se uredi kot zelenica, del se nameni za gramozirano
parkirišče. |
(4) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.
Cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode se izvede
podzemno pod pogojem, da se ohrani obstoječe drevje in grmičevje. |
(5) Urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in dejavnosti v
območju. Namestitev velikih reklamnih panojev v območju ni dopustna. V
območju se postavijo informativne table z naravovarstveno vsebino. |
c) Pogoji glede velikosti |
Tlorisna
velikost stavb se lahko poveča za 20 % sedanje tlorisne površine. Višina
stavb je pritlična. Stavbe so brez kleti. Velikost nezahtevnih in
enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja
graditve. |
d) Pogoji glede oblikovanja |
Tlorisna
oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena. Stavbe se
lahko postavi na pilote ali stebre nad poplavno linijo. Strehe na
stavbah so lahko dvokapne ali štirikapne v naklonu do 30°, s smerjo
slemena po daljši stranici stavbe in s poljubno kritino, ki ne sme biti
trajno bleščeča. Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so obdelane v
lesu. |
e)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) V
območju enote je delitev parcel možna le zaradi določitve lastništva za
obstoječe objekte in infrastrukturne koridorje. |
(2) V
območju se lahko uredi gramozirano parkirišče v velikosti do 300 m2. |
(3) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest, se nameni
za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
f) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Odplake se spelje v nepretočno greznico, ki se po potrebi prazni,
vsebina se odvaža na čistilno napravo v Murski Soboti. |
(2) Za
enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
g) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja je v območjih varstva narave EPO in Natura 2000, v
enoti je tudi naravna vrednota, zato se pri načrtovanju posegov v
prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih
vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki
so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta
Mestne občine Murska Sobota (ZRSVN, OE Maribor, avgust 2008), ki se
hranijo na sedežu občine. Upošteva se še pogoje iz 94. člena tega
odloka. |
(2) Enota urejanja meji na območje varovalnih gozdov. Posegi v gozdne
površine niso dopustni. |
(3) Enota urejanja je v območju varstvenega pasu vodnega zajetja Krog,
zato je pri vseh posegih v enoti treba upoštevati tudi določila
občinskega Odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in
Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). Pred posegi se preverijo vplivi
na vodovarstveno območje. |
(4) Enota urejanja je na poplavnem območju. |
(5) Za
enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka. |
h) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
i) Ostali pogoji |
Za enoto
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
76. člen
(druge zelene površine)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
V
podenoti urejanja NE 3/2 je na območju sanacije (Mlake ob rekreacijskem
centru), ki je druga zelena površina z oznako podrobnejše namenske rabe
ZD, dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih
objektov v pasu ob cesti, sanacija vodnih površin in dopolnilna
zasaditev drevja in grmičevja. Gradnja drugih objektov ni dopustna. |
b) Ureditev parcele |
Del
območja se uredi v vodno površino, del se zasadi z drevjem in
grmičevjem. Postavitev ograje ni dopustna. |
c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za
podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega
odloka. |
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Podenota urejanja je v območju poplav. |
(2) Za
podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 96. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za
podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega
odloka. |
f) Ostali pogoji |
Za
podenoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena
tega odloka. |
77. člen
(območje za vrtičkarstvo)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
Enota
urejanja MS 28 je območje stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše
namenske rabe ZV, ki so površine za vrtičkarstvo, namenjene prostočasni
kmetijski dejavnosti. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
Pomožne
objekte za hrambo vrtnarskega orodja se lahko postavi ob posameznem vrtu
v velikosti do 12 m2. Objekti so lahko leseni ali zidani, z
dvokapno, enokapno ali ravno streho. |
c) Ureditev parcel |
Nadaljnje delitve parcel so možne kot delitev večjih vrtov na manjše
enote. Parcele so namenjene izključno za ljubiteljsko kmetijsko obdelavo
– vrtičkarstvo. |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Do
območja je urejena dovozna cesta, za oskrbo z vodo je možno urediti
vodnjake. Možno je zbiranje kapnice. |
(2) Za
enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
3.4. Prostorski izvedbeni pogoji na
območjih izven naselij
78. člen
(vodno zajetje v Krogu)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enoti urejanja KR 16 je na območju stavbnih zemljišč obstoječega
črpališča pitne vode, ki je površina okoljske infrastrukture, namenjena
za izvajanje gospodarske službe s področja oskrbe z vodo z oznako
podrobnejše namenske rabe O, dopustna izvedba gradbenih in drugih del,
ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo
namembnosti in vzdrževanje naprav v črpališču, vključno z vsemi
tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje
vodarne. Dopustne so še gradnje in vzdrževanja naslednjih vrst objektov: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe O. |
(2) Na
območju enote urejanja veljajo tudi pogoji iz predpisov o zaščiti vodnih
virov na območju Mestne občine Murska Sobota: Odlok o zavarovanju vodnih
virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
Objekte
v območju vodarne se prilagodi namenu. Locira se jih nizvodno od
vodnjakov. Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v
skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve. |
c) Ureditev parcele |
(1) V
enoti urejanja je dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja
in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih
(gramoziranih) poti in utrjenega parkirišča za lastne potrebe. Pri
zasaditvi se uporabijo avtohtone rastline, ki uspevajo v bližini. Pri
vzdrževanju površin je prepovedana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih
sredstev. |
(2) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.
Cevovode, komunikacijska omrežja in energetske vode se izvede zemeljsko,
umešča se jih v obstoječe koridorje oziroma tako, da se v največji možni
meri ohranja obstoječo vegetacijo (ilirsko hrastovo-belogabrovi
gozdovi). |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in
telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen
upravljavec. Za enot urejanja veljajo še splošni pogoji iz 91. in
92. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja je v območju varstva narave EPO in Natura 2000, v
enoti urejanja je tudi naravna vrednota NV 7469 – Mura loka I, zato se
pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in
pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za
Občinski prostorski načrta Mestne občine Murska Sobota (ZRSVN, OE
Maribor, avgust 2008), ki se hranijo na sedežu občine. |
(2) Enota urejanja je v območju varstvenega pasu vodnega zajetja Krog,
zato je pri vseh posegih v enoti treba upoštevati tudi določila
občinskega odloka o zavarovanju vodnih virov (Odlok o zavarovanju vodnih
virov Črnske meje, Krog in Fazanerija – Uradni list RS, št. 34/00). |
(3) Enota urejanja je znotraj visokovodnega nasipa ob reku Muri, ki je
poplavno območje. |
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 94., 95. in
96. člena tega odloka. |
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
g) Ostali pogoji |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka. |
79. člen
(območja za bogatenje podtalnice)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enotah urejanja KR 12 in KR 14 je na območju gozdnih zemljišč z oznako
podrobnejše namenske rabe G, je poleg osnovne rabe za gozdna zemljišča,
dopustna tudi izvedba posegov za bogatenje in čiščenje podtalnice, kot
so ponikovalna (infiltracijska) polja, usedalniki, črpališča, vodnjaki
in druge ureditve, s katerimi se izboljša količina in kvaliteta pitne
vode. |
(2) Na
območju stavbnih zemljišč, ki so površine okoljske infrastrukture,
namenjene za izvajanje gospodarske službe s področja oskrbe z vodo z
oznako podrobnejše namenske rabe O, je dopustna izvedba nadomestnih in
novih vodnjakov za zajem pitne vode, vključno z vsemi tehničnimi objekti
in napravami, ki so potrebni za zajem in distribucijo pitne vode.
Dopustne so še gradnje in vzdrževanja naslednjih vrst objektov: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe O. |
(3) Na
območjih veljajo tudi pogoji iz občinskih in državnih predpisov o
zaščiti vodnih virov na območju Mestne občine Murska Sobota. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
Objekte
v območju enot se prilagodi namenu. Velikost nezahtevnih in enostavnih
objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve. |
c) Ureditev parcele |
(1) Na
robu enot urejanja se uredi nasip do višine poplavne linije. Dopustna je
dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in ureditev utrjenih poti
znotraj enote urejanja. Pri zasaditvi se uporabijo avtohtone rastline,
ki uspevajo v bližini. Pri vzdrževanju površin je prepovedana uporaba
gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Okolica objektov in naprav se v
največji možni meri pogozdi, drevje se odstrani le v nujnih primerih,
goloseki so prepovedani. |
(2) Območji enot urejanja ali območja posameznih ureditev se lahko
ogradijo, ograja je žična do višine 2 m, lahko je ozelenjena. |
(3) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu.
Cevovode, komunikacijska omrežja in energetske vode se izvede zemeljsko,
umešča se jih v obstoječe koridorje oziroma tako, da se v največji možni
meri ohranja obstoječo vegetacijo (ilirsko hrastovo-belogabrovi
gozdovi). |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Priključevanje objektov se izvede tako, da se v največji možni meri
ohrani ilirsko hrastovo-belogabrove gozdove. Za enot urejanja veljajo še
splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enoti urejanja sta v območjih varstva narave EPO in Natura 2000, v
enotah je tudi naravna vrednota NV 7469 – Mura loka I, zato se pri
načrtovanju posegov v prostor v največji možni meri ohranja obstoječe
stanje. Upošteva se usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih
vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki
so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta
Mestne občine Murska Sobota (ZRSVN, OE Maribor, avgust 2008), ki se
hranijo na sedežu občine. |
(2) V
enotah urejanja so varovalni gozdovi ki so zavarovani z Uredbo o
varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS,
št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10 in 1/13). Upošteva se pogoje iz navedene
uredbe. |
(3) Enota urejanja KR 12 je v območju varstvenega pasu vodnega zajetja
Krog, zato je pri vseh posegih v enoti treba upoštevati tudi določila
občinskega Odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in
Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). |
(4) Enoti urejanja sta znotraj visokovodnega nasipa ob reku Muri, ki je
poplavno območje. |
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 94., 95. in
96. člena tega odloka. |
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoti
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
g) Ostali pogoji |
Za enoti
urejanja veljajo splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka. |
80. člen
(čistilna naprava za čiščenje vode)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
V enoti
urejanja z oznako KR 15 je na območju načrtovane čistilne naprave za
čiščenje pitne vode, ki je površina okoljske infrastrukture, namenjene
za izvajanje gospodarske službe s področja oskrbe z vodo, z oznako
podrobnejše namenske rabe O, dopustna izvedba gradbenih in drugih del,
ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev in
vzdrževanje čistilne naprave za vodo, vključno z vsemi tehničnimi
objekti za potrebe čiščenja in distribucije vode. Dopustne so še gradnje
in vzdrževanja naslednjih vrst objektov: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe O. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Lega
in velikost objektov in naprav se prilagodi tehnološkim potrebam
čiščenja pitne vode. Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in
grmičevja in ureditev utrjenih poti znotraj enote urejanja. Pri
zasaditvi se uporabijo avtohtone rastline, ki uspevajo v bližini. Pri
vzdrževanju površin je prepovedana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih
sredstev. |
(2) Območje enote urejanja se lahko ogradi, ograja je žična do višine 2
m, lahko je ozelenjena. |
(3) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enota urejanja je v območjih varstva narave EPO in Natura 2000, zato
se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in
pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za
Občinski prostorski načrta Mestne občine Murska Sobota (ZRSVN, OE
Maribor, avgust 2008), ki se hranijo na sedežu občine. |
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 94., 95. in
96. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoto
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
f) Ostali pogoji |
Za enoto
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
81. člen
(antena Nemčavci)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
V enoti
urejanja NE 7 je na območju stavbnih zemljišč, ki so površine
komunikacijske infrastrukture, namenjene za telekomunikacijo z oznako
podrobnejše namenske rabe T, dopustna izvedba gradbenih in drugih del,
ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo
namembnosti in vzdrževanje naprav v območju radijske antene, vključno z
vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje
naprave. Dopustne so še gradnje in vzdrževanja naslednjih vrst objektov: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe T. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Novi
nadzemni objekti v območju niso predvideni. Velikost nezahtevnih in
enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja
graditve. Locira se jih na mesto obstoječih po predhodni odstranitvi. |
(2) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
c) Ureditev parcele |
Dopustna
je ureditev utrjenih poti in utrjenih površin. Utrjene površine se
izvede s tlakovci. |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Priključevanje objekta na električno omrežje in telekomunikacijsko
omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec. Za
enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega
odloka. |
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
V enoti
veljajo splošni pogoji iz 95. in 96. člena tega odloka. |
82. člen
(letališče Murska Sobota)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
enoti urejanja SO 125 je na območju stavbnih zemljišč, ki so površine
letališča, z oznako podrobnejše namenske rabe PL, dopustna izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev in vzdrževanje letaliških stez in ploščadi,
vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami. Dopustne so še gradnje
in vzdrževanja naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij. |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PL. |
(2) V
enoti urejanja SO 126 je na območju stavbnih zemljišč, ki so območja
centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna
izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje
naslednjih vrst objektov: |
1. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
2. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
3. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe CD. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Tlorisna oblika stavb je pravokotna ali kvadratna ali sestavljena.
Višina stavb je do P+1+M (višina kolenčnega zidu je do 1,20 m). Na
stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme,
vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo
naselja. Stavbe so brez kleti. Velikost nezahtevnih in enostavnih
objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(2) Strehe na vseh stavbah so lahko v poljubnem naklonu ali ravne ali
ločne s poljubno kritino, ki ne sme biti trajno bleščeča. Strehe je
dopustno zaključiti z napušči. Odpiranje strešin je dopustno s strešnimi
okni. Fasade se opleska v barvah ali obdela z različnimi materiali tako,
da v prostoru niso izrazito moteče. Na fasadah so dopustni balkoni,
nadstreški nad vhodi ipd. Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno
enotno za celotno stavbo glede obdelave in barve fasad, velikosti,
oblike in barve stavbnega pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve
klimatskih naprav ipd. |
(3) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
(4) Urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira
značilnih pogledov na objekte ali območja. Reklamne objekte se postavlja
v skladu z občinskim predpisom o oglaševanju. Namestitev velikih
reklamnih panojev v območju ni dopustna. |
c) Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(zelene površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske površine).
Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med
stavbami. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na
drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe ali objekta oddaljene največ
200 metrov in je omogočena njihova trajna uporaba. |
(6) Nad
parkirnimi površinami se lahko uredijo nadstrešnice, na strehe se lahko
namestijo sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd. |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
Za enoti
urejanja veljajo splošni pogoji iz 91. in 92. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
Za enoti
urejanja veljajo splošni pogoji iz 95., 96. in 97. člena tega odloka. |
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enoti
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega
odloka. |
g) Ostali pogoji |
Za enoti
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
4. Prostorski izvedbeni pogoji na
območjih krajine
83. člen
(območja krajine)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Enote urejanja BA 2, VE 4, MS 1, MS 2, MS 3, MS 4, MS 5, MS 7, MS 8,
MS 9, MS 10, MS 12, MS 13, MS 14, MS 15, MS 16, MS 17, MS 18, MS 19, MS
20, MS 21, MS 22/1, MS 22/2, MS 23, MS 24, MS 25, MS 26, MS 27, MS 30,
MS 31, MS 32, MS 33, MS 34, MS 35, MS 38, MS 45 in MS 46 so območja
krajine, namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti ter razpršeni
poselitvi in se delijo na najboljša kmetijska zemljišča z oznako
podrobnejše namenske rabe K1, druga kmetijska zemljišča z oznako
podrobnejše namenske rabe K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobnejše
namenske rabe G, na vodna zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe
VC, na površine cest z oznako podrobnejše namenske rabe PC, na ostale
zelene površine z oznako podrobnejše namenske rabe ZD in na stavbna
zemljišča v razpršeni poselitvi z oznako podrobnejše namenske rabe A. |
(2) Na
kmetijskih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in K2, ki so
trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe
dopustni: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe K1 in K2. |
2. Drugi
objekti in posegi: |
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč; |
– objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja
tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po
uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med
pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po
velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega
rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov; |
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade,
ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža); |
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; |
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira; |
– začasni objekti in začasni posegi za čas dogodka oziroma v času
sezone, in sicer oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, začasna tribuna za
gledalce na prostem, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi
(npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik); |
– opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska
preža, ptičja opazovalnica); |
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami; |
– dostop
do objekta, če gre za objekt razpršene gradnja ali razpršene poselitve
ali objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih; |
– gradbeni inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena uvrščeni v skupini daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje, in lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; |
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja
ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču,
kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter
objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste
treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste; |
– mala
vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z
boniteto manj kot 35; |
– rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh. |
(3) Na
vseh kmetijskih zemljiščih so možne rekonstrukcije in vzdrževanje
prometnih površin, objektov in naprav, tudi na površinah, ki v grafičnih
prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko
rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe
kmetijskih zemljišč ali druge podrobnejše namenske rabe zemljišč, so pa
v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi
prometne površine (ceste). Gradnja se mora izvajati na podlagi ustrezne
dokumentacije. Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
(4) Na
vseh kmetijskih zemljiščih se lahko izvaja komasacija kmetijskih
zemljišč. Pri načrtovanju in izvedbi se v največji možni meri ohranjajo
ostanki gozdov, živice, omejki in osamela drevesa. Za območja komasacij
se po potrebi izdela občinski podrobni prostorski načrt. |
(5) V
podenoti urejanja MS 22/2 je na najboljših kmetijskih zemljiščih z
oznako podrobnejše namenske rabe K1, ki so površine za vzorčne kulture
in nasade ob Srednji kmetijski šoli Rakičan poleg osnovne rabe dopustna
še postavitev ograje do višine 2,0 m. |
(6) Na
kmetijskih zemljiščih, kjer so izvedene kmetijske operacije za
izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se vzdržuje in obnavlja drenažne
sisteme in osnovna odvodnja iz kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih
agrarnih operacij se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne
sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma
se jih v največji možni meri varuje. |
(7) Gradbene inženirske objekte in pomožne infrastrukturne objekte,
katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se lahko izvede v
zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial
kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih, v
čim krajšem poteku in po možnosti: izven sklenjenih kmetijskih površin,
ob robovih parcelnih mej, ob cestnem svetu, med gozdno mejo in njivo ter
se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Globina ali
višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna
normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih objektov je
treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa
urediti zemljišče ob njih. Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se po
opustitvi objekta/dejavnosti poruši, zemljišče se vzpostavi v prvotno
stanje. |
(8) Na
gozdnih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe G, ki so namenjena
za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni: |
1. Gradbeni in inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (vsi razen
čistilnih naprav, ki se lahko postavljajo le na robu gozdnega
zemljišča), |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (vsi razen drugi gradbeni inženirski objekti
za šport, rekreacijo in prosti čas ter objekti za ravnanje z odpadki). |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe G. |
3. Drugi
objekti in posegi: |
– rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, |
– vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega
režima, |
– začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del
pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in
vzpostavi v prvotno stanje, |
– športne in rekreacijske površine, pri katerih ni potrebna odstranitev
drevja. |
(9) V
enotah urejanja MS 1, MS 32, MS 33 in MS 34 ter podenoti urejanja MS
22/1 so varovalni gozdovi z oznako podrobnejše namenske rabe G. Na teh
površinah so dopustni vsi posegi iz prejšnjega odstavka tega člena ob
upoštevanju režimov gospodarjenja in varovanja iz predpisa o varovalnih
gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. |
(10) V
enotah urejanja MS 1, MS 8 in MS 32, so na območjih celinskih vodnih
zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe VC, na območjih vodne
infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, poleg
osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki
se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še: |
– objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo
in varstvo voda, |
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, |
– objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(11) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali
odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov. |
(12) Na
območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC
in na pripadajočih varovalnih pasovih, so poleg tekočih vzdrževalnih del
in rekonstrukcije dopustni: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(13) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(14) Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za
vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta
niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture,
temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih
načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne
površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
(15) V
enotah urejanja MS 9 in MS 32 je na območju zelenih površin, ki so
namenjena ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe
ZD, dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih
objektov. |
(16) V
enotah urejanja MS 1, MS 5, MS 10, MS 24, MS 32, MS 33 in MS 38 ter
podenoti urejanja MS 22/1 je na območjih posamičnih stavbnih zemljišč z
oznako podrobnejše namenske rabe A, dopustna izvedba gradbenih in drugih
del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev,
spremembo namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe (samostojne hiše, kmečke hiše in druge
podeželske hiše), |
– dvostanovanjske stavbe (samostojne hiše, v katerih se nahajata dve
stanovanji). |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– stavbe
za storitvene dejavnosti, |
– industrijske stavbe (avtomehanične, mizarske in podobne delavnice), |
– nestanovanjske kmetijske stavbe, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje. |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe A. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov na parcelah
razpršene poselitve |
(1) Odmik stavb od sosednje parcelne meje je najmanj 1,0 m in se
prilagodi značilnim odmikom na parceli. Odmiki od meja in sosednjih
stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske
javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno
požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m, od potokov in
vodnih površin 1. reda najmanj 15,0 m oziroma najmanj 40 m, od ostalih
vodnih površin najmanj 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če
s tem soglaša upravljavec ceste. |
(2) Tlorisna velikost stavb na vseh stavbnih parcelah se pri gradnji
lahko poveča največ za 20 % obstoječe tlorisne velikosti, ob pogoju, da
velikost ne sega izven stavbnega zemljišča. Višina stanovanjskih stavb
je do P+2, višina kmetijskih stavb se prilagodi namenu. Velikost
nezahtevnih in enostavnih objektov se določa v skladu z veljavnimi
predpisi s področja graditve. |
(3) Strehe na stanovanjskih stavb so dvokapnice v naklonu od 20° do 45°,
s smerjo slemena po daljši stranici stavbe in z opečno kritino, ki ne
sme biti trajno bleščeča. Enokapne in ravne strehe so možne le na
kmetijskih stavbah ter nezahtevnih in enostavnih objektih. Strehe je
dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo
največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s
strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno
oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in
ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je
poljubna. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na
stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme,
vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo
naselja. Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v
lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo).
Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo
glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega
pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(4) Okolico se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele na zunanjem
robu parcel mora biti ozelenjen. |
(5) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
c) Pogoji in merila za parcelacijo na parcelah razpršene poselitve |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Širina parcel mora zagotavljati ustrezne sanitarne in požarne
odmike med objekti. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
(5) Ob
lokalih, ki mejijo na javne površine se lahko uredijo gostinske terase
ob uličnih fasadah stavb. Pri tem se zagotovi nemoten prehod po javni
površini, širina pločnika mora znašati najmanj 1,20 m. Terasa se lahko
nadkrije s platneno ali drugo začasno streho, ki se izven sezone
odstrani. |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Gradbene inženirske objekte in pomožne infrastrukturne objekte,
katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski
izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih
zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem
poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po
izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. |
(2) Nova
in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se izvaja
v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi
infrastrukturnimi vodi. Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture
se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov. |
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 91. in
92. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
nekaterih enotah urejanja so enote kulturne dediščine, in sicer: |
– v
enoti urejanja MS 1 sta EŠD 6757 – vila rustika v Kupšincih in EŠD 6778
– gomila v Kupšincih, ki sta arheološki dediščini, |
– v
enotah urejanja MS 8 in MS 9 je EŠD 29507 – arheološko območje Njiva, |
– v
enoti urejanja MS 22 je EŠD 30072 – arheološko najdišče Pri veliki
cesti, v podenoti urejanja MS 22/1 pa še EŠD 6763 – rimskodobno gomilno
grobišče Rakičan, |
– v
enotah urejanja MS 24 in MS 27 je EŠD 21027 – arheološko najdišče
Erjavec, |
– v
enoti urejanja MS 26 je EŠD 29510 – arheološko najdišče Pri starem
križu, |
– v
enotah urejanja MS 30 in MS 31 je EŠD 15540 – arheološko najdišče
Grofovsko II, |
– v
enoti urejanja MS 32 so EŠD 15541 – arheološko najdišče Grofovsko I, EŠD
15525 – arheološko najdišče Pod Kotom sever, EŠD 1240 – arheološko
območje Grad, EŠD 1250 – gomila v Krogu, EŠD 15524 – arheološko najdišče
Pod Kotom cesta, EŠD 15531 – arheološko najdišče za Raščico in EŠD 15510
– arheološko najdišče Pod Kotom jug, |
– v
enoti urejanja MS 38 so EŠD 15531– arheološko najdišče za Raščico, EŠD
15525 – arheološko najdišče Pod Kotom sever, EŠD 15524 – arheološko
najdišče Pod Kotom cesta, EŠD 15510 – arheološko najdišče Pod Kotom jug
in EŠD 1246 – rimskodobna gomila Ovčarski breg. |
(2) V
arheoloških območjih se varuje prostorski in vsebinski kontekst
arheološkega najdišča. Zemljišča in zemeljske plasti se varuje pred
različnimi uničujočimi posegi in rabami (izkopi, nasipi, gradnja). Omeji
se intenzivna kmetijska in gozdna raba, gradnja ali postavitev pomožnih
objektov je možna le s soglasjem pristojne varstvene službe in ob
predhodnih arheoloških raziskavah. Za vsak poseg v arheološko območje se
pridobi kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Upošteva
se še pogoje iz 93. člena tega odloka. |
(3) V
nekaterih enotah urejanja so naravne vrednote, in sicer: |
– v
enoti urejanja MS 1 je NV 7292 – gramoznica v Kupšincih, ki je zoološka,
botanična in ekosistemska naravna vrednota. Ohranja se obstoječe stanje; |
– v
enoti urejanja MS 20 je NV 6951 – dob v Noršincih, ki je drevesna
naravna vrednota. Ohranja se drevo, njegovo rastišče in ekološke
razmere. Ob morebitni rekonstrukciji ceste ali pri umeščanju javne
gospodarske infrastrukture v bližino rastišča, se predhodno zaprosi
naravovarstveno soglasje/dovoljenje za poseg v naravo; |
– v
enotah urejanja MS 1, MS 7, MS 8, MS 9, MS 17, MS 32 in MS 33 je več
črnih točk povozov dvoživk, zato je ob rekonstrukciji cest treba urediti
ustrezen prehod za dvoživke. Lokacije so razvidne iz grafične priloge
Prikaz stanja prostora: Prikaz varstvenih režimov. |
(4) Na
območjih naravnih enot se upošteva še splošne pogoje iz 94. člena tega
odloka. |
(5) V
enotah urejanja MS 1, MS 32, MS 33 in MS 34 ter podenoti urejanja MS
22/1 so varovalni gozdovi, ki so zavarovani z Uredbo o varovalnih
gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05,
56/07, 29/09, 91/10 in 1/13). Upoštevajo se režimi gospodarjenja in
varovanja iz navedene uredbe in ostalih predpisov o varovalnih gozdovih
in gozdovih s posebnim pomenom. Upošteva se še splošne pogoje iz
95. člena tega odloka. |
(6) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno
drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v
čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva
narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje.
odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo
varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin
ni dopustno ograjevati. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi
prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov.
Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo
narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. Pri
novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje
gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem nosi odgovornost
za nastalo škodo v primeru porušitve drevja investitor. |
(7) Za
vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za
gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske
razmere divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča. |
(8) Enote urejanja MS 7, MS 8, MS 9, MS 10, MS 12, MS 13, MS 14, MS 15,
MS 16, MS 17, MS 18, MS 19, MS 20, MS 33 in MS 46 ter podenota urejanja
MS 22/1 so delno ali v celoti na poplavnih območjih. |
(9) Enote urejanja MS 1, MS 5 in MS 8 so delno v območjih varstvenih
pasov vodnih zajetij Fazanerija in Črnske meje, zato so posegi dopustni
ob upoštevanju določil občinskega Odloka o zavarovanju vodnih virov
Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). Na teh
zemljiščih je prepovedan razvoz gnojevke in gnojnice. Pred izvedbo
posegov se preverijo vplivi na vodovarstveno območje. |
(10) V
enotah urejanja MS 7, MS 8, MS 10, MS 12, MS 26, MS 33 in MS 34 ter
podenoti urejanja MS 22/1 so izvedene hidromelioracije. Pri posegih se
varuje drenažni sistem in se po potrebi nadomesti. |
(11) V
vplivnem območju letališča Murska Sobota, ki sega v vse enote urejanja v
krajini veljajo pogoji glede omejitve višine objektov, ki so navedeni v
101. členu tega odloka. |
(12) Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 96. člena tega odloka. |
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
g) Ostali pogoji |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega odloka. |
84. člen
(območja krajine v območjih varstva
narave)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Enote urejanja MS 36, MS 37, MS 39, MS 40, MS 41, MS 42, MS 43 in MS
44 so območja krajine, namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti ter
razpršeni poselitvi in se delijo na najboljša kmetijska zemljišča z
oznako podrobnejše namenske rabe K1, druga kmetijska zemljišča z oznako
podrobnejše namenske rabe K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobnejše
namenske rabe G, na vodna zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe
VC in na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi z oznako podrobnejše
namenske rabe A. Vsa zemljišča so tudi v območjih varstva narave. |
(2) Na
kmetijskih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in K2, ki so
trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe
dopustni: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe K1 in K2. |
2. Drugi
objekti in posegi: |
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč; |
– objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja
tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po
uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med
pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po
velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega
rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov; |
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade,
ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža); |
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; |
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira; |
– začasni objekti in začasni posegi za čas dogodka oziroma v času
sezone, in sicer oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, začasna tribuna za
gledalce na prostem, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi
(npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik); |
– opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska
preža, ptičja opazovalnica); |
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami; |
– dostop
do objekta, če gre za objekt razpršene gradnja ali razpršene poselitve
ali objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih; |
– gradbeni inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena uvrščeni v skupini daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje, in lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; |
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja
ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču,
kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter
objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste
treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste; |
– mala
vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z
boniteto manj kot 35; |
– rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh. |
(3) Na
vseh kmetijskih zemljiščih so možne rekonstrukcije in vzdrževanje
prometnih površin, objektov in naprav tudi na površinah, ki v grafičnih
prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko
rabo prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe
kmetijskih zemljišč ali druge podrobnejše namenske rabe zemljišč, so pa
v katastrskih načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi
prometne površine (ceste). Gradnja se mora izvajati na podlagi ustrezne
dokumentacije. Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
(4) Na
vseh kmetijskih zemljiščih se lahko izvaja komasacija kmetijskih
zemljišč. Pri načrtovanju in izvedbi se v največji možni meri ohranjajo
ostanki gozdov, živice, omejki in osamela drevesa. Za območja komasacij
se po potrebi izdela občinski podrobni prostorski načrt, v postopek
priprave se vključi tudi naravovarstvena služba. |
(5) Na
kmetijskih zemljiščih, kjer so izvedene kmetijske operacije za
izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se vzdržuje in obnavlja drenažne
sisteme in osnovna odvodnja iz kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih
agrarnih operacij se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne
sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma
se jih v največji možni meri varuje. |
(6) Na
gozdnih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe G, ki so namenjena
za gozdarsko dejavnost in so v območjih varstva narave, so poleg
primarne rabe dopustni: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe G. |
2. Drugi
objekti in posegi: |
– rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, |
– vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega
režima, |
– začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del
pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in
vzpostavi v prvotno stanje, |
– športne in rekreacijske površine, pri katerih ni potrebna odstranitev
drevja. |
(7) V
enotah urejanja MS 36, MS 37, MS 39 in MS 42 so na območjih celinskih
vodnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe VC, na območjih vodne
infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, poleg
osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki
se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še: |
– objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo
in varstvo voda, |
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, |
– objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(8) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost
pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in
plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali
odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov. |
(9) V
enoti urejanja MS 36 je na območju stavbnih zemljišč z oznako
podrobnejše namenske rabe A, dopustna izvedba gradbenih in drugih del,
ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo
namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Stanovanjske stavbe: |
– enostanovanjske stavbe (samostojne hiše, kmečke hiše in druge
podeželske hiše), |
– dvostanovanjske stavbe (samostojne hiše, v katerih se nahajata dve
stanovanji). |
2. Nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe, |
– stavbe
za storitvene dejavnosti, |
– nestanovanjske kmetijske stavbe, |
– druge
nestanovanjske stavbe (druge stavbe, ki niso uvrščene drugje). |
3. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
4. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe A. |
(10) V
enotah urejanja MS 36, MS 39 in MS 40 so na območjih prometne
infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih
varovalnih pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije
dopustni naslednji posegi in gradnje: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(11) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(12) Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za
vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta
niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture,
temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih
načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne
površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov na parcelah
razpršene poselitve |
(1) Odmik stavb od sosednje parcelne meje je najmanj 1,0 m oziroma se
prilagodi značilnim odmikom na parceli. Odmiki od meja in sosednjih
stavb morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske
javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno
požarno varnost. Odmik od javne ceste je najmanj 4,0 m oziroma manj, če
s tem soglaša upravljavec ceste. |
(2) Tlorisna velikost stavb se gradnji lahko poveča največ za 20 %
obstoječe tlorisne velikosti, ob pogoju, da velikost ne sega izven
stavbnega zemljišča. Višina stanovanjskih stavb je do P+2, višina
kmetijskih stavb se prilagodi namenu. Velikost nezahtevnih in enostavnih
objektov se določa v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve. |
(3) Strehe na stanovanjskih stavbah so dvokapnice v naklonu od 20° do
45°, s smerjo slemena po daljši stranici stavbe in z opečno kritino, ki
ne sme biti trajno bleščeča. Enokapne in ravne strehe so možne le na
kmetijskih stavbah ter nezahtevnih in enostavnih objektih. Strehe je
dopustno zaključiti s čopi, zatrepi in napušči. Čopi lahko prekrivajo
največ 1/3 višine osnovne strehe. Odpiranje strešin je dopustno s
strešnimi okni in frčadami. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno
oblikovane. Frčade ne smejo biti višje od 2/3 višine osnovne strehe in
ne daljše od 2/3 dolžine osnovne strehe. Oblika strehe na frčadah je
poljubna. Na fasadah do dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi ipd. Na
stavbe se lahko namesti sončne kolektorje in fotovoltaične sisteme,
vendar naj bodo nameščeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo
naselja. Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v
lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo).
Vzdrževanje objekta se mora izvajati oblikovno enotno za celotno stavbo
glede obdelave in barve fasad, velikosti, oblike in barve stavbnega
pohištva, zasteklitve balkonov, namestitve klimatskih naprav ipd. |
(4) Okolico se uredi glede na funkcijo stavb. Del parcele na zunanjem
robu parcel mora biti ozelenjen. |
(5) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi svojemu namenu. |
c) Pogoji in merila za parcelacijo na parcelah razpršene poselitve |
(1) Dopustna je združitev parcel in delitev parcele. Delitev se lahko
izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več parcel, na katerih stojijo
objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele
zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. Na vseh deljenih
parcelah morajo biti zagotovljeni pogoji, ki veljajo za parcele. |
(2) Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in
zmogljivosti načrtovanih stavb in tlorisne zasnove ter tipologije
zazidave. Zagotovljene morajo biti površine, ki služijo tem stavbam
(odprte bivalne površine, parkirišča, manipulativne in intervencijske
površine). Širina parcel mora zagotavljati ustrezne sanitarne in požarne
odmike med objekti. |
(3) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih
mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe ali objekta v skladu s Prilogo
2 tega odloka. |
(4) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri
posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se
nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. |
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po
kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se
ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka
infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po
možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni
gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte se lahko postavi le za določen čas, po
preteku uporabe se zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. |
(2) Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih
koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se
zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti. Obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki negativno
vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira. |
(3) Pri
načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše
število prečkanj vodotokov. |
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 91. in
92. člena tega odloka. |
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Enote urejanja MS 36, MS 37, MS 39, MS 40, MS 41, MS 42, MS 43 in MS
44 so v območjih varstva narave EPO in Natura 2000, zato se pri
načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za
varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski
prostorski načrta Mestne občine Murska Sobota (ZRSVN, OE Maribor, avgust
2008), ki se hranijo na sedežu občine. Upošteva se pogoje iz 94. člena
tega odloka. |
(2) V
enotah urejanja MS 36 in MS 40 je naravna vrednota NV 7462 – Mura loka1,
v enoti urejanja MS 25/4 pa naravni vrednoti NV 7462 – Mura loka in NV
6946 – Mura, mrtvi rokav 3. Ohranja se obstoječe stanje. |
(3) V
enotah urejanja MS 36 in MS 44 je več črnih točk povozov dvoživk, zato
je ob rekonstrukciji cest treba urediti ustrezen prehod za dvoživke.
Lokacija je razvidna iz grafične priloge v Prikazu stanja prostora:
Prikaz varstvenih režimov. |
(4) V
enotah urejanja MS 40, MS 41, MS 42 in MS 43 so varovalni gozdovi, ki so
zavarovani z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom
(Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10 in 1/13). Upošteva se
pogoje iz navedene uredbe. |
(5) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem
se gnojevka izvaža prednostno na zemljišča izven varovanih območij.
Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Vzpodbuja
se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se
kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se
ohranja in ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke. |
(6) Na
kmetijskih zemljiščih, ki so v naravovarstvenih območjih (ekološko
pomembno območje, Natura 2000, krajinski park) se raba, izkoriščanje in
urejanje načrtuje tako, da se trajno ohranjajo kmetijske, ekološke in
krajinskotvorne funkcije. Raba travnikov, pašnikov, sadovnjakov,
vinogradov in polj se načrtuje na trajnostni in sonaravni način.
Združevanje kmetijskih zemljišč, ki bi vplivalo na krajinskotvorne,
habitatske in biodiverzitetne lastnosti območij, ni dovoljeno. Posegi se
lahko izvajajo pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno
sanira in vzpostavi v prvotno stanje. Na kmetijska zemljišča ni dovoljen
vnos tujerodnih organizmov in kemičnih snovi, ki bi lahko imeli
negativen vpliv na biodiverzitetne značilnosti območja. |
(7) Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se na kmetijskih zemljiščih, ki
so v območjih varstva narave, lahko postavi le za določen čas, po
preteku določenega časa se zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Poti,
kolesarske steze in trim steze na kmetijskih zemljiščih lahko potekajo
le po obstoječih poteh, izven pa le podzemni pomožni infrastrukturni
objekti, če se zemljišče po gradnji vzpostavi v kmetijsko rabo. |
(8) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih
ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO,
Natura). Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki
predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje
biotske raznovrstnosti. |
(9) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske
rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s
spremembo občinskega prostorskega načrta. |
(10) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja
gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih
koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih
območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v
prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih
meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna.
Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Pri gradnji ograj ob prometnicah
se zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih
prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za
varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. Pri
novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje
gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem nosi odgovornost
za nastalo škodo v primeru porušitve drevja investitor. |
(11) V
gozdovih, ki so opredeljeni kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim
pomenom v enotah urejanja MS 40, MS 41, MS 42 in MS 43, se upoštevajo
režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in
gozdovih s posebnim namenom. |
(12) Za
vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za
gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske
razmere divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča. |
(13) Regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih
procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje. Na akumulacijah,
ki se uporabljajo v turistične in druge namene, se ohranja tudi
biotopska namembnost mirne cone. |
(14) Enoti urejanja MS 39 in MS 40 se delno nahajata na vodovarstvenem
območju, zato so posegi dopustni ob upoštevanju Odloka o zavarovanju
vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradne objave Soboške
novine, 23. junij 2000), enoti urejanja MS 41 in MS 44 pa na
vodovarstvenem območju, zato so posegi dopustni ob upoštevanju Odloka o
varstvu vodnega vira Lukavci (Uradni list RS, št. 56/00 in 110/00). Na
teh zemljiščih je prepovedan razvoz gnojevke in gnojnice. |
(15) Enote urejanja MS 36, MS 37, MS 40, MS 41, MS 42 in MS 43 so delno
ali v celoti na poplavnih območjih. |
(16) V
vplivnem območju letališča Murska Sobota, ki sega v vse enote urejanja v
krajini veljajo pogoji glede omejitve višine objektov, ki so navedeni v
101. členu tega odloka. |
(17) Za
posege v območja z naravovarstvenim statusom se pridobi naravovarstveno
soglasje/dovoljenje za poseg v naravo. |
(18) Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 95. in 96. člena tega
odloka. |
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
Za enote
urejanja veljajo splošni pogoji iz 98., 99. in 100. člena tega odloka. |
g) Ostali pogoji |
Za enote
urejanja veljajo še splošni pogoji iz 101., 102. in 103. člena tega
odloka. |
85. člen
(gozdne površine ob mestu)
|
a) Pogoji glede namembnosti območja in pogoji za izvedbo: |
(1) V
enotah urejanja MS 6 in MS 11 so na območju gozdnih zemljišč, z oznako
podrobnejše namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko in
rekreacijsko dejavnost v naravnem okolju, poleg primarne rabe dopustni: |
1. Gradbeni in inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (vsi razen
čistilnih naprav, ki se lahko postavljajo le na robu gozdnega
zemljišča), |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (vsi razen drugi gradbeni inženirski objekti
za šport, rekreacijo in prosti čas ter objekti za ravnanje z odpadki). |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe G. |
3. Drugi
objekti in posegi: |
– rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, |
– vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega
režima, |
– začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del
pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in
vzpostavi v prvotno stanje, |
– športne in rekreacijske površine, pri katerih ni potrebna odstranitev
drevja. |
(2) Na
kmetijskih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe K2, so poleg
osnovne rabe dopustni: |
1. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe K2. |
2. Drugi
objekti in posegi: |
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč; |
– objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja
tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po
uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med
pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po
velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega
rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov; |
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade,
ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža); |
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; |
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira; |
– začasni objekti in začasni posegi za čas dogodka oziroma v času
sezone, in sicer oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, začasna tribuna za
gledalce na prostem, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi
(npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik); |
– opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska
preža, ptičja opazovalnica); |
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami; |
– dostop
do objekta, če gre za objekt razpršene gradnja ali razpršene poselitve
ali objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih; |
– gradbeni inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena uvrščeni v skupini daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje, in lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; |
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja
ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču,
kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter
objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste
treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste; |
– mala
vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z
boniteto manj kot 35; |
– rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh. |
(3) V
enoti urejanja MS 11 so na območjih prometne infrastrukture z oznako
podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih, poleg
tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije dopustni naslednji posegi: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(4) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(5) Pogoji, ki veljajo za območja cestne infrastrukture veljajo tudi za
vse ostale cestne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta
niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture,
temveč so del druge podrobnejše namenske rabe, so pa v katastrskih
načrtih evidentne s posebno parcelo in so po dejanski rabi prometne
površine (ceste). Te površine so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora: Prikaz območja enot urejanja in gospodarske javne
infrastrukture. |
(6) V
enoti urejanja MS 11 je na območjih zelenih površin, ki so namenjena
ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe ZD,
dopustna gradnja naslednjih objektov: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe ZD. |
b) Pogoji glede izvedbe |
(1) Vse
posege se izvede pod pogojem, da se ohrani obstoječe drevje in grmičevje
in da se območje po izvedbi primerno sanira in vzpostavi v prvotno
stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, je
dopustna ob pogoju, da se nadomesti z enako vrsto. Enot urejanja ni
dopustno ograjevati. |
(2) Za
vse posege v območje se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove,
za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere
divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča. |
c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Pomožne infrastrukturne objekte se izvede ob Markišavski cesti v
zemeljski izvedbi ob pogoju, da poteka infrastruktura v skupnih
koridorjih in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno
stanje oziroma ponovno zasadi z avtohtonim drevjem. |
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 91. in
92. člena tega odloka. |
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Posegi so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in
grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim
krajšem poteku. odstranitev skupin dreves in posamičnih dreves je
dopustno le, če ni možno izbrati druge trase za načrtovane posege.
Območja ni dopustno ograjevati. Pri gradnji ograj ob prometnicah se
zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih
prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za
varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. Pri
novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje
gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem nosi odgovornost
za nastalo škodo v primeru porušitve drevja investitor. |
(2) Za
vse posege v območju se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove,
za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere
divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča. |
(3) Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se lahko postavi le za določen
čas, po preteku uporabe se zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. |
(4) Enota urejanja MS 6 je v vplivnem pasu vodnega zajetja Fazanerija,
zato se pri posegih upošteva še pogoje iz občinskega Odloka o
zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list
RS, št. 34/00). Na teh zemljiščih je prepovedan razvoz gnojevke in
gnojnice. |
(5) Enote urejanja MS 11 je delno na poplavnem območju. |
(6) Po
obeh enotah urejanja poteka daljnovod 2 x 110 kV Murska Sobota–Radenci.
V koridorju daljnovoda (15 m na vsako stran od osi daljnovoda) ni
dovoljeno urejati igrišč in športnih ter rekreacijskih površin ali
skladiščiti nevarne snovi. |
(7) V
enotah urejanja se upošteva še splošne pogoje iz 95., 96., 98., 99. in
100. člena tega odloka. |
86. člen
(prometna infrastruktura)
|
a) Pogoji glede namembnosti območja: |
(1) V
enotah urejanja PPM 6, PPM 7, PPM 8 in PPM 19, ki so območja prometne
infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih
varovalnih pasovih je dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki
obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo
namembnosti in vzdrževanje naslednjih vrst objektov: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(2) Navedeni pogoji veljajo tudi za površine cest, ki so v občinskem
prostorskem načrtu del ostale podrobnejše namenske rabe in so razvidne
iz dejanskega stanja prostora ter iz zemljiškega katastra. |
b) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
enoti urejanja PPM 7 je enota kulturne dediščine EŠD 22174 – topolov
drevored, ki je del kulturne krajine. Posegi v enoto kulturne dediščine
so dopustni le ob predhodnem soglasju varstvene službe. Upošteva se še
pogoje iz 93. člena tega odloka. |
(2) V
enotah urejanja PPM 7 in PPM 8 so črne točke povozov dvoživk, zato je ob
rekonstrukciji ceste treba urediti ustrezen prehod za dvoživke. Lokacija
je razvidna iz grafične priloge v Prikazu stanja prostora: Prikaz
varstvenih režimov. |
(3) Enota urejanja PPM 19 je delno na poplavnem območju. Upošteva se
pogoje iz 96. člena tega odloka. |
87. člen
(vodna infrastruktura izven naselij)
|
a) Pogoji glede namembnosti območja: |
(1) V
enotah urejanja VP 2, VP 3, VP 4, VP 5, VP 8, VP 9, VP 10, VP 15 in VP
16 je na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobnejše
namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih
zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni še vsi
posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna
je še: |
– gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture, objektov grajenega
javnega dobra in objektov, potrebnih za rabo in varstvo voda, |
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
objektov, ki so namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, |
– izvedba ukrepov za izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda in za ohranjanje narave, |
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, |
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1 tega odloka,
ki so dopustni na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe VC. |
(2) Posegi so dopustni ob pogojih: |
– da se
ne poveča poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost in ne
poslabšuje stanje voda, |
– da je
omogočeno izvajanje javnih služb in ni ovirana posebna raba voda, |
– da ni
v nasprotju s cilji upravljanja voda, |
– da se
ne zmanjšuje oddaljenost do meje vodnega zemljišča. |
(3) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani: |
– posegi, ki bi lahko vnašali dejavnosti, ki ogrožajo stabilnost vodnih
in priobalnih zemljišč, zmanjšujejo varnost pred škodljivim delovanjem
voda, ovirajo normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočajo
obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov, |
– odlaganje in pretovarjanje nevarnih snovi v katerikoli obliki,
odkopanih ali odpadnih materialov in odlaganje odpadkov, |
– gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, |
– neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode in v naravna
jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo
stalen ali občasen pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda ter
vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi izkoriščanja mineralnih surovin
in so v stiku s podzemno vodo. |
(4) V
enotah urejanja VP 4, VP 5, VP 8 in VP 10 so na območjih prometne
infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih
varovalni pasovih, poleg tekočih vzdrževalnih del in rekonstrukcije
dopustni naslednji posegi: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe PC. |
(5) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(6) V
enoti urejanja VP 2 je na območjih zelenih površin, ki so namenjena
ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe ZD,
dopustna gradnja naslednjih objektov: |
1. Gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti. |
2. Nezahtevni in enostavni objekti: |
– objekti iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na območjih z oznako
podrobnejše namenske rabe ZD. |
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
Zunanja
meja priobalnega zemljišča pri vodah 1. reda sega v naseljih 15 m od
meje vodnega zemljišča, izven naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča.
Pri ostalih potokih, ki so vodotoki 2. reda sega zunanja meja
priobalnega zemljišča 5 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča
so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Na vodnem in priobalnem
zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo
predpisi o vodah. |
c) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Del
enote urejanja VP 4 (razbremenilni kanal) je v območju EPO, enoti
urejanja VP 15 in VP 16 (reka Mura) sta v EPO, v območju Natura 2000,
reka Mura je tudi naravna vrednota. Na teh območjih se pri načrtovanju
posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo
naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski
prostorski načrta Mestne občine Murska Sobota (ZRSVN, OE Maribor, avgust
2008), ki se hranijo na sedežu občine. Upošteva se še pogoje iz
94. člena tega odloka. |
(2) V
enoti urejanja VP 10 je črna točka povozov dvoživk, zato je ob
rekonstrukciji krajevnih cest treba urediti ustrezen prehod za dvoživke.
Lokacije so razvidne iz grafične priloge v Prikazu stanja prostora:
Prikaz varstvenih režimov. |
(3) Enote urejanje VP 5, VP 8, VP 10, VP 15 in VP 16 so delno ali v
celoti na poplavnih območjih, zato se pri vseh posegih upošteva pogoje
iz 96. člena tega odloka. Enoti urejanja VP 5 in VP 10 se nahajata na
vodovarstvenem območju, zato je treba upoštevati Pravilnik o kriterijih
za določitev vodovarstvenih območij (Uradni list RS, št. 61/06) in
občinski Odlok o varovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija
(Uradni list RS, št. 34/00). |
d) Ostali pogoji |
Poleg
navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 96., 98., 99., 100.,
101., 102. in 103. člena tega odloka. |
5. Prostorski izvedbeni pogoji na
območjih državnih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih
načrtov
5.1. Območja državnih prostorskih
načrtov
88. člen
(območja veljavnih državnih prostorskih
načrtov)
|
(1) V
območjih enot urejanja, kjer veljajo državni prostorski načrti, se do
sprejetja sprememb in dopolnitev oziroma novih prostorskih aktov
upošteva prostorske izvedbene pogoje iz teh prostorskih načrtov: |
– za
enote urejanja RA 17, RA 18, RA 19, PP 2-DPA, PP 3-DPA, PP 4-DPA, PP
5-DPA, PP 6-DPA, PP 7-DPA, PP 8-DPA, PP 9-DPA, PP 10-DPA, PP 11-DPA in
PP 12-DPA, ki je območje avtoceste: Uredba o lokacijskem načrtu za smer
avtoceste Maribor–slovensko-madžarska meja na odseku Vučja vas-Beltinci
(Uradni list RS, št. 63/99). Za posamezne enote urejanja se upoštevajo
še ti pogoji: |
– za
enoti urejanja RA 17 in RA 18: ob pridobitvi soglasja Vlade RS za poseg
v območje državnega prostorskega načrta se upošteva prostorske izvedbene
pogoje iz 70. člena tega odloka; |
– za
enote urejanja PP 2-DPA, PP 11-DPA in PP 12-DPA: Odlok o sprejemu
ureditvenega načrta za razširjeno območje gramoznice Kamenšnica ob
Bakovski cesti pri Murski Soboti (Uradni list RS, št. 71/01); |
– za
enoti urejanja RA 19 in PP 3-DPA: Odlok o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za toplovod na območju državnega prostorskega načrta
pri farmi Jezera v k.o. Rakičan (Uradni list RS, št. 76/11); |
– za
enoti urejanja VP 21-DPA in VP 22-DPA, ki sta območji prekrivanja DPA za
avtocesto in DPA za visokovodni nasip: Uredba o lokacijskem načrtu za
smer avtoceste Maribor–slovensko-madžarska meja na odseku Vučja
vas-Beltinci (Uradni list RS, št. 63/99) in Uredba o državnem
lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki
Muri od Dokležovja do Kučnice (Uradni list RS, št. 73/04); |
– za
enote urejanja VP 17-DPA, VP 19-DPA in VP 20-DPA, ki so visokovodni
nasipi: Uredba o državnem lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo
visokovodnih nasipov ob reki Muri od Dokležovja do Kučnice (Uradni list
RS, št. 73/04); |
– za
enoto urejanja VP 18-DPA, ki je visokovodni nasip: Uredba o državnem
lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki
Muri od Cvena do Vučje vasi (Uradni list RS, št. 79/04); |
– za
enoto urejanja PP 1-DPA, ki je območje železniške proge: Uredba o
državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo
železniške proge Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09). |
(2) Po
nekaterih enotah urejanja potekajo območja urejanja iz prostorski
načrtov, ki urejajo linijske objekte gospodarske javne infrastrukture,
zato se upošteva prostorske ureditvene pogoje iz teh prostorskih
načrtov: |
– za
enoto urejanja PP 13-DPA: Uredba o državnem prostorskem načrtu za
daljnovod DV 2 x 110 kV Murska Sobota–Mačkovci (Uradni list RS,
št. 51/09); |
– za
enoto urejanja PP 14-DPA in PP 15-DPA: Uredba o državnem prostorskem
načrtu za daljnovod DV 2 x 110 kV Murska Sobota–Lendava (Uradni list RS,
št. 102/08). |
(3) V
enote urejanja PP 11-DPA, VP 18-DPA in PP 13-DPA delno segajo območja
izvedenih agrarnih operacij za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo.
Na teh zemljiščih se vzdržuje in obnavlja drenažni sistem in osnovna
odvodnja s kmetijskih zemljišč. Območja agrarnih operacij so razvidna iz
grafičnih prikazov stanja prostora. |
(4) Enote urejanja PP 1-DPA, PP 2-DPA, PP 13-DPA, PP 14-DPA, PP 15-DPA,
PP 17-DPA, PP 18-DPA, PP 19-DPA, PP 20-DPA, PP 21-DPA in PP 22-DPA so
delno ali v celoti v poplavnih območjih, zato se pri izvedbi posegov
upoštevajo tudi pogoji iz 96. člena tega odloka. |
5.2. Območja občinskih prostorskih
načrtov
89. člen
(območja veljavnih občinskih podrobnih
prostorskih načrtov)
|
(1) V
območjih enot urejanja, kjer veljajo občinski podrobni prostorski načrti
oziroma lokacijski, zazidalni in ureditveni načrti, se do sprejetja
sprememb in dopolnitev oziroma novih prostorskih aktov upošteva
prostorske izvedbene pogoje iz veljavnih prostorskih aktov. Če pa v
veljavnih prostorskih aktih ni posebej prepovedano, so do njihove
realizacije dopustni še naslednji posegi: |
– rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev objekta, |
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1 tega odloka,
ki so dopustni na območjih z oznako posamezne podrobnejše namenske rabe, |
– gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev objektov prometne
infrastrukture, cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih
vodov ter drugih gradbenih inženirskih objektov, |
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) Pri
izdelavi sprememb in dopolnitev oziroma novih prostorskih aktov se
upošteva podrobnejšo namensko rabo, ki se jo lahko tudi spremeni z
občinskimi podrobnim prostorskim načrtom brez poprejšnje spremembe
občinskega prostorskega načrta, v kolikor je ta sprememba dopustna in v
skladu s predpisi s področja prostorskega načrtovanja, in ostale pogoje
iz občinskega prostorskega načrta, in sicer: |
a) V
mestu Murska Sobota |
– za
enoto urejanja SO 4: Odlok o sprejetju UN za ureditev soboškega parka
(Uradni list RS, št. 21/96). Pri spremembah in dopolnitvah prostorskega
akta se upošteva podrobnejšo namensko rabo iz tega občinskega
prostorskega načrta in sicer ZP, ki je mestni park in CD, ki je
zemljišče grajske stavbe, namenjeno za centralne dejavnosti; |
– za
podenoto urejanja SO 8/1: Odlok o spremembah Odloka o sprejetju
zazidalnega načrta za območje Lendavska–sever v Murski Soboti (Uradne
objave, št. 9/90, Uradni list RS, št. 45/97 in 77/98). Pri spremembah in
dopolnitvah prostorskega akta se upošteva podrobnejšo namensko rabo iz
tega občinskega prostorskega načrta z oznako CU, IG in ZD. Območje je
pretežno namenjeno za centralne dejavnosti in stanovanja ter delno za
proizvodnjo, v enoti urejanja je tudi centralna kotlovnica z oznako
podrobnejše namenske rabe O – okoljska infrastruktura. Podenota urejanja
se lahko deli na več območij, za katere se pripravi posamične spremembe
obstoječega akta oziroma nove prostorske akte. Pri spremembi se obvezno
uredi obrežje Ledave v zeleno površino s sprehajalno potjo; |
– za
podenoto urejanja SO 8/2: Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
sprejetju zazidalnega načrta za območje Lendavska–sever v Murski Soboti
(za območje bivšega kompleksa Mesne industrije Pomurka) (Uradni list RS,
št. 110/09 in 76/11); |
– za
enoto urejanja SO 12: Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje
Lendavska – jug v Murski Soboti (Uradne objave, št. 9/90); |
– za
enoto urejanja SO 15: Odlok o lokacijskem načrtu za območje mesta Murska
Sobota med ulico Staneta Rozmana, Gregorčičevo, Arhitekta Novaka in
Slovensko ulico (Uradni list RS, št. 95/04); |
– za
enoto urejanja SO 16: Odlok o lokacijskem načrtu za ožje mestno središče
mesta Murska Sobota – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS,
št. 15/12); |
– za
podenoto urejanja SO 17/1: Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega
načrta za območje »Potrošnik« v Murski Soboti, za namen TC Mercator
(Uradni list RS, št. 14/10 in 22/15); |
– za
podenoto urejanja SO 17/2: Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za
območje »Potrošnik« v Murski Soboti (Uradne objave, št. 10/90 in Uradni
list RS, št. 56/00); |
– za
podenoto urejanja SO 23/1: Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za Malo
novo ulico v Murski Soboti (Uradni list RS, št. 86/02); |
– za
podenoto urejanja SO 23/2: Odlok o spremembi zazidalnega načrta za Malo
novo ulico v Murski Soboti (Uradni list RS, št. 134/04); |
– za
enoto urejanja SO 34: Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje
med Št. Kovača, Kocljevo, Cankarjevo, Kopitarjevo in Prežihovo ulico v
Murski Soboti (Uradne objave, št. 25/89, Uradni list RS, št. 94/05 in
57/06); |
– za
podenoto urejanja SO 65/2: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za bencinski servis ob kompleksu »Mura« v Murski Soboti (Uradni
list RS, št. 95/13); |
– za
enoti urejanja SO 73 in SO 74: Odlok o lokacijskem načrtu za Ekonomsko
šolo v Murski Soboti (Uradni list RS, št. 32/06); v enotah urejanja se
upošteva, da sta delno v poplavnem območju; upošteva se tudi, da preko
južnega dela območja poteka območje državnega prostorskega načrta za
daljnovod 2 x 110 kV Murska Sobota–Mačkovci; |
– za
enoto urejanja SO 78: Odlok o spremembah in dopolnitvah lokacijskega
načrta za ekonomsko šolo v Murski Soboti (za širitev poligona Španik)
(Uradni list RS, št. 101/10); |
– za
enoto urejanja SO 79: Odlok o lokacijskem načrtu za poslovno trgovski
center »Noršinska« v Murski Soboti (Uradni list RS, št. 1/08); |
– za
podenoto urejanja SO 80/1: Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za
obrtno cono Murska Sobota – sever (Uradni list RS, št. 39/97, 41/04,
62/04 popr., 29/05 in 39/15), v podenoti urejanja se upošteva, da je
delno v poplavnem območju; |
– za
podenoto urejanja SO 80/2: Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za
obrtno cono Murska Sobota – sever (Uradni list RS, št. 39/97, 41/04,
62/04 popr.); |
– za
podenote urejanja SO 80/3, SO 80/4 in SO 80/5: Odlok o sprejetju
zazidalnega načrta za obrtno cono Murska Sobota – sever (Uradni list RS,
št. 39/97 in 29/05), v podenoti urejanja SO 80/3 se upošteva, da je v
poplavnem območju; |
– za
enoti urejanja SO 81 in SO 113: Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za
severno obrtno industrijsko cono mesta Murska Sobota (Uradni list RS,
št. 8/04), v enotah urejanja se upošteva, da sta v poplavnem območju; |
– za
enoto urejanja SO 85: Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za
obrtno-transportno cono ob Markišavski cesti v Murski Soboti (Uradni
list RS, št. 27/99, 112/07 in 22/15); v enoti urejanja se upošteva, da
je v poplavnem območju in upošteva se koridor daljnovoda; |
– za
enoto urejanja SO 92: Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za trgovsko
cono Murska Sobota – zahod (Uradni list RS, št. 46/03 in 31/14); |
– za
podenoto urejanja SO 93/1: Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za
obrtno cono Turopolje 1 v Murski Soboti (Uradni list RS, št. 83/97,
77/98 popr.), za izvedbo ureditev na območju s spremenjeno podrobnejšo
namensko rabo zemljišč se izdela delna ali v celotna sprememba
prostorskega načrta; pri izvajanju zazidalnega načrta je treba
zagotoviti ustrezno aktivno in pasivno protihrupno zaščito ob
stanovanjskih območjih; |
– za
enoto urejanja SO 100: Odlok o lokacijskem načrtu za območje
stanovanjske gradnje med Kajuhovo in Tomšičevo ulico v Murski Soboti
(Uradni list RS, št. 94/05, 49/10); |
– za
enoto urejanja SO 112: Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za obnovo
čistilne naprave v MS (Uradni list RS, št. 15/96), pri nadaljnjih
ureditvah v enoti urejanja se upošteva, da je območje v poplavnem
območju; |
– za
podenoto urejanja SO 118/1: Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za
proizvodno – servisno cono Noršinska (Uradni list RS, št. 16/03); |
– za
enoto urejanja SO 119: Odlok o ureditvenem načrtu za zbiralnico
živalskih odpadkov v Murski Soboti (Uradni list RS, št. 23/01); v enoti
urejanja se upošteva, da je v poplavnem območju; |
– za
enoto urejanja SO 122: Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
prostorske ureditve skupnega pomena za vojašnico Berek (Uradni list RS,
št. 12/12); |
b) Izven
mesta Murska Sobota |
– za
enote urejanja SO 124, PP 11-DPA in PP 12-DPA ter del enote urejanja PP
2-DPA: Odlok o sprejemu ureditvenega načrta za razširjeno območje
gramoznica Kamenšnica ob Bakovski cesti pri Murski Soboti (Uradni list
RS, št. 71/01); |
– za
enoto urejanja BA 4: Odlok o sprejetju občinskega podrobnega
prostorskega načrta (OPPN) – za območje za »vaškim domom« v Bakovcih
(Uradni list RS, št. 68/10); |
– za
enoto urejanja ČE 10: Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje
Černelavci vzhod (Uradni list RS, št. 60/04); |
– za
enote urejanja PU 1: Odlok o ureditvenem načrtu za območje dela naselja
Černelavci – ulici Pušča in Kranjčeva (zaselek Pušča), (Uradni list RS,
št. 79/97); |
– za
enoto urejanja RA 4: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
obrtno trgovski in športni kompleks v Rakičanu (Uradni list RS,
št. 25/13); |
– za
enoto urejanja RA 8: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
stanovanjski kompleks v Rakičanu (Uradni list RS, št. 25/13); |
– za
enote urejanja RA 19, RA 20, RA 21 in PP 3-DPA: Odlok o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za toplovod na območju državnega
prostorskega načrta pri farmi Jezera v k.o. Rakičan (Uradni list RS,
št. 76/11); |
– za
enoto urejanja SA 5: Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za območje
gramoznice Krog (Uradni list RS, št. 102/00). V enoti urejanja je črna
točka povozov dvoživk, zato je ob spremembah in dopolnitvah lokacijskega
načrta in pri njegovi izvedbi treba urediti ustrezen prehod za dvoživke.
Lokacija je razvidna iz grafične priloge v Prikazu stanja prostora:
Prikaz varstvenih režimov. Pri izvajanju posegov v enoti urejanja se
ohranja hrastovo-belogabrove gozdove in obrežno vegetacijo. Objekte se
umešča na obstoječe degradirane površine, brežin vodnega telesa naj se
ne utrjuje. Morebitne pomole se umešča na sonaraven način, ohranja se
obstoječa gnezdišča kvalifikacijskih vrst ptic; |
– za
enote urejanja PPM 9, PPM 10, PPM 11 in PPM 12: Odlok o lokacijskem
načrtu za južno zbirno cesto (Uradni list RS, št. 9/00 in 80/15); v
enoti PPM 11 se začasno, do izvedbe ceste ohranja vrtičkarstvo, novih
objektov se ne sme postavljati; v enoti urejanja PPM 12 je črna točka
povozov dvoživk, zato je ob rekonstrukciji križišča treba urediti
ustrezen prehod za dvoživke. Lokacija je razvidna iz grafične priloge
prikaza stanja prostora: Prikaz režimov in enot urejanja prostora; |
– za
enote urejanja SO 60, SO 61, VP 11, VP 12, VP 13 in VP 14: Odlok o
lokacijskem načrtu za izvennivojsko križanje ceste R2-441 (odsek 1298 –
Lendavska ulica) z železniško progo Ormož–Hodoš v Murski Soboti (Uradni
list RS, št. 55/02). Pri izvedbi ureditev v enoti urejanja SO 110/2 se
upoštevajo pogoji za gradnjo v poplavnem območju. V enoti urejanja SO 60
je na zemljiščih, ki so v privatni lasti in so z lokacijskim načrtom
rezervirana za drugo etapo izvedbe nadvoza ter širitve mostu na Ledavi,
do izvedbe druge etape dopustna gradnja oziroma postavitev nezahtevnih
in enostavnih objektov iz Priloge 1 tega odloka, ki so dopustni na
območjih z oznako podrobnejše namenske rabe SS in PC; |
– za
enoti urejanja PPM 14 in PPM 15: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za vzhodno obvozno cesto mesta Murska Sobota (Uradni list RS,
št. 59/13). |
(3) V
nekaterih enotah urejanja so območja občinskih prostorskih načrtov, ki
urejajo linijske objekte gospodarske javne infrastrukture, ki niso
opredeljeni kot posebne enote urejanja. V enotah urejanja, po katerih
potekajo objekti javne gospodarske infrastrukture, se upošteva
prostorske ureditvene pogoje iz teh prostorskih načrtov: |
– v
enotah urejanja RA 1, RA 5, RA 6 in RA 8: Odlok o sprejetju lokacijskega
načrta za plinovodno omrežje v naselju Rakičan (Uradni list RS,
št. 27/99); |
– v več
enotah urejanja v mestu Murska Sobota in naselju Nemčavci: Odlok o
sprejetju lokacijskega načrta za plinovodno omrežje v mestu Murska
Sobota in naselju Nemčavci (Uradni list RS, št. 27/99); |
– v več
enotah urejanja: Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za plinovodno
omrežje v naseljih Černelavci, Veščica, Kupšinci, Polana, Krog,
Satahovci, Bakovci in Markišavci (Uradni list RS, št. 119/00). |
(4) Enote urejanja SO 61, SO 73, SO 74, SO 78, SO 81, SO 85, SO 112, SO
113, SO 119, SO 122, PPM 14, PPM 15, VP 11, VP 12, VP 13 in VP 14 ter
podenote urejanja SO 80/1, SO 80/3 in SO 118/1 so delno ali v celoti v
poplavnem območju, zato se pri izdelavi sprememb in dopolnitev občinskih
podrobnih prostorskih načrtov in pri vseh posegih upošteva pogoje iz
96. člena tega odloka. |
90. člen
(območja predvidenih občinskih podrobnih
prostorskih načrtov)
|
(1) Na
območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov so do
njihovega sprejema dopustni naslednji posegi, razen če za posamezno
enoto urejanja v nadaljevanju tega odloka ni določeno drugače: |
– rekonstrukcija, sprememba namembnosti, vzdrževanje in odstranitev
objekta, |
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1 tega odloka,
ki so dopustni na območjih z oznako posamezne podrobnejše namenske rabe, |
– gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev objektov prometne
infrastrukture, cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih
vodov ter drugih gradbenih inženirskih objektov, |
– gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) Pri
izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih enotah
urejanja upoštevajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji in podrobnejše
namenske rabe, ki pa se jih lahko tudi spremeni z občinskimi podrobnim
prostorskim načrtom brez poprejšnje spremembe občinskega prostorskega
načrta, v kolikor je ta sprememba dopustna in v skladu s predpisi s
področja prostorskega načrtovanja: |
a) V
mestu Murska Sobota |
– v
enoti urejanja SO 17/3 so zemljišča namenjena za ureditev nove avtobusne
postaje, z oznako podrobnejše namenske rabe PO – ostale prometne
površine; |
– v
enoti urejanja SO 51 so zemljišča namenjena za športni center – BC.
Oblikovanje območij in objektov je svobodno, višina objektov se določi
glede na namen oziroma je pogojena glede na šport in s strani določene
mednarodne športne zveze zahtevano prosto višino nad igralno površino.
Območje se maksimalno ozeleni, delež urejenih zelenih površin mora
znašati četrtino površine enote. Pri načrtovanju v območju je treba
upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenih območij
(Uradni list RS, št. 61/06) in občinski Odlok o varovanju vodnih virov
Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). Pred
izdelavo podrobnega prostorskega načrta se načrtovane rešitve lahko
pridobijo z javnim natečajem; |
– v
enoti urejanja SO 53 so zemljišča namenjena za športne in rekreacijske
dejavnosti – BC, v enoti urejanja je parkovna površina in vodotok
Ledava, ob katerem se uredi zeleni pas s sprehajalno potjo. Del območja
je v vodovarstvenem pasu vodnega zajetja Fazanerija, zato je treba
upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenih območij
(Uradni list RS, št. 61/06) in občinski Odlok o varovanju vodnih virov
Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00); |
– v
podenotah urejanja SO 54/1 in SO 54/3 so zemljišča namenjena za osrednje
centralne dejavnosti in bivanje v sklopu načrtovanega univerzitetnega
središča. Oblikovanje območja in objektov je svobodno, višine stavb je
do P+3, poudari se oblikovanje zelenih površin. Načrtovane rešitve za
izdelavo podrobnih prostorskih načrtov se lahko pridobijo z javnim
natečajem; |
– v
podenoti urejanja SO 55/1 ostaja območje izključne rabe prostora za
potrebe obrambe, ki so namenjena izključno za obrambne potrebe, na
katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje
in delovanje vojske. Po odločitvi glede selitve vojašnice se lahko
načrtuje izdelava podrobnega prostorskega načrta za druge dejavnosti, do
takrat pa so začasno dovoljene vse prostorske ureditve ter gradnja
objektov in ostale infrastrukture za potrebe obrambe. Načrtovane rešitve
za izdelavo podrobnega prostorskega načrta za druge dejavnosti se lahko
pridobijo z javnim natečajem. Oblikovanje območja in objektov s
načrtovanim občinskim prostorskim načrtom za predvidene druge dejavnosti
(po odločitvi glede selitve vojašnice) je svobodno, višine stavb je do
P+3, poudari se oblikovanje zelenih površin, obvezno se uredi zeleni pas
s sprehajalno potjo ob Ledavi. Del območja je v vodovarstvenem pasu
vodnega zajetja Fazanerija, zato je treba upoštevati Pravilnik o
kriterijih za določitev vodovarstvenih območij (Uradni list RS,
št. 61/06) in občinski Odlok o varovanju vodnih virov Črnske meje, Krog
in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00); |
– v
podenoti urejanja SO 55/2 so zemljišča namenjena za osrednje centralne
dejavnosti in bivanje – CU. Oblikovanje območja in objektov je svobodno,
višine stavb je do P+3, upošteva se odmik od Ledave – 15 m, v tem pasu
se uredi zeleni pas s sprehajalno potjo. Načrtovane rešitve za izdelavo
podrobnega prostorskega načrta se lahko pridobijo z javnim natečajem; |
– v
enoti urejanja SO 56 so zemljišča namenjena za športne centre – BC.
Oblikovanje območij in objektov je svobodno, upošteva se maksimalna
višina objektov do 10 m. Območje se maksimalno ozeleni, delež urejenih
zelenih površin (brez igrišč) mora znašati četrtino območja. Enota
urejanja je v vodovarstvenem pasu vodnega zajetja Fazanerija, zato je
treba upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenih
območij (Uradni list RS, št. 61/06) in občinski Odlok o varovanju vodnih
virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). Ob
Ledavi se uredi zeleni pas s sprehajalno potjo. Za enoto urejanja se
pred izdelavo podrobnega prostorskega načrta načrtovane rešitve lahko
pridobijo z javnim natečajem; |
– v
enotah urejanja SO 66, SO 83, SO 84, SO 86, SO 94, SO 95, SO 110, SO
116, SO 117 in SO 123 so zemljišča namenjena za proizvodne oziroma
gospodarske dejavnosti – IG. Oblikovanje območij in objektov je
svobodno, maksimalne višine objektov so do 8 m. Upošteva se faktor
zazidanosti 0,8. Ob prometnih površinah se uredi zeleni pas v širini
najmanj 20 m. Enote urejanja SO 66, SO 83, SO 84, SO 116 in SO 117 so
delno ali v celoti v poplavnem območju, zato se upošteva pogoje iz
tretjega odstavka tega člena. V enoti urejanja SO 84 se v podrobnem
prostorskem načrtu zagotovi ustrezna protihrupna zaščita v smeri proti
stanovanjskim objektom v enoti urejanja NE 1. V enoti urejanja SO 94 se
izvedejo predhodne arheološke raziskave. V enoti urejanja SO 66 se pred
izdelavo podrobnega prostorskega načrta lahko uredi dovozna cesta ob
Ledavi. Ob prometnih površinah, predvsem ob avtocesti se uredi zeleni
pas v širini najmanj 20 m. V enoti urejanja SO 83 je do izdelave
podrobnega prostorskega načrta možno vzdrževanje in dograditev
obstoječih objektov ter gradnja oziroma postavitev pomožnih objektov. V
enotah urejanja SO 84 in SO 123 so na kmetijskih zemljiščih izvedene
lokalne agrarne operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo. Na
teh zemljiščih se pri izvedbi načrtovanih ureditev preveri drenažni
sistem in se po potrebi obnovi ter zagotovi osnovna odvodnja s sosednjih
kmetijskih zemljišč. Območja agrarnih operacij so razvidna iz grafičnih
prikazov stanja prostora; |
– v
enoti urejanja SO 82 so zemljišča namenjena za proizvodne dejavnosti –
IP. Oblikovanje območij in objektov je svobodno. Upošteva se faktor
zazidanosti 0,8. Enota urejanja je v poplavnem območju, zato se upošteva
pogoje iz tretjega odstavka tega člena. V enoti urejanja so na
kmetijskih zemljiščih izvedene lokalne agrarne operacije za izboljšanje
zemljišč za kmetijsko rabo. Na teh zemljiščih se pri izvedbi načrtovanih
ureditev preveri drenažni sistem in se po potrebi obnovi ter zagotovi
osnovna odvodnja s sosednjih kmetijskih zemljišč. Območja agrarnih
operacij so razvidna iz grafičnih prikazov stanja prostora; |
– v
enoti urejanja SO 88 so zemljišča namenjena za ureditev površin in
objektov za turistično dejavnost s podrobnejšo namensko rabo BT.Del
območja je v vodovarstvenem pasu vodnega zajetja Fazanerija, zato je pri
nadaljnjih ureditvah treba upoštevati Pravilnik o kriterijih za
določitev vodovarstvenih območij (Uradni list RS, št. 61/06) in občinski
Odlok o varovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni
list RS, št. 34/00). Za enoto urejanja se pred izdelavo podrobnega
prostorskega načrta načrtovane rešitve lahko pridobijo z javnim
natečajem; |
– v
enoti urejanja SO 91 so zemljišča namenjena za trgovske dejavnosti – BD.
Oblikovanje območja in objektov je svobodno, višine stavb je do P+3,
poudari se oblikovanje zelenih površin. Upošteva se faktor zazidanosti
0,6. Enota urejanja SO 91 je delno v vodovarstvenem pasu vodnega zajetja
Fazanerija, zato je treba upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev
vodovarstvenih območij (Uradni list RS, št. 61/06) in občinski Odlok o
varovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS,
št. 34/00); |
– v
enoti urejanja SO 99 so zemljišča namenjena za mešano gradnjo s
centralnim dejavnostmi in stanovanju. Delež centralnih dejavnosti mora
biti 40 %, pretežno se naj locirajo ob Tomšičevi ulici. Na zahodni
strani območja enote je možna gradnja individualnih stanovanjskih hiš,
vendar naj bo odstotek individualne gradnje do 30 %, ostalo so mešane
stanovanjske in centralne dejavnosti. Za vsako stanovanje v
večstanovanjskih zgradbah s šest ali več stanovanji je treba zagotoviti
15 m2 zelenih površin na stanovanje, od tega vsaj polovico za
otroška igrišča in četrtino za površine za igro z žogo in četrtino za
počitek. Za enoto urejanja se pred izdelavo podrobnega prostorskega
načrta načrtovane rešitve lahko pridobijo z javnim natečajem; |
– v
enoti urejanja SO 106 so zemljišča namenjena za individualno
stanovanjsko gradnjo – SS. Stavbe se locira ob ulične gradbene linije.
Višina stavb je do P+2. Strehe so lahko v naklonu ali ravne. Upošteva se
faktor zazidanosti 0,4. V enoti urejanja so na kmetijskih zemljiščih
izvedene lokalne agrarne operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko
rabo. Na teh zemljiščih se pri izvedbi načrtovanih ureditev preveri
drenažni sistem in se po potrebi obnovi ter zagotovi osnovna odvodnja s
sosednjih kmetijskih zemljišč. Območja agrarnih operacij so razvidna iz
grafičnih prikazov stanja prostora; |
– v
enoti urejanja SO 114 in SO 115 so zemljišča namenjena za centralne
dejavnosti – CD. Enota urejanja SO 115 je v poplavnem območju, zato se
upošteva pogoje iz tretjega odstavka tega člena; |
– v
enotah urejanja SO 68, SO 76, SO 89, SO 109, SO 118/2, SO 121 in SO 127
so zemljišča namenjena za objekte za kmetijsko proizvodnjo –
rastlinjakiz oznako podrobnejše namenske rabe IK.Enote urejanja SO 68,
SO 76, SO 109, SO 118/2, SO 121 in SO 127 so v poplavnem območju, zato
se upošteva pogoje iz tretjega odstavka tega člena. Enota urejanja SO 89
je v vodovarstvenem pasu vodnega zajetja Fazanerija, zato je treba
upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenih območij
(Uradni list RS, št. 61/06) in občinski Odlok o varovanju vodnih virov
Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). V enoti
urejanja SO 121 se pred izdelavo podrobnega prostorskega načrta lahko
uredi dovozna cesta ob Ledavi. |
b) V
ostalih naseljih in v zunanjem prostoru |
– v
enoti urejanja BA 10 so zemljišča namenjena za nadzemno pridobivanje
gramoza – LN. Na območju ni dopustno načrtovati in izvajati
spremljevalnih dejavnosti (npr. betonarna, asfaltna baza, odlaganje
gradbenih in drugih odpadkov). Pri načrtovanju in končni sanaciji
območja je treba upoštevati, da je enota v območju varstva narave EPO in
Natura 2000. V času izkoriščanja je treba izvajati sprotno sanacijo
obrežja gramoznice, upoštevati vse ukrepe za preprečitev onesnaženja
okolja, v načrt je treba vključiti ekološke zahteve za ohranitev
kvalifikacijskih vrst. Po končanem izkoriščanju se območje nameni za
sekundarni habitat. Za predvideno izkoriščanje gramoza je treba
pridobiti okoljevarstveno soglasje; |
– v
enotah urejanja ČE 5 in MA 2 so zemljišča namenjena za gospodarske
dejavnosti – IG, pretežno za gospodarske cone brez večjih industrijskih
stavb. Stavbe se oblikuje v manjše enote, višine stavb je do P+2.
Upošteva se faktor zazidanosti 0,8. V enoti urejanja MA 2 so na
kmetijskih zemljiščih izvedene lokalne agrarne operacije za izboljšanje
zemljišč za kmetijsko rabo. Na teh zemljiščih se pri izvedbi načrtovanih
ureditev preveri drenažni sistem in se po potrebi obnovi ter zagotovi
osnovna odvodnja s sosednjih kmetijskih zemljišč. Območja agrarnih
operacij so razvidna iz grafičnih prikazov stanja prostora; |
– v
enotah urejanja KR 2 in RA 3 so zemljišča namenjena za individualno
stanovanjsko gradnjo – SS. Oblika objektov svobodna, strehe v naklonu
ali ravne; |
– v
enoti urejanja NE 2 so zemljišča namenjena za individualno stanovanjsko
gradnjo – SK. Objekte se umešča v cestno gradbeno linijo. Tlorisna
oblika objektov je pravokotna, strehe v naklonu od 35° do 45°, kritina
opečna; |
– v
enoti urejanja MA 5 so zemljišča namenjena za prometne površine – PO
(ureditev krožišč, cestnih priključkov, železniških prehodov) in PC –
prometne površine; |
– v
enotah urejanja MA 6 in MA 7 so zemljišča namenjena za turistične
dejavnosti – BT. Tlorisna oblika stavb je pravokotna, kvadratna ali
sestavljena. Višina stavb je do P+2, strehe so lahko v naklonu ali
ravne. Upošteva se faktor zazidanosti 0,6. Pri umeščanju objektov se
upošteva koridor načrtovanega daljnovoda. V enotah urejanja so na
kmetijskih zemljiščih izvedene lokalne agrarne operacije za izboljšanje
zemljišč za kmetijsko rabo. Na teh zemljiščih se pri izvedbi načrtovanih
ureditev preveri drenažni sistem in se po potrebi obnovi ter zagotovi
osnovna odvodnja s sosednjih kmetijskih zemljišč. Območja agrarnih
operacij so razvidna iz grafičnih prikazov stanja prostora; |
– v
enoti urejanja NE 8 so zemljišča namenjena za turistične dejavnosti –
BT, zelene površine za šport in rekreacijo – ZS in za ostale zelene
površine – ZD. Oblikovanje območja in objektov je svobodno, upošteva se
višina stavb do P+3 in faktor zazidanosti 0,6. Pri podrobnem načrtovanju
se v največji možni meri ohrani obstoječi gozd oziroma se nadomesti z
ustrezno zasaditvijo avtohtonega rastja; |
– v
enoti urejanja PU 2 so zemljišča namenjena za individualno stanovanjsko
gradnjo – SS. Parcelacija mora biti pravokotna na dovozne ceste. Stavbe
se umešča v cestno gradbeno linijo. Oblika objektov je poljubna, višina
do 2 etaži nad terenom, strehe v naklonu od 35° do 45°, kritina opečna; |
– v
enotah urejanja RA 23 in RA 24 so zemljišča namenjena za nadzemno
pridobivanje gramoza – LN. Na območju ni dopustno načrtovati in izvajati
spremljevalnih dejavnosti (npr. betonarna, asfaltna baza, odlaganje
gradbenih in drugih odpadkov). Pri načrtovanju in končni sanaciji
območja je treba upoštevati, da je v enoti urejanja RA 24 varovalni
gozd, ki se mora ohraniti. V času izkoriščanja je treba izvajati sprotno
sanacijo obrežja gramoznice, upoštevati vse ukrepe za preprečitev
onesnaženja okolja. Po končanem izkoriščanju se območje nameni za
rekreacijsko dejavnost. Za predvideno izkoriščanje gramoza je treba
pridobiti okoljevarstveno soglasje; |
– v
enoti urejanja VE 5 so zemljišča namenjena za individualno stanovanjsko
gradnjo – SS. Možna je zgostitev z vrstno zazidavo. Parcelacija je
poljubna, upošteva se faktor zazidanosti 0,4. Tlorisna oblika stavb je
pravokotna, kvadratna ali sestavljena, strehe v poljubnem naklonu,
višina stavb do P+2; |
– v
enoti urejanja VE 7 so zemljišča namenjena za ureditev pokopališča s
pripadajočo mrliško vežico in parkiriščem; oblikovanje objekta je
poljubno; |
– v
enoti urejanja MS 29 so zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe ZV
namenjena za ureditev površin za prostočasno kmetijsko dejavnost
(vrtičkarstvo). Izvede se parcelacija zemljišč, določijo se pogoji za
postavitev pomožnih objektov za shranjevanje orodja. |
(3) Enote urejanja SO 66, SO 68, SO 76, SO 82, SO 83, SO 84, SO 109, SO
115, SO 116, SO 117, SO 118/2, SO 120, SO 121 in SO 127 so delno ali v
celoti v poplavnih območjih, zato se pri izdelavi občinskih podrobnih
prostorskih načrtov in pri vseh posegih upošteva pogoje iz 96. člena
tega odloka. |
(4) Podrobni prostorski načrti se lahko izdelajo tudi za druge enote
urejanja ali njihove dele, ki niso navedene v tem členu, če je zaradi
načrtovanih ureditev v postopek treba vključiti nosilce urejanja
prostora in širšo javnost ali je za načrtovane posege treba pridobiti
okoljevarstveno soglasje ali če se posega v območja varstva narave in
območja kulturne dediščine. |
(5) Za
enote oziroma podenote urejanja SO 51, SO 54/1, SO 54/3, SO 55/1, SO 55
/2, SO 56, SO 88 in SO 99 se strokovne rešitve prostorskih ureditev za
občinski podrobni prostorski načrt lahko pridobijo z izdelavo variantnih
rešitev ali z javnim natečajem. Strokovne rešitve prostorskih ureditev
za občinske podrobne prostorske načrte se lahko pridobijo z javnim
natečajem tudi za ostala območja enot urejanja, kadar gre za načrtovanje
prostorske ureditve ob javnih površinah, prostorske ureditve z javnim
programom, za kompleksne prostorske ureditve, za prostorske ureditve v
vplivnem območju prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so
same prostorske dominante. |
6. Splošni prostorski izvedbeni pogoji
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro
91. člen
(območja opremljanja zemljišč in splošni
pogoji za izgradnjo opreme)
|
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture in
drugih objektov, ki za izvedbo in delovanje ne potrebujejo komunalne
oskrbe, se v vseh prostorskih enotah mesta in naselij lahko izvaja le na
opremljenih stavbnih zemljiščih, kjer je v enoti urejanja zgrajeno
komunalno opremo ter objekti in omrežji gospodarske javne infrastrukture
oziroma na neopremljenih stavbnih zemljiščih, kjer je gradnja
infrastrukture predvidena in vključena v občinski načrt razvojnih
programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto,
ali z zagotovitvijo samooskrbe objekta s posamezno vrsto komunalne
opreme. Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju oskrbe s
pitno vodo in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se
lahko uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to infrastrukturo
in najpozneje do opremljanja zemljišča z gospodarsko javno
infrastrukturo. Gradnja infrastrukture se izvaja v skladu s prikazi v
občinskem prostorskem načrtu ali z ustrezno projektno dokumentacijo.
Objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski
objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne
službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno
korist. |
(2) Opremljeno stavbno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz
na javno cesto in priključke na kanalizacijsko, vodovodno in električno
omrežje. Gospodarska javna infrastruktura je razvidna iz grafične
priloge k občinskemu prostorskemu načrtu: Prikaz gospodarske javne
infrastrukture. |
(3) Grajeno javno dobro so zemljišča, namenjena takšni splošni rabi, kot
jo glede na namen njihove uporabe določa zakon oziroma predpis, izdan na
podlagi zakona in na njih zgrajeni objekti, če so namenjeni splošni
rabi. Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki
sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in
javna površina na njih. Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno
javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture
lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli
objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so
cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega
pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica,
športna oziroma rekreacijska površina in podobno. |
(4) Nova
in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se v
enotah urejanja naselij in drugih stavbnih zemljiščih izvede podzemno, v
območju krajine pa tudi zračno. Vso predvideno gospodarsko javno
infrastrukturo se izvede v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki
med posameznimi infrastrukturnimi vodi in odmiki od ostalih objektov in
naprav v prostoru. |
(5) Na
območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč se gospodarska javna
infrastruktura načrtuje izven sklenjenih kmetijskih površin in v skupnih
koridorjih. Ohranja se proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, po
izvedeni gradnji pa se kmetijska in gozdna zemljišča vzpostavi v prvotno
stanje. Linijske infrastrukturne objekte se umesti vzporedno z
obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja).
Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne
infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako
infrastrukturni vodi ne smejo ovirati rabe namenske rabe zemljišč pod
katerimi oziroma nad katerimi potekajo. |
(6) Gospodarsko javno infrastrukturo v krajini se načrtuje ob obstoječih
koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se
zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti. Obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki negativno
vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira. |
92. člen
(pogoji priključevanja na gospodarsko
javno infrastrukturo)
|
Linijsko
infrastrukturo se praviloma združuje v skupne koridorje. Namenska raba
zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme
ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako infrastrukturni vodi ne
smejo ovirati rabe namenske rabe zemljišč pod (ali nad) katerimi
potekajo. |
a) Prometna infrastruktura |
Posegi,
ki so navedeni za zemljišča s podrobnejšo namensko rabo prometnih
površin z oznako PC, so možni tudi na vseh prometnih površinah, ki v
grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne
infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del
druge podrobnejše namenske rabe zemljišč, so pa razvidne iz katastrskih
načrtov ter evidentne tudi v prostoru (so po dejanski rabi ceste) in so
vrisane v grafične prikaze gospodarske javne infrastrukture, ki so
sestavni del občinskega prostorskega načrta. |
b) Oskrba s pitno vodo |
c) Priključevanje objektov na javno vodovodno omrežje se izvaja v skladu
s predpisom o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.
Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda |
(1) Za
vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se reši tudi
odvod komunalnih odpadnih vod. Na območjih, kjer je zgrajena javna
kanalizacija in je nanjo možno priključiti objekt, ni dovoljeno graditi
greznic. V enotah urejanja, kjer še ni kanalizacije, se odvod komunalnih
odplak reši z individualnimi ali skupinskimi greznicami ali manjšimi
čistilnimi napravami v skladu s konceptom čiščenja in odvajanja
komunalnih odpadnih vod. Vsebina greznic se odvaža na komunalno čistilno
napravo in se ne sme izpuščati v vodotoke, melioracijske jarke ali druge
odvodnike površinskih voda. Po izgradnji kanalizacije in čistilne
naprave se objekte obvezno priključi na kanalizacijsko omrežje. |
(2) Pri
gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen
odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika
ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v
največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni,
da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi
zadrževalnik, zadrževalni bazeni). Z večjih utrjenih površin, kjer
obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev
maščob. |
(3) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih
gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti
za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez
odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska
zemljišča v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla, prednostno pa na
zemljišča izven območij varstva narave. Prepovedan je razvoz gnojnice na
kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij.
Vsebina se lahko predela tudi v bioplinarnah. |
d) Zbiranje in odvoz odpadkov |
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po
veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in
njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna
mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna
vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih
komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja. |
(2) V
območjih, ki se bodo urejala s podrobnimi prostorskimi načrti in v
območjih, kjer je predvidena racionalizacija površin, se naj v sklopu
urejanja novih javnih površin uredijo primerni platoji za zbirna mesta
odpadkov (ekološki otoki), ki naj imajo primeren dostop in urejeno javno
razsvetljavo in odvodnjavanje. Pri načrtovanju novih območij se naj
načrtuje transportne površine v širinah, ki omogočajo izvajanje
dejavnosti gospodarske službe zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. |
e) Energetska infrastruktura |
(1) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi
upravljavec v svojem soglasju. Nove in nadomestne električne vode in
priključke se v odprtem prostoru izvede zračno, v naseljih pa zemeljsko.
Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras
elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov. |
(2) Pri
lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z
elektromagnetnim sevanjem se glede na občutljivost posameznega območja
preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi. |
(3) Nove
transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v
sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede
elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo
priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od
upravljavca elektroenergetskih naprav. Ob pomembnejših posameznih
objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih prostorskih enotah se
uredi javna razsvetljava. Nove in nadomestne električne vode in
priključke v odprtem prostoru se izvede zračno, v naseljih pa zemeljsko.
Pri vseh posegih v bližini elektroenergetskih vodov, razdelilnih ali
transformatorskih postaj se upošteva varovalni pas elektroenergetskega
omrežja, kjer veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih
poda upravljavec, za poseg v varovalni pas pa se pridobi soglasje
upravljavca. |
(4) Pri
načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih
virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v
naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo. Predvsem je to
energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana
sončna energija. V Mestni občini Murska Sobota se prioritetno izkorišča
predvsem geotermalna energija in energijo biomase. Energija iz biomase
temelji predvsem na uporabi kmetijskih pridelkov in odpadkov iz
kmetijstva. |
(5) Pri
rekonstrukciji in gradnji objektov, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z
energijo, se glede na predpisano tlorisno velikost izdela študija
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri kateri se
upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost
alternativnih sistemov oskrbe z energijo. |
(6) Plinovodno omrežje se bo načrtovalo na podlagi izvedbenih načrtov
ali posebnih strokovnih podlag. |
(7) V
območjih, kjer je zgrajen sistem daljinskega ogrevanja, se nove objekte
in objekte, ki se preurejajo, prioritetno priključi na sistem ogrevanja. |
f) Telekomunikacijska infrastruktura in sistemi zvez |
(1) Pri
prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega telekomunikacijskega
omrežja. V primeru premestitve telekomunikacijskih naprav je treba
obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred posegom. Za območja novih con
ali večjih objektov se načrtuje novo omrežje. Pred izgradnjo komunalne
infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavec
telekomunikacijskega omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne
pogoje in soglasja upravljavca teh naprav. |
(2) Telekomunikacijske antene in oddajnike za vse sisteme zvez se lahko
locira v vseh enotah urejanja na stavbnih zemljiščih. Lahko se jih
namesti na vse vrste objektov, razen na stanovanjske objekte. Na
objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v
vplivnem pasu teh objektov, se antene in oddajniki in ostali sistemi
zvez locirajo pod pogoji in v soglasju z varstveno službo. V
stanovanjskih območjih se preveri vplive sevanja. |
g) Ostali pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo |
Pri
gradnji novih objektov in pri posegih v obstoječe objekte se na vse
strehe lahko namestijo sončne celice za izkoriščanje sončne energije. |
7. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb
93. člen
(celostno ohranjanje kulturne
dediščine)
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na
objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in |
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
(9) Za
varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine. Za
registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni
pogoji za posamezne vrste dediščine. |
(11) Za
registrirano stavbno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(12) Za
registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot
so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
– odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.), |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
– podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
– odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
– oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov, |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(13) V
primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno
upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča. |
(14) Za
registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino se ohranjajo
varovane vrednote, kot so: |
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), |
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva
(kozolci, znamenja, zidanice), |
– odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem, |
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(15) Za
registrirano vrtnoarhitekturno dediščino se ohranjajo varovane vrednote,
kot so: |
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), |
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi), |
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
– podoba
v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj
in obstoj rastlin, in |
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
(16) Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
(17) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati
stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če ni
možno najti drugih rešitev in |
– če se
na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
(18) V
primeru, da se območje urejuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom
je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve
vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka
priprave izvedbenega akta. |
(19) Za
registrirano memorialno dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot
so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(20) Za
drugo dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
– materialna substanca, ki je še ohranjena, |
– lokacija in prostorska pojavnost, |
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(21) V
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
(22) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
(23) Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v
posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi
pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Če se upravičeno domneva, da
je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in
obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno
poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno
s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas
predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo
raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine. |
(24) Za
poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve
objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. |
(25) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
(26) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
(27) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
(28) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
94. člen
(ohranjanje narave)
|
(1) Na
območju Mestne občine Murska Sobota je več območij varstva narave in
sicer: območja naravnih vrednot (hidrološke, botanične, zoološke,
ekosistemske), ekološko pomembno območje, območje regijskega parka Mura,
zavarovano območje Fazanerija, posebna varstvena območja (območja NATURA
2000) in območja habitatnih tipov. Vsa območja varstva narave, razen
območij habitatnih tipov so razvidna iz javnih evidenc in iz grafične
priloge k občinskemu prostorskemu načrtu Prikaz varstvenih režimov. |
(2) Po
posameznih območjih varstva narave se upošteva te naravovarstvene
usmeritve in pogoje. |
a) Naravne vrednote in naravni spomeniki |
Z
naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov
obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo izjemoma, če ni drugih
prostorskih in tehničnih možnosti za izvedbo posega. Upošteva se te
varstvene usmeritve in pogoje: |
– posegi
in dejavnosti na hidrološki naravni vrednoti se izvajajo v obsegu in na
način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti,
zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto. Dopustne so
vodnogospodarske ureditev, ki se izvajajo sonaravno in tako, da se ne
ogrozi obstoj naravne vrednote: ne spreminjajo se količina vode, hitrost
pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka, oblika in
dno struge vodotoka Poseg v obrežno vegetacijo je dopusten le zaradi
vzdrževalnih del in čiščenja, pri čemer se bistveno ne spremenijo vidne
in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; |
– posegi
in dejavnosti na botanični in zoološki naravni vrednoti se izvajajo
tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi
katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto. Na območju
zoološke naravne vrednote niso dopustne gradnje in zemeljska dela ter
drugi posegi, ki bi spremenili življenjske razmere živali (npr.
odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, vodnega stanja, višine talne
vode, poplavitev, onesnaženje). Prepovedano je tudi povzročati
prekomerni hrup in umetno osvetljevati živali, njihova gnezdišča in
bivališča; |
– posegi
in dejavnosti na ekosistemski naravni vrednoti se izvajajo tako, da se
ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne
mere, da se poruši naravno ravnovesje. |
b) Območja, zavarovana ali predlagana kot krajinski park |
Krajinski ali regijski park je območje s poudarjenim kakovostnim in
dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko
ali krajinsko vrednost, ki se ohranja z ustrezno tradicionalno kmetijsko
in gozdarsko rabo prostora. Posegi morajo biti v skladu z ekološkimi in
krajinsko-estetskimi značilnostmi prostora. V Mestni občini Murska
Sobota je predlagan regijski park Mura, kjer se pri posegih v prostor
upoštevajo usmeritve za ekosistemske, hidrološke in zoološke naravne
vrednote. |
c) Ekološko pomembno območje |
Ekološko
pomembno območje je območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali
večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske
raznovrstnosti. Posegi na teh območjih so dopustni pod pogojem, da se v
največji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter
habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter
povezanost habitatov populacij. Ekološko pomembno območje v Mestni
občini Murska Sobota je celotni južni del občine. |
d) Posebno varstveno območje Natura 2000 |
Posebno
varstveno območje Natura 2000 je ekološko pomembno območje, ki je na
območju Evropskih skupnosti pomembno za ohranitev in doseganje ugodnega
stanja vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Posegi na teh
območjih so dopustni pod pogojem, da se v največji možni meri ohranja
naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in
živalskih vrst. Čas izvajanja posegov se kar najbolj prilagodi
življenjskim ciklom živali in rastlin (izven razmnoževalnih aktivnosti
in izven časa vzrejanja mladičev, omogoči se semenenje rastlin, naravno
razsajevanje in druge oblike razmnoževanja. Na območja se ne vnaša
živali ali rastlin tujerodnih vrst in gensko spremenjenih organizmov. |
e) Habitatni tipi |
(1) Pri
posegih v odprtem prostoru na kmetijskih in gozdnih zemljiščih se
ohranjajo prednostni habitatni tipi in habitati vrst v ugodnem stanju.
Ohranjajo in načrtujejo se povezovalni koridorji med posameznimi
območji. Novi koridorji se načrtujejo po predhodni inventarizaciji in
vrednotenju glede na primerjalne vrednosti na širšem območju (Slovenije
in Evrope). Preko območij vrednih habitatov se ne načrtuje gospodarske
javne infrastrukture. |
(2) V
vseh namenskih površinah v območjih varstva narave, razen če v posamezni
enoti ni drugače določeno, je ob upoštevanju varstvenih pogojev dopustna
ureditev turističnih, rekreacijskih in učnih poti ter kolesarskih stez
in naprava opazovalnic za naravovarstvene vsebine. |
(3) Gnoj
in gnojevka s kmetijskih gospodarstev se prednostno distribuira na
zemljišča izven varovanih območij. |
(4) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje
za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu
»Naravovarstvene smernice za pripravo občinskega prostorskega načrta za
Mestno občino Murska Sobota (ZRSVN, OE Maribor, avgust 2007)«, ki se
hranijo na sedežu Mestne občine Murska Sobota. |
(5) Za
posege v območja z naravovarstvenim statusom se pridobi naravovarstveno
soglasje/dovoljenje za poseg v naravo. |
95. člen
(varstvo okolja in naravnih dobrin)
|
(1) Za
vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se
v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na
okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje. |
(2) Voda
se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo.
Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in
smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se
upošteva pogoje iz področnih predpisov. |
(3) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske
rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s
spremembo občinskega prostorskega načrta. Izvajanje kmetijskih
dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot
in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem se gnojevka izvaža
prednostno na zemljišča izven varovanih območij. Ohranja se obstoječi
obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Vzpodbuja se ekološko
kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se kmetijskih
površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje
biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se ohranja in
ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke. |
(4) Gozdove se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse
posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za
gozdove. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih
ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO,
Natura 2000). Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki
predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje
biotske raznovrstnosti. Na območjih varovalnih gozdov se upoštevajo
pogoji varovanja iz področnih predpisov. |
(5) Na
območjih varovalnih gozdov se upošteva pogoje iz predpisov o varovalnih
gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Posegi v varovalne gozdove so
dopustni le s soglasjem pristojnega ministra. |
(6) Pri
gospodarjenju z gozdovi in posamičnim gozdnim drevjem izven naselij, ki
so del osnovne kmetijske rabe se upošteva te pogoje: |
– prepovedano je sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej,
grmišč po pašnikih, poljih in travnikih ter zarast ob vodnih bregovih v
času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, to je med 1. marcem in
1. avgustom; |
– ohranjajo se suha drevesa in drevesna dupla povsod tam, kjer se s
puščanjem oslabelih dreves ne poveča možnost širjenja škodljivcev in
bolezni. Drevesne vrste, kjer obstoja ta nevarnost so: smreka, kostanj
in brest. Prav tako se ohranja vse plodnostne drevesne in grmovne vrste; |
– ohranja se gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov
pred erozijo. Pri poseku je treba počistiti struge in korita potokov. Z
gozdovi ob potokih se gospodari posamično ali skupinsko prebiralno ter
zagotavlja naravno pestrost; |
– skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegetacijo in obvodno
vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, je treba takoj oziroma
še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali
grmovna zarast. |
96. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami)
|
(1) Pri
gradnji objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva ukrepe za
zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih
območjih ter ukrepe za zaklanjanje v skladu s predpisi. Za zagotavljanje
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v
prostor upoštevajo predpisi področja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
(2) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu
s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav. |
(3) Na
poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in
določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih
ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis,
ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti
na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se
ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov
v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene
ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati
pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. |
(4) Na
poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne
povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje
voda. |
(5) Ne
glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem
območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu
pred škodljivim delovanjem voda, gradnja cevovodov, objektov in naprav
za potrebe oskrbe s pitno vodo ter posegi in dejavnosti, ki jih
dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
(6) Za
zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo strokovne podlage za
posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega podrobnega
prostorskega načrta. |
(7) Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko
izdelajo za posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega
podrobnega prostorskega načrta. Občinski podrobni prostorski načrt se
pripravi za hidrografsko območje na tretji ravni v skladu s predpisi o
vodah. |
(8) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno
strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena
njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja
prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter
karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje. |
(9) Pri
graditvi objektov se zagotavlja odmike med objekti in potrebne
protipožarne ločitve ter pogoje za varen umik ljudi, živali in
premoženja pri požaru, zagotavlja se dostope, dovoze in delovne površine
za intervencijska vozila ter zadostne vire vode za gašenje. |
(10) Pri
vseh posegih se upoštevajo pogoji za vzpodbujanje razvoja požarno
nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali
preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive
obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij
ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem,
železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu. |
(11) Pri
gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni
dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po
potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za
preprečitev požara. |
(12) Na
erozijskih območjih ob vodotokih se ne načrtuje ureditve, ki lahko s
svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Pri gradnji objektov in
pri posegih na obstoječih objektih se uredi ustrezen odvod meteornih
vod, s čimer se prepreči erozija. |
(13) Pri
projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje
občine v območju VII. Stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma
v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. |
(14) Na
ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 10.000 prebivalci
je v vseh novih objektih obvezna ojačitev prve plošče, zaklonišča
osnovne zaščite pa se gradijo v objektih, ki so določeni s predpisi. |
(15) V
skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne
varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova
požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija
požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o
graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija
požarne varnosti ne izdelujeta. |
97. člen
(obrambne potrebe)
|
(1) Območja izključne rabe za potrebe obrambe so obstoječa in načrtovana
območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo
stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje
vojske. Na teh območjih so za potrebe obrambe dovoljene vse prostorske
ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture. |
(2) V
mestu Murska Sobota je obstoječa vojašnica, v tem prostorskem načrtu
opredeljena kot enota urejanja SO 55/1, z oznako podrobnejše namenske
rabe F, ki je območje za potrebe obrambe v naseljih. V primeru odločitve
v zvezi z izgradnjo nove vojašnice v Bereku bo mogoče načrtovati
spremembo namenske rabe v območje centralnih dejavnosti z oznako CU. |
(3) V
bližini mesta je območje za potrebe obrambe Berek, za katerega je
sprejet občinski podrobni prostorski načrt prostorskih ureditev skupnega
pomena za novo vojašnico, opredeljeno kot enota urejanja SO 122, z
oznako podrobnejše namenske rabe f, ki je območje za potrebe obrambe
zunaj naselij, ki so namenjena izključno za obrambne potrebe. |
(4) Območja možne izključne rabe prostora so območja, ki so primarno
namenjena drugim potrebam, vendar se jih lahko v primeru izrednega in
vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za
usposabljanje vojske uporabi za obrambne potrebe. Posegi na teh območjih
ne smejo onemogočati uporabe območja v navedenih primerih, oziroma so
posegi lahko takšni, da se uporaba območja za potrebe obrambe lahko
takoj vzpostavi. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe za
potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva
pristojnega za obrambo. Na območju Mestne občine Murska Sobota je tako
območje letališče pri Rakičanu, ki je v tem prostorskem načrtu
opredeljeno kot enoti urejanja SO 125 in SO 126, z oznako podrobnejše
namenske rabe PL, ki je površina letališča in CD, ki je površina
centralnih dejavnosti ob letališču. |
(5) V
oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri
ali stolpi je treba za vsako novogradnjo višine nad 18 m nad terenom
pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za
obrambo. V oddaljenosti do 2 km od takih območij je treba za vsako
novogradnjo višine nad 25 m pridobiti projektne pogoje in soglasje
ministrstva pristojnega za obrambo, razen za novogradnje v okolici
območij za potrebe obrambe na vzpetinah izven naseljenih območij. |
8. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
glede varovanja zdravja
98. člen
(varovanje zdravja)
|
Dejavniki, ki vplivajo na zdravje ljudi in kvaliteto življenja so: |
– zagotavljanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo, varstvo vodnih
virov, podzemnih in površinskih voda z ustreznim odvajanjem in čiščenjem
odpadnih voda, |
– ločeno
zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in zbirnih centrih ter njihov
odvoz v obdelavo, kar izvaja pristojna komunalna organizacija v skladu s
predpisi, |
– zbiranje posebnih odpadkov ločeno od komunalnih odpadkov v skladu z
zakonodajo, |
– varovanje kakovosti zraka in izvajanje ukrepov za preučevanje
podnebnih sprememb, |
– varstvo pred prekomernim hrupom, |
– varstvo pred elektromagnetnim sevanjem (EMS), |
– varstvo pred svetlobnim onesnaženjem, |
– racionalna raba naravnih virov, |
– ohranjenost biotske raznovrstnosti, |
– zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja (ustrezni bivalni pogoji,
rekreacijske in športne površine, površine za poselitev, nova delovna
mesta ter možnost gibanja prebivalstva-migracije), |
– zagotavljanje varovanja kmetijskih zemljišč za oskrbo prebivalstva s
kakovostno lokalno pridelano hrano. |
99. člen
(varstvo voda in oskrba s pitno vodo)
|
(1) V
Mestni občini Murska Sobota je vodovodno omrežje vzpostavljeno v vseh
naseljih. Oskrba z vodo rešena iz več zajetij, ki so zavarovana z
občinskim odlokom. V varstvenih pasovih vodnih zajetij ni objektov ali
naprav, ki bi neposredno vplivali na stanje podtalne vode. Na kmetijskih
zemljiščih, ki so v varstvenih območjih, se upošteva ukrepe o uporabi
odpadnih voda iz kmetijstva za gnojenje na podlagi gnojilnih načrtov in
v skladu s predpisi, ki urejajo obdelavo biološko razgradljivih
odpadkov. Na priobalnih površinah površinskih voda je prepovedano
gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin v skladu s predpisi s
področja voda. Območja varstvenih pasov vodnih virov so v OPN prikazana
v prilogi Prikaz stanja prostora, območja ob vodarni v Krogu pa so
opredeljena kot posebne enote in podenote urejanja, pogoji in ukrepi pa
so navedeni v 78., 79. in 80. členu tega odloka. |
(2) Vsi
objekti, ki so priključeni na vodovodno omrežje, se morajo priključiti
na kanalizacijsko omrežje, kjer je to zgrajeno. Za objekte izven
naselij, kjer je obremenitev odpadne vode nizka in je odvajanje možno le
s prečrpavanjem, se odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode izvede
z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih vodotesnih
greznic. Vsebina greznic se obdela na komunalni čistilni napravi.
Tehnološke odpadne vode iz gospodarskih con se lahko odvajajo v javno
kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni
odpadni vodi oziroma predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno
kanalizacijo. |
(3) Pred
priključitvijo novih območij in pred gradnjo večjih objektov na
razširjenih območjih mesta Murska Sobota se nadgradi obstoječa čistilna
naprava, s čimer bo zmanjšalo tveganje za iztok neprečiščenih ali slabo
očiščenih odpadnih voda v vodotoke. |
(4) Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je
prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode in v
naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki
imajo stalen ali občasen pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda
ter v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi izkoriščanja mineralnih
surovin in so v stiku s podzemno vodo. |
(5) Pri
gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen
odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika
ali odvaja v površinske odvodnike. Pred izpustom v odvodne jarke se jih
mora očistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih in jih speljati
preko peščenih ali drugih ustreznih filtrov. Usedalnike je treba redno
čistiti. Na iztokih je po potrebi treba izvesti protierozijske ukrepe za
preprečitev zasipavanja terena. Odlagalni prostor za mulj mora biti
urejen tako, da se prepreči iztekanje. Neposredno odvajanje odpadnih
voda v podzemne vode in v naravna jezera, ribnike, mlake in druge
naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pretok ali odtok
celinskih ali podzemnih voda ter v vodne zbiralnike, ki so nastali
zaradi izkoriščanja mineralnih surovin in so v stiku s podzemno vodo ni
dovoljeno. |
(6) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih
gospodarstev se ureja individualno v ustrezno urejenih gnojničnih jamah
in gnojiščih. Objekte za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v
nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se
odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi. Prepovedan je razvoz
gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih
zajetij ali ležijo ob vodotokih. |
100. člen
(kakovost zraka)
|
(1) Pri
vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z
dejavnostmi, ki povzročajo emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki
urejajo varstvo zraka. Objekte oziroma dejavnosti, ki so lahko pomemben
vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena
proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK), kjer ni dovoljeno umeščati
objektov z varovanimi prostori. Pri dejavnostih, ki onesnažujejo zrak so
upravljavci dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak in po potrebi
izvajati ustrezno zaščito in sanacijo. Proizvodne dejavnosti, ki se bodo
umeščale na območju con morajo imeti zagotovljene najboljše tehnologije
za zmanjšanje emisij onesnaženosti zraka. |
(2) Pri
novogradnjah in prenovi stavb se prednostno uporabijo obnovljivi viri
energije in okoljsko sprejemljivi energenti. Če obstaja možnost
priključitve na skupne kotlovnice ali druge skupne vire energije, se
stavbe prednostno priključi na ta vir. Pri gradnji in obnovi stavb je
treba upoštevati še predpise za unčikovito rabo energije v stavbah. |
(3) Pri
območjih, ki so občutljiva na hrup in mejijo na območja gospodarskih
dejavnosti se ohranjajo ali vzpostavijo na novo zeleni pasovi, ki delno
zmanjšujejo možnost širjenja delcev in vonjav v okolico. Pogoji za
ohranitev so podani po posameznih enotah urejanja prostora. |
(4) Zunanji rob območja virov vonjav (farme, kompostarne, bioplinarne
ipd.) je od stanovanjskih območij, gostinskih, upravnih, pisarniških in
trgovskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, izobraževanje,
zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj
300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostarjenju. Pri obstoječi in novih
objektih virov vonjav je pri reji ter skladiščenju in prevozu gnoja
obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečujejo obremenjevanje
okolja z neprijetnimi vonjavami, kar je treba preveriti s strokovno
oceno ter navesti dopustno pogostost pojavljanja vonjav na posameznem
urbanem območju. |
101. člen
(varstvo pred hrupom)
|
(1) Na
podlagi predpisov o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju so območja
varstva pred hrupom določena po podrobnejši namenski rabi prostora, in
sicer: |
– na
območjih poselitve je za čiste stanovanjske površine (SS), stanovanjske
površine za posebne namene (SB), površine počitniških hiš (SP) in
površine za turizem (BT) v enotah urejanja prostora BA 4, ČE 8, KR 3, NE
8, PU 1, PU 2, RA 1, RA 3, SO 38, SO 41, SO 100, SO 102, SO 103, SO 105
in VE 5 določena II. stopnja varstva pred hrupom, v ostalih enotah
urejanja pa III. stopnja varstva pred hrupom, |
– na
območjih poselitve je za površine podeželskega naselja (SK), območja
centralnih dejavnosti (C), območja športnih centrov BC, območja zelenih
površin (Z) in na površinah razpršene poselitve (A) določena III.
stopnja varstva pred hrupom, |
– na
območjih poselitve je za območja proizvodnih dejavnosti (I) določena IV.
stopnja varstva pred hrupom, |
– na
območjih prometnih površin (P), energetske infrastrukture (E), okoljske
infrastrukture (O) in komunikacijske infrastrukture (T) je določena IV.
stopnja varstva pred hrupom, |
– na
območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna
območja na prostem, je določena IV. stopnja varstva pred hrupom, |
– na
območju voda je za vse površine razen za površine vodne infrastrukture
in površine na mirnem območju na prostem določena III. stopnja varstva
pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture je določena IV. stopnja
varstva pred hrupom. |
(2) Območja in meje stopenj varstva pred hrupom so prikazane v strokovni
podlagi Določitev območij varstva pred hrupom v Mestni občini Murska
Sobota (CHRONOS, okoljske investicije, d.o.o., Domžale, junij 2009) k
občinskemu prostorskemu načrtu. |
(3) Novi
vir hrupa morajo zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe za zaščito stavb
z varovalnimi prostori glede na mejne vrednosti določene za stopnjo
varstva pred hrupom v katerem se ti objekti nahajajo. Prednostno se
zagotovi zmanjšanje emisije hrupa pri njegovem izvoru, če to ni možno se
objekte locira v primerni oddaljenosti od vira hrupa, v objekte se
vgrajuje pasivne protihrupne elemente (fasade, okna), po potrebi se
postavi protihrupne bariere ipd. |
102. člen
(elektromagnetno sevanje – EMS)
|
(1) V
Mestni občini Murska Sobota je zgrajeno elektro-energetsko omrežje, ki
sodi med nizko, srednje ali visoko frekvenčne vire EMS. Poleg obstoječih
110 kV daljnovodov je preko mestne občine načrtovana gradnja dodatnih
110 kV daljnovodov (Murska Sobota–Mačkovci in Murska Sobota–Lendava). Na
območjih posamezne podrobnejše namenske rabe prostora je treba
upoštevati naslednje stopnje varstva pred sevanjem: |
– I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem. To so območja bolnišnic, zdravilišč, okrevališč
ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto
stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno-varstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje); |
– II.
stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. To so zlasti območja
brez stanovanj, namenjena industrijski ali obrtni ali drugi podobni
proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti
ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I.
območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki
so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. |
(2) V
obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost
stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim
sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v
objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem
pasu EMS ni možna gradnja novih objektov iz I. območja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem. |
(3) Stavbe z varovanimi prostori je dopustno umeščati ob vire EMS in
obratno v oddaljenosti najmanj 11 do 14 m (110 kV daljnovod), 14 do 18 m
(220 kV daljnovod) in 42 do 46 m (400 kV daljnovod) odvisno od tipa
stebra. |
103. člen
(svetlobno onesnaženje)
|
(1) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v mestu Murska
Sobota in v ostalih naseljih. Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja, se pri gradnji nove javne razsvetljave
uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je
enak 0 %, razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju
kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež
svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če je električna moč
posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih
površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega
2 lx in je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava,
namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki
ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi tudi svetilke
obstoječe javne razsvetljave. |
(2) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne
občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih
površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali
začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti
44,5 kWh, največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju
občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih
cest in razsvetljavo javnih površin pa je enaka 44,5 MWh. Izpolnjevanje
teh zahtev se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje
programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na
letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali
razsvetljave javnih površin. |
(3) Pri
omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne
vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih
varovanih prostorov, iz priloge Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja: |
Okoljsko območje |
Osvetljenost od sončnega zahoda
do 24. ure |
Osvetljenost od 24. ure
do sončnega vzhoda |
območje, ki je s predpisom določeno kot naravna vrednota |
2 lx |
0 lx
1 lx (samo za osvetljenost zaradi
razsvetljave javne površine) |
naselje, ki ni mesto |
5 lx |
1 lx |
mesto |
10 lx |
2 lx |
območja visoke nočne dejavnosti
v mestih z več kot 20.000 prebivalci* |
25 lx |
5 lx |
*
Območje visoke nočne dejavnosti je območje, na katerem vsaj polovico
časa od sončnega zahoda do sončnega vzhoda potekajo dejavnosti javnega
preživljanja prostega časa (npr. turistična, kulturna, športna dejavnost
…). Območje, ki obsega tlorisno površino, manjšo od 3.000 m2,
se ne obravnava kot območje visoke nočne dejavnosti. |
104. člen
(racionalna raba naravnih virov)
|
(1) Racionalizira se naj posege na najboljša kmetijska zemljišča. Nove
dejavnosti se najprej umeščajo na nepozidana, degradirana in
neracionalno izkoriščena zemljišča, šele nato na nova stavbna zemljišča. |
(2) V
javnih objektih naj se uporabijo sistemi za varčno ravnanje s pitno
vodo. |
105. člen
(ohranjenost biotske raznovrstnosti)
|
(1) Ureditve turističnih, rekreacijskih, učnih in kolesarskih poti ter
postavitev opazovalnic za naravovarstvene vsebine, ki so dovoljene v
vseh namenskih rabah v območjih varstva narave, naj se prednostno umešča
na obstoječe degradirane površine tako, da se ohranja obstoječa
vegetacija in hidrološki režim. |
(2) Morebitne protipoplavne ukrepe naj se načrtuje in izvaja na
sonaraven način. Za protipoplavne ukrepe v območju ohranjanja narave naj
se pridobi naravovarstveno soglasje. |
(3) V
primeru rekonstrukcije in gradnje novih cest naj se na območju
evidentiranih črnih točk povozov dvoživk, ki so razvidne iz Okoljskega
poročila, vzpostavijo podhodi in ograje za dvoživke oziroma drugi ukrepi
za preprečevanje povozov dvoživk. |
(4) Pridobivanje energije naj se prednostno usmeri v izkoriščanje
geotermalne oziroma druge obnovljive energije, ki ne predstavlja
ogrožanja biotske in krajinske pestrosti. Ob morebitnem nadaljnjem
načrtovanju umeščanja hidroelektrarn na reko Muro naj se predhodno
pripravi strokovne študije o izhodiščnem stanju zavarovanih vrst in
habitatnih tipih, hidrološko hidravlično študijo o spremembah vodnega
režima in presojo vplivov na zavarovane vrste, habitatne tipe,
celovitost in povezanost območij ohranjanja narave. |
(5) Za
plovne poti, pristanišča, vstopne in izstopne točke na reki Muri se naj
pripravi strokovna podlaga, ki bo izkazala potrebo po obravnavanih
objektih in njihovo potrebno število ter določila plovne režime. V
območja prednostnih habitatnih tipov ni dovoljeno umeščati omenjenih
objektov. Praviloma se ohranja obstoječa lesnata vegetacija; v kolikor
to ni mogoče, naj se jo nadomesti v bližini posega. Preprečuje naj se
razrast invazivnih vrst. |
(6) Objektov v območjih varstva narave naj se ne osvetljuje. Kolikor je
osvetljevanje nujno, zaradi varnosti, naj bo osvetlitev v skladu z
zakonodajo. |
106. člen
(zagotavljanje dobrega stanja enot
kulturne dediščine)
|
(1) V
območjih varstva kulturne dediščine se omogoči dostop do zemljišč in
opravljanje strokovnega nadzora nad zemeljskimi deli. Posegi v
arheološka območja v naseljih so dovoljeni izjemoma, če ni možno najti
drugih rešitev in na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih
arheoloških raziskav, če se izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za
gradnjo. |
(2) Občina mora sprejeti nov akt o razglasitvi enot kulturne dediščine
za celotno območje občine. |
107. člen
(zagotavljanje kakovostnega bivalnega
okolja)
|
(1) Za
zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja se upošteva te ukrepe iz
okoljskega poročila: |
– na
območju, kjer je večja možnost pojava poplav, naj se pri urejanju
prostora in gradnji objektov upošteva protipoplavne ukrepe, |
– stanovanjskih objektov naj se ne umešča v neposredno bližino prometnic
in v vplivna območja daljnovodov, |
– pri
umeščanju novih industrijskih con je potrebno zagotoviti ustrezno
protihrupno zaščito, da mejne vrednosti kazalcev hrupa pri bližnjih
stanovanjskih objektih ne bodo presežene, |
– pri
umeščanju dejavnosti v cone je potrebno dejavnosti, ki povzročajo večji
hrup umestiti čim bolj stran od stanovanjskih objektov. |
(2) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in
objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena
celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo
sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim
hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli
in v stanovanjski enoti. |
(3) Za
vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste
ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni
ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte,
prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo
omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje vozil
invalidnih oseb. |
(4) Na
območjih poselitve se zagotavlja ustrezen delež zelenih površin in
površin za šport in rekreacijo ter kolesarskih poti. |
9. Tehnični pogoji gradnje objektov
108. člen
(tehnični pogoji gradnje objektov)
|
(1) Pri
gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na
posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S
smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne
gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko
sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati
izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije
(zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne
energije, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba
padavinske vode za sanitarne namene. |
(2) Pri
projektiranju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g]. V
objektih, ki so določeni v predpisih o tehničnih normativih za
zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačana plošča nad pritličjem. |
(3) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba
objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov. Zagotovijo se
tehnični ukrepi (protipožarne ločitve za preprečitve širjenja požara na
sosednje objekte, pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za
intervencijska vozila) ter ustrezni viri požarne vode (hidrantno omrežje
z ustreznim pretokom in ustreznim tlakom vode v omrežju, požarni
vodnjaki in požarni bazeni). |
109. člen
(neoviran dostop funkcionalno oviranim
osebam)
|
Vhodi v
javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati
dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o
projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje za vozila
oseb z invalidskimi vozički. |
10. Omejitve za uporabo zemljišča na
podlagi predpisov in pogojev posameznih nosilcev prostora
110. člen
(pogoji nosilcev urejanja prostora)
|
a) Ceste |
(1) Varovalni pas za avtocesto je 40 m od roba cestnega sveta na vsako
stran. Za posege v avtocesto in njen varovalni pas je treba predhodno
pridobiti soglasje upravljavca ceste ter soglasje Vlade RS za poseg v
območje državnega prostorskega akta. |
(2) Dars, d.d. oziroma upravljavec avtoceste ne zagotavlja dodatnih
ukrepov varstva pred hrupom za nova območja stavbnih zemljišč oziroma za
območja spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi
drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na
že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje
avtoceste. Pri načrtovanju ureditev ob avtocesti je potrebno upoštevati
Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS,
št. 121/04) in Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
(Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). |
(3) Pri
ureditvah ob avtocesti je potrebno dodatno upoštevati še naslednje
pogoje: |
– v
varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in
drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in
oglaševanje, |
– upoštevati je potrebno bodočo širitev avtoceste za en prometni pas, to
je minimalno 7 m od roba cestnega sveta obojestransko, |
– pri
načrtovanju novih objektov in območij poselitve v območju, ki je
obremenjeno s hrupom zaradi prometa na avtocesti, je kot obvezno
strokovno podlago potrebno izdelati oceno obremenjenosti okolja s
hrupom, z upoštevanjem predvidenih sprememb prometa v 20-letnem planskem
obdobju, ter predvideti in ob izgradnji zagotoviti izvedbo ustreznih
ukrepov za zaščito objektov in območja pred hrupom. Pri tem je izvedba
vseh ukrepov za zaščito območja in objektov obveznost lokalne skupnosti
(za katero se pripravlja občinski podrobni prostorski načrt) oziroma
investitorjev novih posegov. |
(4) Varovalni pas hitre ceste je 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne
ceste 15 m od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran, varovalni
pas pri državnih kolesarskih poteh pa 5 m od zunanjega roba cestnega
sveta na vsako stran. V varovalnih pasovih je gradnja ali postavitev
objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije Republike Slovenije za
ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni
pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki: |
– globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča; |
– višina
zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad
cestiščem ob največjem povesu; |
– odmik
katerekoli objekta od vozišča državne ceste mora biti najmanj 5 m; |
– odmik
droga zračnih vodov javne gospodarske infrastrukture od zunanjega roba
vozišča državne ceste mora biti enak njegovi višini. Če to ni možno,
mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo; |
– pri
križanju državnih cest morajo biti pokrovi jaškov ali druge naprave na
gospodarski javni infrastrukturi izven vozišča državne ceste; |
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg v območje državne
ceste mora vsebovati poseben del projekta »Prometna ureditev v območju
državne ceste in njenem vplivnem območju« s prikazi vseh predvidenih
sprememb prometnega režima s horizontalno in vertikalno prometno
signalizacijo. |
(5) Varovalni pas glavne mestne ceste je 6 m, zbirne mestne ali krajevne
ceste 4 m, lokalne ceste 4 m, mestne ali krajevne ceste 3 m, javne poti
2 m in javne poti za kolesarje 2 m od zunanjega roba cestnega sveta na
vsako stran občinske ceste. Posegi v cestni svet in varovalni pas
občinskih cest in javnih poti so možni le ob soglasju Mestne uprave
Mestne občine Murska Sobota. |
b) Železnica |
(1) Varovalni progovni pas ob železnici je 100 m, ob industrijskem tiru
pa 50 m. V tem pasu je dovoljeno graditi objekte in naprave visoke do 3
m v odprtem prostoru na oddaljenosti najmanj 8 m od osi skrajnega tira,
v naselju pa 6 m od osi skrajnega tira. Objekte, visoke od 3 m do 15 m
je dovoljeno graditi na oddaljenosti 12 m od osi skrajnega tira proge,
od industrijskega tira pa 8 m. Objekte in naprave, višje od 15 m je
dovoljeno graditi na oddaljenosti njihove višine, povečane za 0,5 m. |
(2) Za
vsak poseg v varovalni pas železniške proge je treba predhodno pridobiti
projektne pogoje in soglasje upravljavca javne železniške infrastrukture
k projektni dokumentaciji. Pred posegi v bližini železniške proge je
treba sondirati in zakoličiti železniške signalno varnostne in
telekomunikacijske kable. Za morebitno zavarovanje ali prestavitev se
izdela poseben projekt. Za vsak poseg v varovalni pas železniške proge
se pred pridobitvijo dovoljenja za gradnjo pridobi projektne pogoje in
soglasja od upravljavca železniške proge. |
c) Elektrika |
(1) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako
stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje
razdelilne ali transformatorske postaje in znaša: |
– za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 10 m; |
– za
nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje
nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m; |
– za
nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno
20 kV 10 m; |
– za
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 m; |
– za
nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m; |
– za
razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje
napetosti 2 m. |
(2) Za
gradnjo v varovalnih pasovih sistemov elektrike se k projektnim rešitvam
izdajo projektni pogoji in soglasja elektrooperaterja. |
d) Plinovod |
(1) Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas,
ki v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema,
merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65 m od ograje
merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema,
razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega
plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. Varovalni pas
distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v
širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. V
varovalnem pasu sistema zemeljskega plina se smejo načrtovati in graditi
drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko
vplivala na varnost obratovanja omrežja, le ob določenih pogojih in na
določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov tega omrežja glede na
njihovo vrsto in namen. Za poseganja v varovalne pasove sistemov
zemeljskega plina, se mora pridobiti projektne pogoje oziroma soglasja
operaterja. |
(2) Varnostni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas,
ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema,
merjeno od njegove osi. V varnostnem pasu prenosnega sistema zemeljskega
plina se ne smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in
napeljave ter izvajati dela, razen če je to nujno potrebno za gradnjo,
rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali vzdrževanje infrastrukture
oziroma gospodarske javne infrastrukture po predpisih o graditvi
objektov, če investitor oziroma izvajalec del pridobi soglasje
operaterja tega prenosnega sistema pred začetkom izvajanja del. |
e) Toplovod |
Varovalni pas toplovoda oziroma vročevoda, razen priključkov nanj, znaša
3 m, merjeno od osi voda. Za posege v varovalnem pasu toplovoda je treba
pridobiti projektne pogoje oziroma soglasje upravljavca toplovoda. |
f) Elektronske komunikacije |
(1) Za
prestavitev in zaščito obstoječega telekomunikacijskega omrežja ali
pripadajoče infrastrukture, je investitor posega dolžan obvestiti
operaterja vsaj 30 dni pred pričetkom del in pooblaščeni osebi omogočiti
prisotnost in nadzor pri izvedbi del. Pred pričetkom del v območju
obstoječega telekomunikacijskega omrežja je treba naročiti zakoličbo
zemeljskega TK omrežja ter naročiti prestavitev ali zaščito. |
(2) Za
nova območja poslovnih con, stanovanjskih in blokovskih naselij je treba
načrtovati novo telekomunikacijsko omrežje (zagotoviti koridore). Za
navezavo na obstoječe TK omrežje je treba sodelovati s Službo kabelskega
omrežja upravljavca. |
(3) K
projektnim rešitvam prestavitve, zaščite ali novogradnje TK omrežja si
mora investitor pridobiti pogoje in soglasje v skladu z zakonodajo. |
(4) Varovalni pas voda namenjenega telekomunikacijskim storitvam,
vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, razen priključkov nanj, znaša
3 m, merjeno od osi voda. Za posege v varovalnem pasu je treba pridobiti
projektne pogoje oziroma soglasje upravljavca komunikacijskega omrežja. |
g) Vodovod |
(1) Vodovarstvena območja vodnih virov so zavarovana z občinskim Odlokom
o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list
RS, št. 34/00). Območja obsegajo najožji varstveni pas z namensko rabo
oskrbe z vodo in so ograjeni, ožji varstveni pas s sanitarnim režimom
varstva in širši varstveni pas, ki določa prispevno območje. Pri
izvajanju osnovne namenske rabe in vseh posegih na tem območju je treba
upoštevati določila navedenega odloka. |
(2) Upošteva se obstoječe objekte merske mreže za monitoring podzemnih
voda, ki so v enotah urejanja RA 1, SO 69, MS 11 in KR 12. V teh
območjih se upošteva pogoje: |
– prepove se gradnja v pasu 5 m od objekta merske mreže, |
– prepove se sprememba lastnosti tal v okolici merskega objekta (npr.
utrjevanje z asfaltiranjem, tlakovanjem), |
– omogoči se dostop, |
– odvodnjavanje se izvede tako, da ni možno zatekanje. |
(3) Varovalni pas javnega vodovoda, razen priključkov nanj, znaša 3 m,
merjeno od osi voda. Za posege v varovalnem pasu vodovoda je treba
pridobiti projektne pogoje oziroma soglasje upravljavca javnega
vodovoda. |
h) Vodno
gospodarstvo |
(1) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno
zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnega zemljišča pri reki
Muri in potoku Ledava, ki sta vodi 1. reda, sega v naseljih 15 m od meje
vodnega zemljišča, zunaj območij naselij pa 40 m od meje vodnega
zemljišča. Pri ostalih vodotokih 2. reda in drugih vodnih površinah sega
zunanja meja priobalnega zemljišča 5 m od meje vodnega zemljišča, na
območjih mesta Murska Sobota pa 3 m. Priobalna zemljišča so tudi vsa
zemljišča med visokovodnimi nasipi. Na vodnem in priobalnem zemljišču so
posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah. |
(2) Za
pridobitev gradbenega dovoljenja na območjih, ki so vodna ali priobalna
zemljišča se upošteva še te pogoje: |
– za
vsak poseg, ki bi lahko začasno ali trajno vplival na vodni režim ali
stanje voda se pridobi vodno soglasje, |
– za
odvzem vode se pridobi vodna pravica, |
– za
rabo vode se pridobi vodno dovoljenje, |
– za
dovoljenje gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišču, katerega lastnik
je RS, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti, razen v
primeru, da je že podeljena vodna pravica, |
– za
dovoljenje za uporabo vodne infrastrukture za druge namene mora
investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice. |
i) Kanalizacija |
Varovalni pas javne kanalizacije, razen priključkov nanjo, znaša 3 m,
merjeno od njene osi. Za posege v varovalnem pasu kanalizacije je treba
pridobiti pogoje oziroma soglasje upravljavca javne kanalizacije.
Investitor objekta si mora v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja
ali drugega upravnega dovoljenja na območju, kjer je zgrajena ali
načrtovana kanalizacija, pridobiti projektne pogoje in soglasje
upravljavca javne kanalizacije o možnostih in pogojih priključitve
objekta na javno kanalizacijo. |
j) Letališče |
(1) Območje občine je v vplivnem območju letališča Murska Sobota, preko
območja občine potekajo tudi zračne poti. Pri načrtovanju posegov v
prostor v vplivnem območju letališča je treba upoštevati
vzletno-priletne in druge omejitvene ravnine letališča, omejitve v
območju letališča in v območju zračnih poti ter omejitve glede
svetlobnih emisij. |
(2) Ovire v vplivnem območju letališča v krogu s polmerom 10 km od
referenčne točke letališča so objekti, instalacije, naprave in drevje,
ki so višje od 100 m od terena ter zvišanje ali poglobitve okoliškega
terena. |
(3) Ovire zunaj cone letališča so: |
– v
krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča objekti,
instalacije in naprave, ki so višji od 100 m ali višje od 30 m pa se
nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke
letališča, |
– izven
kroga s polmerom 10 km od referenčne točke letališča vsi objekti,
instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih
ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za
več kot 100 m, |
– vsi
objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter
daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami po
dolžini več kot 75 m. |
(4) Za
ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij,
ki so višji od okoliškega terena najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj
varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov in podobno. |
(5) Pri
posegih v prostor, ki bi zaradi svoje višine vplivali na varnost
zračnega prometa, se predhodno pridobi ustrezno soglasje Agencije za
civilno letalstvo. |
k) Raziskovalni prostor |
Raziskovalni prostor za nafto in plin, ki pokriva pretežni del občine,
je prostor za izvajanje raziskovalnih vrtanj in drugih posegov za
pridobitev vzorčnih količin, pri čemer se ne posega: |
– v
območja stavbnih zemljišč, na katerih so zgrajeni objekti ali je gradnja
objektov načrtovana, |
– v
območja in koridorje infrastrukturnih objektov in naprav, |
– na
vodne površine in pripadajoča vodna zemljišča, |
– na
območja kulturne dediščine in njena vplivna območja, |
– v
območja varstva narave, razen, če se pridobi soglasje varstvene službe. |
11. Podrobnejši del prostorskega načrta
11.1. Podrobnejši prostorski
izvedbenimi pogoji za območje vzhodne obvoznice
111. člen
(severni del vzhodne obvoznice)
|
(1) Za
enote urejanja PPM 16, PPM 17 in PPM 18 so na območju stavbnih zemljišč,
ki so območja prometne infrastrukture, namenjene za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja prometa (vzhodna obvoznica) z oznako
podrobnejše namenske rabe PC, pogoji določeni s podrobnimi prostorskimi
ureditvenimi pogoji v vsebini in obliki podrobnega prostorskega načrta. |
(2) S
podrobnim delom prostorskega načrta se določijo: |
– območja načrtovane ureditve, |
– opis
prostorske ureditve, |
– tehnične in oblikovalske rešitve načrtovane ureditve s funkcijo, lego
in velikostjo objektov in naprav ter javnih površin s pogoji za
projektiranje, |
– načrt
parcelacije, |
– etapnost izvedbe, |
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanja
narave, |
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in varstvo pred požarom, |
– pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
– vplivi
in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, |
– možna
odstopanja. |
a) Območje načrtovanih ureditev |
Ureditveno območje enot urejanja je območje stavbnih zemljišč, ki so
območja prometne infrastrukture, namenjene za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja prometa z oznako podrobnejše namenske rabe
PC. Območje obsega zemljišča oziroma dele teh zemljišč v katastrski
občini Nemčavci: 71, 84, 86, 404, 405, 413, 468, 469, 470, 471, 473,
475, 478, 479, 480, 481, 482, 483, 484, 485, 486, 487, 511, 514, 515,
517, 518, 519, 520, 522, 573, 589, 590, 591, 592, 597 in 599. |
b) Opis
prostorske ureditve |
Načrtovana je gradnja severnega dela vzhodne obvozne ceste kot
nadaljevanje vzhodne obvoznice, ki se ureja s posebnim občinskim
podrobnim prostorskim načrtom. Na območju enote je dopustna izvedba
gradbenih in drugih del, ki obsega: |
– gradnjo ceste, |
– gradnjo vodnogospodarskih objektov in ureditev (jarki, zadrževalni
bazeni, čistilni objekti, nasipi), |
– gradnjo in ureditev spremljajočih objektov: deviacije poti, podhod,
propuste, objekte za odvodnjavanje, varnostne ograje, |
– ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo in zasaditvijo. |
c) Tehnične in oblikovalske rešitve načrtovane ureditve s funkcijo, lego
in velikostjo objektov in naprav ter javnih površin s pogoji za
projektiranje |
(1) Severni del vzhodne obvoznice je dvopasovna cesta v dolžini 1.130 m
in povezuje južni del že definirane vzhodne obvoznice in krožišče z
regionalnimi cestami R1-232 in R2-442 pri Čardi. Nova vzhodna obvozna
cesta bo po izgradnji prevzela funkcijo sedanje regionalne ceste R1-232
in jo tako prenesla na obrobje mesta. |
(2) Cesta je načrtovana kot dvopasovna cesta. Vertikalni in horizontalni
elementi ceste upoštevajo računsko hitrost 90 km/h, razen na odseku pred
krožiščem pri Čardi, kjer je uporabljen minimalni horizontalni radij 220
m in se hitrost zmanjšuje. Projektirani normalni prečni profil obvozne
ceste znaša 9,50 m, in sicer: |
– vozna
pasova 2 x 3,25 m, |
– robna
pasova 2 x 0,30 m, |
– bankini 2 x 1,20 m, |
– robna
pasova 2 x 0,30 m. |
(3) Priključna cesta privzame obstoječe dimenzije. |
(4) Na
trasi odseka obvozne ceste je predviden podvoz lokalne poti pri športnem
centru Nemčavci (v km 6+590,50), dolžine 5,00 m, širine 6,00 m, svetle
višine 3,00 m, prečni prerez na podvozu sestoji iz dveh prometnih pasov
po 3,55 m in dveh hodnikov po 1,00 m. |
(5) Na
prečkanju jarkov z obvozno cesto so predvideni: |
– prepust fi 60 s povratno zaklopko (v km 6+190), |
– sifon
pod podvozom kolesarske steze (v km 6+590). |
(6) Trasa ceste poteka pretežno v nasipu, vkopan pa je podvoz lokalne
poti s kolesarsko stezo pod traso obvozne ceste. Nasipi so oblikovani v
nagibu 1:1,5. Nasipi se humuzirajo in zatravijo do nagiba 1:2 ter
mestoma zasadijo z grmovno vegetacijo. |
(7) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati načrt
krajinske arhitekture. Načrt mora vsebovati predvsem oblikovalske
rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa ter rešitve v zvezi z
urejanjem in ozelenitvijo prostih površin v obcestnem prostoru. |
(8) Pogoji za posege v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora: |
– relief
se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim
vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter
ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in jarkov v obstoječi
relief. Brežine se zatravijo in mestoma zasadijo z grmovno vegetacijo; |
– pri
oblikovanju reliefa in izvedbi nasipov se uporablja nenosilen material,
odstranjen med gradnjo; |
– med
gradnjo je dovoljeno vegetacijo odstraniti samo tam, kjer je to nujno
potrebno; |
– odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo
ustvarjene preseke je treba sanirati in zasaditi z avtohtonimi vrstami,
pri čemer je potrebno poskrbeti tudi za ustrezno vertikalno zgradbo
oziroma zastopanost vseh slojev gozda. |
(9) Na
cesti se izvede ustrezna prometna signalizacija, ob cesti se postavi
prometna oprema in odbojne ograje. |
d) Načrt
parcelacije |
Območje
iz točke b) tega člena tega odloka je določeno v načrtu ureditvenega
območja z načrtom parcelacije v grafičnem delu posebnega dela občinskega
prostorskega načrta. |
e) Etapnost |
(1) Odsek vzhodne obvozne ceste predstavlja le severni – manjši del
bodoče funkcionalno zaokrožene celote, katere južni del je obravnavan v
posebnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu. Obravnavan odsek se
lahko izgradi kot samostojna etapa vzhodne obvoznice ali skupaj z južnim
delom kot celota. |
(2) Vse
vzporedne vodnogospodarske ureditve, gradnja spremljajočih objektov in
ureditev obcestnega prostora ter ukrepi, ki so navedeni v drugih enotah
urejanja in se navezujejo na vzhodno obvoznico, morajo biti izvedene
sočasno z gradnjo ceste. |
f) Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
(1) Na
celotni trasi ceste se zagotovi načelno rezervatno varstvo arheološke
dediščine. Investitor mora na območju trase zagotoviti izvedbo
predhodnih arheoloških raziskav (ekstenzivni, intenzivni površinski in
podpovršinski pregled, geofizikalne meritve in analize aerofotografij)
in stalen arheološki nadzor med gradnjo. V primeru najdb je treba
zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč. |
(2) Območja morajo biti pregledana in zemljišča pred začetkom gradnje
sproščena. Investitor mora na celotnem območju prostorske enote
zagotoviti stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. |
g) Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja
narave |
(1) V
območju enote ni zavarovanih območij narave, prav tako ni evidentiranih
ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zato posebni ukrepi za
ohranjanje narave niso potrebni. |
(2) Investitor mora omogočiti dostop na kmetijska in gozdna zemljišča
med gradnjo in po izvedeni gradnji. Med gradnjo se zagotovi sodelovanje
z lastniki zemljišč, ki so v začasni uporabi, dostop na sosednja
kmetijska zemljišča in ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo. Po končani
gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča ponovno usposobijo za
kmetijske namene. |
(3) Med
gradnjo se v največji možni meri ohranja vso drevesno vegetacijo.
Odstrani se le drevje do roba obcestnega prostora, sečnja mora omogočiti
predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev. Preprečeno mora biti vsako
nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. |
h) Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
(1) Zaradi gradnje ceste se vodni režim, posebno režim odtoka visokih
voda, ne sme poslabšati. Odvodnja cestnega telesa se izvede v skladu s
predpisi, ki urejajo režim varovanja vodnih virov, ter s predpisi, ki
urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda z javnih cest. |
(2) Med
gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe ob morebitnem izlitju
nevarnih tekočin. |
(3) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe prostorskega
načrta ne sme poslabšati. |
(4) Med
gradnjo je treba zagotoviti nemotene dostope za interventna vozila in za
varen odmik od ljudi in premoženja. Preskrba s požarno vodo ne sme biti
okrnjena. |
(5) Pri
ukrepih za varstva pred poplavami je potrebno upoštevati smernice, ki
jih je izdala Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami,
Sektor za porečje Drave in Mure, Oddelek porečja reke Mure. |
(6) Za
zagotavljanje poplavne varnosti se izvede te ukrepe: |
– nadvišanje lokalne ceste iz Martjancev do pokopališča v Nemčavcih,
vključno z visokovodnim zaščitnim nasipom za stavbnimi zemljišči hiš ob
njej, kar bo preprečevalo vdor poplavnih voda Martjanskega potoka na
območje ob obvozni cesti, |
– zaščita podvoza lokalne poti pred poplavami iz Martjanskega potoka, |
– povratne zaklopke na prepustih pod obvoznico, |
– zadrževalni bazeni s čistilnimi objekti pred izpusti iz obcestnih
jarkov v ustrezno regulirane melioracijske jarke, |
– uporaba retenzijskega prostora v opuščenem glinokopu Mlake, |
– izgradnja ustreznega zadrževalnika Sebeborci na Martjanskem potoku v
Občini Moravske Toplice. Kot večnamenska akumulacija (namakanje,
turizem) je ta objekt predviden v občinskem prostorskem načrtu Občine
Moravske Toplice, na osnovi katerega bo možno pripraviti ustrezen
prostorski izvedbeni načrt. Akumulacija se mora zgraditi pred ali
sočasno z ureditvami na poplavnih območjih. |
(7) Za
zagotavljanje poplavne varnosti se upošteva tudi pogoje iz 96. člena
tega odloka. |
i) Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo |
(1) Pred
izvedbo kakršnihkoli posegov v ureditvenem območju, se ob sodelovanju
upravljavcev gospodarske javne infrastrukture, določi natančno lego vseh
komunalnih in energetskih vodov ter omrežja zvez, jih zakoliči in
ustrezno zaščiti. |
(2) Projektiranje in gradnja komunalne, energetske in telekomunikacijske
infrastrukture mora potekati v skladu s smernicami ali projektnimi
pogoji ter soglasji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če
niso v nasprotju s tem odlokom. |
(3) Prečkanje vodovoda ob kolesarski poti Nemčavci–Martjanci se zaščiti
v dolžini 15 m. |
(4) Prečkanje obstoječe kanalizacije iz Martjancev (v km 6+120) z
načrtovano ureditvijo obvozne ceste se odpravi z njeno prestavitvijo ob
vzhodno stran trase obvozne ceste od km 5+650 do km 6+130. |
(5) Prečkanja optičnega in medkrajevnega omrežja (kabli KHO250, KMO257,
KMO490), zemeljskega krajevnega omrežja KKB2 in zračnega TK omrežja na
območju krožišča Čarda (v km 6+932) je potrebno zaščititi po navodilih
upravljavca Telekom Slovenije. |
(6) Prečkanje ob južni strani podvoza lokalne poti v km 6+583 se v
širini 15 m zaščiti s PVC cevmi 110 mm in zaključnimi jaški na obeh
straneh vhoda in izhoda voda po navodilih upravljavca UPC Telemach. |
(7) Dvakratno prečkanje 35 kV daljnovoda Murska Sobota s traso obvozne
ceste je do njegove ukinitve in demontaže potrebno ustrezno nadvišati in
zaščititi ali kablirati. Javna razsvetljava je na severnem odseku
vzhodne obvozne ceste predvidena le na območju krožišča Čarda (se ureja
po posebnem projektu). |
(8) Odvodnja padavinskih voda z vozišča je omogočena z ustreznimi
prečnimi in vzdolžnimi skloni vozišča v obojestranske obcestne jarke.
Jarki so pred njihovim izpustom v recipient severni melioracijski jarek
ali retenzijo Mlake (dvakrat) ustrezno razširjeni in poglobljeni kot
zadrževalni bazeni in usedalniki, v iztočni del pa so vgrajeni prelivni
objekti, ki usmerjajo onesnažene vode kritičnega naliva preko
koalescentnih oljnih lovilcev, čiste vode pa neposredno v recipient ali
retenzijski prostor. |
j) Pogoji varovanja zdravja ljudi |
(1) Posege v tla se izvede tako, da so prizadete čim manjše površine
tal. Pri gradnji se uporablja transportna sredstva in gradbene stroje,
ki so tehnično brezhibni ter le materiale, za katera obstajajo dokazila
o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin
ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z
vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. |
(2) Pri
odrivih zemlje je treba paziti, da se zgornji humusni sloj deponira
ločeno in se uporabi za sanacijo nasipa oziroma vkopa. Prst se odstrani
in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s
škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Deponije se izvedejo
tako, da se ohrani rodovitnost zemlje in njena količina. Pri tem ne sme
priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih,
višjih od 1,20 m. Deponije je treba zaščititi pred onesnaževanjem in
erozijskimi procesi. |
(3) Pri
gradnji in po izvedbi ceste ne smejo biti presežene mejne ravni hrupa,
ki veljajo za območje IV. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva
mejne vrednosti 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi. Med gradnjo mora
izvajalec upoštevati predpise o emisijskih normah pri gradbeni
mehanizaciji in prevoznih sredstvih, vsa hrupna dela naj se izvajajo v
dnevnem času. V času obratovanja se izvede naslednje ukrepe: |
– zmanjšanje emisije hrupa na viru z uporabo absorpcijske obrabne plasti
vozišča DBM 8s, |
– izvedba pasivne protihrupne zaščite na objektu motela Čarda. |
(4) Izvajalec mora v času gradnje zagotoviti uporabo tehnično brezhibne
gradbene mehanizacije in transportnih sredstev, redno vlaženje odkritih
delov cestišča, posebej ob suhem in vetrovnem vremenu, čiščenje vozil
pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine, prekrivanje
sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje
odkritih delov trase. Transportne poti na gradbišče ne smejo potekati
skozi strnjeno pozidavo, zato je potrebno ustrezno organizirati
gradbiščne ceste oziroma že v zgodnji fazi del usposobiti traso za
gradbiščne prevoze. Posebni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka v
času obratovanja niso potrebni. |
k) Drugi
pogoji in zahteve za izvajanje dela vzhodne obvozne ceste |
(1) Poleg obveznosti, navedenih v prejšnjih točkah tega člena, so
obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo tudi: |
– organizacija gradbišča je omejena na širino trase posega. Za potrebe
gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije, ureja se čim manj
novih dovoznih poti; |
– zagotovitev ustreznega odvijanja motornega in peš prometa po
obstoječem omrežju cest in poti; |
– ustrezna ureditev vseh cest, ki bi morebiti služile obvozu ali prevozu
med gradnjo, pred začetkom del, po končani gradnji pa sanacija
morebitnih poškodb; |
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov,
po končani gradnji pa sanacija morebitnih poškodb; |
– ob
nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja ustrezno usposobljenih
delavcev; |
– uporabljati materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi
neškodljivosti za okolje; |
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov prek
obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav; |
– obnoviti in sanirati vse infrastrukturne vode in naprave ter druge
objekte, če bi na njih zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev,
povzročenih zaradi gradnje ceste in z njo povezanih ureditev, nastale
poškodbe; |
– v
najkrajšem možnem času v skladu s predpisi odpraviti morebitne negativne
posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja ceste; |
– po
končani gradnji ceste začasno pridobljena zemljišča in spremljajoče
ureditve povrniti v prvotno rabo oziroma stanje; |
– zgraditi dostope do zemljišč in objektov, ki v PIP OPN niso
opredeljeni, a so utemeljeni in zahtevani v postopku zaslišanja
prizadetih strank; |
– reševati odkupe zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi; |
– vzdrževati celoten obcestni prostor. |
(2) Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve in predati potrebno
dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo vseh
odsekov cest, vodnogospodarskih ureditev, javne razsvetljave, komunalnih
vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo javne
ceste, ne bo prevzel v upravljanje. |
(3) Po
končani gradnji morajo upravljavci tiste infrastrukture, ki ni cesta,
le-to prevzeti v upravljanje in vzdrževanje. |
(4) Investitor ceste in vseh drugih ureditev, povezanih z gradnjo in
urejanjem ter določenih s tem odlokom, je Republika Slovenija, ki jo kot
izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo in
obnavljanjem zastopa Direkcija Republike Slovenije za ceste. |
l) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora |
Severni
del vzhodne obvozne ceste ni zajet med območje poselitve po veljavnih
prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana
mestne občine Murska Sobota, zato ga ni bilo možno obravnavati v sklopu
podrobnega prostorskega načrta za južni del vzhodne obvoznice. Začetek
poteka trase je zato funkcionalno pogojen z nadaljevanjem trase južnega
dela vzhodne obvozne ceste, na severni strani pa z izvedenim krožiščem
pri motelu Čarda. Tako se del obravnavane vzhodne obvoznice prostorsko,
funkcionalno in tehnično navezuje na obe že definirani ureditvi v enotah
urejanja, MS 9, MS 12, MS 13, MS 19 in MS 23. |
m) Dopustna odstopanja |
(1) Pri
realizaciji načrtovanih ureditev so dopustna odstopanja od tehničnih
rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih
razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne
smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. |
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti
v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati nosilci
urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
(3) V
projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže
objektov in naprav natančno določene. Dopustna so manjša odstopanja od
stacionaž, navedenih v tem odloku, ki so posledica natančnejše stopnje
obdelave projektov. |
(4) Za
dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga in
drugačna križanja komunalnih vodov s traso ceste, ki niso določena s tem
odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanja komunalnih vodov s traso
ceste mora investitor voda predhodno pridobiti soglasje investitorja
oziroma upravljavca ceste. |
n) Grafični prikazi |
Načrtovane ureditve so razvidne iz grafičnih prikazov z naslednjimi
vsebinami: |
– izsek
iz kartografskega dela občinskega prostorskega načrta – prikaz območja
enote urejanja, |
– ureditvena situacija, |
– situacija prometne ureditve, |
– območje enote z obstoječim parcelnim stanjem, |
– prikaz
gospodarske javne infrastrukture in grajenega dobra, |
– ureditve varovanja okolja, naravnih virov, ohranjanje narave ter
varstva pred nesrečami, |
– karakteristični prečni profil, |
– vzdolžni profil. |
11.2. Podrobnejši prostorski
izvedbenimi pogoji za območje zahodne obvoznice
112. člen
(zahodna obvoznica)
|
(1) Za
enoto urejanja z oznako PPM 13 so na območju stavbnih zemljišč, ki so
območja prometne infrastrukture, namenjene za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja prometa (zahodna obvoznica) z oznako
podrobnejše namenske rabe PC, pogoji določeni s podrobnimi prostorskimi
ureditvenimi pogoji v vsebini in obliki podrobnega prostorskega načrta. |
(2) S
podrobnim delom prostorskega načrta se določijo: |
– pogoji
glede namembnosti območja, |
– pogoji
glede umestitve načrtovane prostorske ureditve v prostor, |
– pogoji
glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
– pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
– pogoji
glede varovanja zdravja ljudi, |
– dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev in |
– posebni pogoji. |
a) Pogoji glede namembnosti območja: |
V enoti
urejanja so dopustni naslednji posegi: |
– izgradnja lokalnih, občinskih in državnih cest, |
– izgradnja potrebne prometne, energetske in komunalne infrastrukture,
potrebne prestavitve in prilagoditve, |
– izgradnja gradbenih inženirskih objektov za potrebe ceste in
infrastrukture, |
– vodnogospodarske ureditve, |
– izgradnja objektov in naprav za preprečevanje prekomernih vplivov na
okolje, |
– spremljajoče ureditve (zasaditve, urbana oprema ipd.). |
b) Pogoji glede umestitve načrtovane prostorske ureditve v prostor |
(1) Izvede se trasa ceste od severnega kraka rondoja na Tišinski ulici,
vzhodno od naselja Pušča in Trgovsko poslovnega centra Maksimus do
južnega priključka Ulice Štefana Kovača s podaljškom preko območja
trgovsko poslovne cone do potoka. Skupna dolžina trase je 1.800 m. |
(2) Cesta se izvede v karakteristične prečnem profilu 9,50 m (dva vozna
pasova po 3,25 m, robni pasovi 0,30 m in bankine 1,20 m), na območju
hodnikov za pešce in kolesarskih stez v karakterističnem prečnem profilu
13,70 m (dva vozna pasova po 3,25 m, robni pasovi 0,30 m, obojestranska
kolesarska steza s hodnikom za pešce 2,80 m in berme 0,50 m). Priključne
ceste se izvedejo v profilu 8,0 m (dva vozna pasova po 3,00 m, bankini
širine 1,00 m). |
(3) Na
odseku obvozne ceste se izvedejo križišča oziroma priključki za naselje
Pušča, Trgovski center Maksimus in Ulico Štefana Kovača. Dopustna je
tudi izvedba dodatnih priključkov do posameznih območij. Vsa križišča
oziroma priključki se lahko izvedejo kot krožišča ali kanalizirana tri
oziroma štirikraka križišča v skladu z zahtevami prometnega
dimenzioniranja. |
(4) Na
vzhodni strani ceste se izvede kombinirana peš, kolesarska in traktorska
pot. Celotno območje se krajinsko uredi, zasadi. |
c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
(1) Pri
podrobnejšem načrtovanju je potrebno ugotoviti natančno lego obstoječih
komunalnih vodov. Vse prestavitve in prilagoditve se izvedejo v skladu s
pogoji posameznih upravljavcev. V območju ceste je potrebno zagotoviti
komunalni red in upoštevati vse tehnične predpise glede križanja in
paralelnega poteka komunalnih vodov. Za vse energetske in komunalne vode
se izdelajo posebne strokovne podlage. Lega in potek se uskladi s
posameznimi upravljavci. |
(2) Dopustna je gradnja kanalizacijskega omrežja. Prestavitve in
prilagoditve se izvedejo v skladu s pogoji upravljavca. Odvajanje
padavinskih vod se izvede ločeno. Padavinske vode se prioritetno ponika
ali odvaja v površinske odvodnike. Na mestih, kjer obstaja nevarnost
onesnaženja se pred izpusti oziroma ponikanjem izvedejo objekti
predčiščenja (peskolovi, lovilci maščob ipd.). |
(3) Dopustna je gradnja vodovodnega omrežja. Prestavitve in prilagoditve
se izvedejo v skladu s pogoji upravljavca. V času gradnje je potrebno
zagotoviti nemoteno vodooskrbo obstoječih objektov. |
(4) Tras
poteka v koridorju 110 kV daljnovoda. Zagotoviti je potrebno ustrezne
odmike. Vsa križanja in paralelni potek se izvedejo v skladu s pogoji
upravljavca. V trasi je dopustna izgradnja novega elektroenergetskega
omrežja. |
(5) Ob
celotni trasi in v območju križišč se predvidi izvedba javne
razsvetljave. |
(6) Dopustna je izgradnja plinovodnega omrežja |
(7) Zagotovit je potrebno koridor za položitev TK omrežja za območja
novih poslovnih con. |
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
(1) Trasa ne posega v območja kulturne dediščine. Pri nadaljnjih
aktivnostih je potrebno upoštevati priporočila in usmeritve za varstvo
nepremičnih arheoloških ostalin. Območje so površine, ki še niso bile
predhodno arheološko pregledane, zato je potrebno pred posegi v prostor
ali pred gradnjo zagotoviti predhodne arheološke raziskave, da se
pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine, natančneje
določijo ukrepi varstva ali da se dediščina pred posegi nadzorovano
odstrani. |
(2) Na
območju posega ni naravnih vrednost, zavarovanih območij ali območij
pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
(3) Območje ni razvrščeno v poplavno območje vodotokov. Zagotoviti je
potrebno ustrezno odvodnjo padavinskih vod. Urediti je potrebno
premostitve jarkov in manjših vodotokov v skladu s pogoji ARSO. Velikost
propustov in premostitev se izvede na podlagi hidravličnih parametrov. |
(4) V
skladu z veljavno zakonodajo je potrebno upoštevati prostorske, gradbene
in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni pogoji za varen umik
ljudi in premoženja, potrebni odmiki od objektov, prometne in delovne
površine za intervencijska vozila ter zadosten vir vode za gašenje
požarov. |
(5) Trasa poteka preko oziroma po robu kmetijskih površin. Posegi v tla
naj se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za
začasne prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo
obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Po končani
gradnji je potrebno vzpostaviti vse dostope do kmetijskih zemljišč.
Izkopane sloje tal je treba deponirati ločeno skladno s predhodnim
evidentiranjem posameznih slojev. Tla naj se deponirajo na kupe, visoke
do 1,2 m. Odstranjena rodovitna zemlja se uporabi za rekultivacijo
obcestnega prostora in humuziranje brežin. |
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) V
skladu z veljavno zakonodajo se območje uvršča v območje IV. stopnje
varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da hrup iz
območja ceste ne preseže normativnih vrednosti oziroma zahtev za IV.
območje. Možni so aktivna zaščita na preobremenjenih delih ali pasivna
zaščita posameznih objektov. |
(2) Območje se ne nahaja v območju varstva podtalnice ali drugih vodnih
virov. |
(3) V
času gradnje je potrebno zagotoviti uporabo tehnično brezhibne gradbene
mehanizacije in transportnih sredstev, redno vlaženje odkritih delov
cestišča, posebej ob suhem in vetrovnem vremenu, čiščenje vozil pri
vožnji z območja gradnje na javne prometne površine, prekrivanje sipkih
tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje
odkritih delov trase. Transportne poti na gradbišče ne smejo potekati
skozi strnjeno pozidavo, zato je potrebno ustrezno organizirati
gradbiščne ceste oziroma že v zgodnji fazi del usposobiti traso za
gradbiščne prevoze. Posebni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka v
času obratovanja niso potrebni. |
f) Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev |
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, ki so posledica
detajlnih projektnih rešitev, geološko geomehanskih razmer, prilagoditve
infrastrukturnih objektov in naprav ali težav pri pridobivanju zemljišč.
Odstopanja so možna glede dimenzij posameznih ureditev, lege ceste in
priključkov ter poteka komunalnih vodov. Vse natančne rešitve se
opredelijo v projektni dokumentaciji na podlagi pridobljenih projektnih
pogojev posameznih upravljavcev. |
(2) V
območju so, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov,
dovoljena tudi vsa dela, opredeljena kot vzdrževalna dela v javno
korist. |
(3) V
območju je dovoljena tudi gradnja drugih infrastrukturnih objektov, ki
niso opredeljeni v tem aktu, kot so križanja, prestavitve obstoječih
vodov, gradnja novih vodov in priključkov, cestnih priključkov ipd. |
(4) V
projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se podrobneje proučijo in
predvidijo dostopi ter priključki do posameznih objektov in parcel.
Zaradi tega je dopustna tudi sprememba v ureditvi same ceste, lokaciji
in izvedbi priključkov. Lahko se izvedejo tudi dodatni priključki do
parcel v skladu s pogoji upravljavca ceste. |
g) Posebni pogoji |
(1) V
času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
– pred
začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi
zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode, |
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost
in raba bližnjih objektov in zemljišč, |
– promet
v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev
na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje
ne bo poslabšala, |
– v
skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času
prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, |
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih
infrastrukturnih vodov in naprav, |
– v času
gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev
prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju
in uporabi škodljivih snovi, |
– v
primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe, |
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in
območij ter okolico objektov, |
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo
zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. |
(2) Vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
h) Grafični prikazi |
Načrtovane ureditve v enoti urejanja PPM 13 so razviden iz grafičnih
prikazov z naslednjimi vsebinami: |
– meja
obdelave, |
– ureditvena situacija, |
– prometna situacija. |
12. Spremljanje stanja okolja
113. člen
(monitoring)
|
Poleg
zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja država
oziroma njene pooblaščene službe, občina spremlja stanje okolja in
izvajanje ukrepov iz okoljskega poročila pri izvajanju občinskega
prostorskega načrta za naslednje sestavine okolja: |
1. Vplivi na tla: |
– spremljanje števila in stanja erozijskih žarišč, nastalih zaradi
posegov v tla, |
– spremljanje pokritosti občine s kanalizacijskim omrežjem in delež
priklopljenih na čistilno napravo, |
– stanje
onesnaženosti tal zaradi industrijske, kmetijske ali druge dejavnosti. |
2. Površinske in podzemne vode: |
– spremljanje stanja občinskih vodnih virov, |
– delež
prebivalcev priključenih na sistem javne oskrbe s pitno vodo, |
– število gospodinjstev, ki uporabljajo zemeljski plin in obnovljive
vire energije, letna poraba energije in letna poraba vode na prebivalca, |
– površina nezazidanih stavbnih zemljišč, površina kmetijskih zemljišč,
površina gozdnih zemljišč, |
– število gospodinjstev in gospodarstev, priključenih na kanalizacijo z
ustrezno čistilno napravo na podlagi Programa odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne in padavinske vode, ki ga letno izda upravljavec
kanalizacijskega omrežja, |
– količina odpadnih komunalnih vod, prepeljanih na čistilno napravo, |
– dolžina kanalizacijskega omrežja, delež priključenih gospodinjstev, |
– delež
ločeno zbranih odpadkov, |
– količina in kakovost odpadnih vod iz čistilne naprave (izvaja občina
in upravljavec čistilne naprave). |
3. Zrak
in podnebne razmere: |
– prometne razmere (izvaja upravljavec ceste), |
– stanje
emisij v zrak zaradi prometa, iz gospodinjstev in podjetij, |
– stanje
porabnikov klasičnih in alternativnih virov energije, |
– stanje
emisij zaradi industrijskega onesnaževanja zraka (izvaja posamezen
investitor), |
– število konfliktnih točk med območji II. in IV. stopnje varstva pred
hrupom. |
4. Hrup: |
– stanje
hrupa ob pomembnejših cestah, |
– stanje
hrupa v območjih gospodarskih dejavnosti, izvajanje prvega ocenjevanja
hrupa in obratovalnega monitoringa (izvaja posamezen investitor). |
5. Elektromagnetno sevanje – EMS: |
– število objektov z varovanimi prostori ali območij za bivanje v
koridorjih daljnovodov. |
6. Odpadki: |
– spremljanje razvitosti sistema zbiranja ločenih odpadkov in ustreznost
končnega odlaganja odpadkov. |
7. Racionalna raba naravnih virov: |
– spremljanje porabe pitne vode na prebivalca na podlagi Programa oskrbe
s pitno vodo, ki ga letno izda upravljavec vodovoda. |
8. Zdravje ljudi: |
– delež
prebivalcev priključenih na javni vodovod, |
– kakovost pitne vode, |
– kataster javne razsvetljave, |
– dostopnost do javnih zelenih površin, družbene infrastrukture in
javnega prevoza, |
– splošno spremljanje stanja okolja (izvaja občina, investitorji in
pristojna ministrstva). |
9. Biotska in krajinska pestrost: |
– delež
in površina stavbnih zemljišč v območjih prednostnih habitatov in
ekstenzivnih sadovnjakih ter ostalih območjih varstva narave: EPO, KP,
Natura 2000, NV. |
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
114. člen
(prenehanje veljavnosti)
|
Z
uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: |
1. Prostorske sestavine planskih aktov občine: |
– Dolgoročni plan Občine Murska Sobota za obdobje 1986–2000 (Uradne
objave pomurskih občin, št. 24/86 in 10/90), |
– Srednjeročni družbeni plan Občine Murska Sobota za obdobje 1986–1990
(Uradne objave pomurskih občin, št. 24/86 in 7/87), |
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Mestne občine
Murska Sobota (Uradni list RS, št. 57/99, 9/00, 14/02, 73/04, 79/04,
89/04 in 23/07 popr.). |
2. Prostorski ureditveni pogoji: |
– Odlok
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 83/03 in 90/12). |
3. Ostali občinski prostorski izvedbeni akti: |
– Odlok
o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo kolesarske steze in pločnika
od mesta Murska Sobota do Černelavcev (Uradne objave pomurskih občin,
št. 10/90), |
– Odlok
o zazidalnem načrtu za podaljšek Kajuhove ulice v Murski Soboti (Uradni
list RS, št. 45/97). |
4. Občinski prostorski načrt: |
– besedilo prostorskega načrta (Odlok o občinskem prostorskem načrtu
Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 63/14)) s prilogami 1,
2 in 3. |
115. člen
(dokončanje postopkov)
|
Postopki
za izdajo gradbenega dovoljenja in druge posege v prostor, ki so se
začeli pred uveljavitvijo tega akta, se končajo po določilih prostorskih
aktov, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja. |
116. člen
(nadzor)
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
117. člen
(hramba in vpogled)
|
Občinski
prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Mestne
uprave Mestne občine Murska Sobota. |
118. člen
(začetek veljavnosti)
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3500-0009/2015-73(700) |
Murska
Sobota, dne 30. junija 2016 |
|
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
dr. Aleksander Jevšek l.r. |
|
Priloga
1: Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustni za posamezna
območja podrobnejše namenske rabe |
Priloga
2: Zahtevano število parkirnih mest za različne vrste objektov |
Priloga
3: Pomen izrazov in kratic, uporabljenih v odloku |