Občinski svet občine
Slovenske Konjice je na podlagi 37. in 39. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84, 37/85 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in
71/93) in na podlagi 29. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 14/95) na
seji dne 22. 1. 1997 sprejel |
O D L O K |
o prostorskih
ureditvenih pogojih za naselje Zbelovo |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za naselje Zbelovo (v
nadaljevanju besedila: PUP za naselje Zbelovo), ki jih je izdelala
Urbana Kočar in Kočar d.n.o. Velenje pod št. proj. 09/95 z datumom april
1996 in so sestavni del tega odloka. |
2. člen |
Prostorski ureditveni
pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo: |
– meje območja
urejanja, |
– funkcije območij
urejanja ter merila in pogoje za posege v prostor, |
– merila in pogoje
glede oblikovanja objektov in za druge posege v prostor, |
– merila in pogoje za
urejanje prometnega omrežja, |
– merila in pogoje za
komunalno urejanje, |
– merila in pogoje za
varovanje okolja, |
– merila in pogoje za
varstvo naravne in kulturne dediščine, |
– urejanje prostora
za obrambo in zaščito. |
3. člen |
Za vse posege v
prostor po tem odloku izda lokacijsko dovoljenje upravni organ na
podlagi lokacijske dokumentacije. |
Lokacijsko dovoljenje
ni potrebno za objekte, ki so opredeljeni v odloku o določitvi objektov
za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 30/86 in
82/94), za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje oziroma se lahko
postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi pridobljene urbanistične
odločbe. |
4. člen |
Za posamičen poseg
ali več posegov se lahko pred izdelavo lokacijske dokumentacije zahteva
podrobna analiza prostorskih pogojev, kolikor je to potrebno za:
|
– ugotovitev in
odpravo motenj, ki jih bo investitor povzročil s predvideno dejavnostjo,
|
– ugotovitev
morebitnih sprememb splošnih pogojev, ki bodo nastali skozi daljše
obdobje, |
– zagotovitev enakih
možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb
glede racionalne rabe prostora, |
– zagotovitev
enotnega oblikovanja širšega območja. |
II. MEJA OBMOČJA
UREJANJA |
5. člen |
Ureditveno območje
naselja Zbelovo predstavljajo 3 zaključena območja: |
evid. št.
103: Območje naselja Zbelovo, |
evid. št.
103/a: Območje severovzhodno do naselja Zbelovo, |
evid. št.
104: Območje jugovzhodno od naselja Zbelovo, ob
železniški |
progi Maribor–Celje. |
Meja ureditvenega
območja je razvidna na graf. prilogah v projektu iz 1. člena tega
odloka, kjer je vrisana do parcelne meje natančno. |
6. člen |
Posamezna ureditvena
območja zajemajo naslednje parcele v katastrskih občinah Zbelovska Gora
in Spodnje Laže: |
Območje 103: k.o.
Zbelovska Gora: |
stavbišča:
|
*1/1, * 1/2, *5, *6,
*7, *8, *9, |
*10/1, *11, *12, *13,
*14, *15, *16, *18/1, *18/2, *19, |
*20, *22/2,
|
*93, |
*138, |
*221, |
*245/1, *245/2,
|
*295, *299,
|
*310, *311, *312/2,
*313, *314, *315, *316, *317, *318, *319, |
*322, |
*330, *331, *336,
*337, |
*345, *346, *348,
|
*351, *354, *357,
*358, *359, |
*363, *366, *369.
|
parcele št.:
|
1129, |
1163 del,
|
1170/2, 1171/3,
1171/4, 1173/2, 1173/3, 1174/2, |
1204/1 del, 1204/2,
1205/1, 1205/2, 1206 del, 1209, |
1210/1,
1210/2,1211/2, 12211/3, 1211/4, 1211/5, 1211/6, 1211/7, 1211/9, 1211/10,
1211/11, 1211/12, 1211/12, 1211/13, 1211/14, 1211/17, 1212/1, 1212/2,
1214/2, |
1220, |
1238/1, 1239/1,
1239/2, |
1240/1, 1240/2,1241,
1242, 1243, 1243/1, 1243/2, 1244, 1247, 1248/2, 1249, 1249/2, 1249/3,
|
1250/1, 1251/1,
1251/2, 1251/3, 1253/1, 1253/2, 1254, 1255, |
1260/1, 1260/2, 1261,
1262, 1262/2, 1263/1, 1264/1, 1264/2, 1264/3, 1265/1, 1265/2, 1265/3,
1265/4, 1266/1, 1266/2, 1267, 1268/1, 1268/2, 1269, |
1270/1, 1270/2, 1271,
1272 del, 1275, 1276/1 del, 1277, 1279/2, 1279/3, |
1280, 1281/1, 1281/2,
1282/1, 1282/2, 1282/3, 1283/1, 1284/1, 1284/2, 1285/1, 1285/2, 1285/3,
1285/4, 1285/5, 1285/6, 1285/6, 1285/7, 1285/8, 1286/1, 1286/2, 1286/3,
1286/4, 1286/5, 1286/6, 1286/7, 1286/8, 1286/9, 1286/10, 1286/11,
1286/13, 1286/14, 1286/15, 1286/16, 1286/17, 1287/1 del, 1287/2 del,
1288/1, 1288/2, 1288/3, 1288/6, |
1290/2, 1290/3,
1290/4, 1290/7, 1290/8, 1290/9, 1290/10, 1290/11, 1290/12,
1290/13,1291/1, 1291/4, 1291/7, 1291/12, 1291/13, 1291/14, 1291/15,
1291/16, 1291/17, |
1310/2, 1311/2,
1311/3, 1311/4, 1312/1, 1312/2, 1312/3, 1314/1, 1314/2, 1315/2, 1315/3,
1316/1,1316/2, 1318/1, 1318/2, 1318/3, 1318/4, 1318/5, 1318/6, 13/18/7,
1318/8, 1318/9, 1319/1, 1319/5, 1319/6, 1319/7, 1319/8, 1319/9, 1319/11,
1319/12, 1319/13, 1319/14, 1319/15, |
1463, 1464/1 del,
1464/2, |
1489/2, |
1491/1, 1491/2, 1492,
1495 del, |
1502/21502/3, 1502/5,
1505, 1507, |
1510, 1513, 1515,
|
1552. |
Območje 104: k.o.
Zbelovska Gora: |
parcele št.:
|
185, 186, 187,
|
191, 192, 194, 196,
197, |
981, |
1136, 1137, 1138/1,
1138/2, 1138/3, |
1464/7, 1464/8,
1465/1, |
1493, |
1500/1, 1502/4.
|
Območje 103/a: k.o.
Sp. Laže: |
stavbišča:
|
*75. |
parcele št.:
|
788/2, 788/3, 788/4,
|
803/1, 803/2, 803/3,
803/4, 803/5, 803/6, |
1200/2, 1200/3. |
III. FUNKCIJE OBMOČIJ
UREJANJA TER MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
7. člen |
Ureditveno območje
naselja Zbelovo, ki je opredeljena v 5. in 6. členu tega odloka, je
členjeno v več območij urejanja, znotraj katerih so dovoljeni različni
možni posegi. Območja urejanja so naslednja: |
1.0 Območja naselja
za centralne dejavnosti, ki so pomembne za razvoj naselja Zbelovo:
|
1.1. Zahodni del
naselja Zbelovo, južno ob cesti R-337 Slovenske Konjice–Poljčane
|
1.2. Osrednji del
naselja Zbelovo |
2.0 Pretežno
stanovanjska območja: |
2.1. Osrednji del
naselja Zbelovo, ob cestah Slovenske Konjice–Poljčane in Jernej
|
2.2. Jugozahodni del
naselja Zbelovo, severno ob Dravinji |
2.3. Jugovzhodni del
območja urejanja 103/a |
3.0 Območja za
rekreacijo in šport: |
3.1. Osrednji del
naselja Zbelovo ob igrišču |
3.2. Osrednji del
območja urejanja 104 |
4.0 Nezazidan – odprt
prostor/prehod v kmetijske in gozdne površine: |
4.1. Južni del
območja naselja Zbelovo ob Dravinji |
4.2. Obrobni del
območja urejanja 104 |
4.3. Osrednji del
območja urejanja 103/a |
5.0 Gozdne površine:
|
5.1. Gozd v območju
naselja Zbelovo |
5.2. Gozd v zahodnem
delu območja urejanja 103/a |
5.3. Gozd v
severovzhodnem delu območja urejanja 103/a. |
8. člen |
Pogoji za določanje
vrst posegov v prostor: |
Za določanje vrst
posegov v prostor ureditvenega območja naselja Zbelovo veljajo naslednje
načelne opredelitve: |
– dovoljena je
gradnja infrastrukturnih objektov (cestno omrežje in naprave, omrežje
PTT in RTV in CATV zvez, elektroprenosno omrežje, komunalno omrežje in
naprave), pomembnih za ureditveno območje oziroma za naselje Zbelovo, ki
so skladni z opredelitvami iz planskih aktov občine Slovenske Konjice,
na osnovi meril iz PUP ter predpisanih z lokacijsko dokumentacijo in
kolikor s PUP ni drugače določeno; |
– dovoljene so
nadomestne gradnje, adaptacije in prizidave ter komunalne ureditve in
vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah. |
9. člen |
Znotraj posameznih
opredeljenih območij iz 7. člena tega odloka so dovoljeni še naslednji
posegi: |
a) v območjih
urejanja 1.1. in 1.2. je dovoljena gradnja novih objektov, dozidava in
nadzidava ter sprememba namembnosti obstoječih objektov za centralne
dejavnosti, ki so pomembne za razvoj naselja Zbelovo, po predhodnem
soglasju KS Zbelovo, |
b) v območjih
urejanja 2.1., 2.2. in 2.3. je dovoljena gradnja novih stanovanjskih
objektov, prizidkov, nadzidav in pomožnih objektov; dovoljene so tudi
namembnosti za drobne obrtne in storitvene dejavnosti, vendar le za
takšne dejavnosti, ki nimajo motečih vplivov na okolje, oziroma je možno
te vplive z ukrepi zmanjšati na sprejemljivo stopnjo, |
c) v območjih
urejanja 3.1. in 3.2. so dovoljene gradnje objektov ter ureditve površin
za rekreacijo in šport, |
č) v območjih
urejanja 4.1., 4.2., 4.3., 5.1., 5.2. in 5.3. ni dovoljena gradnja novih
objektov. |
10. člen |
Pogoji za spremembo
namembnosti objektov: |
Sprememba namembnosti
objekta je načeloma dovoljena, vendar objekt z novo namembnostjo ne sme
motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje in
krajinske značilnosti prostora. Nove namembnosti objektov in površin
morajo biti v skladu z namembnostmi območij kot so opredeljena v 10.
členu tega odloka. |
Spremembe namembnosti
objektov so dovoljene le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna
namembnost območja. V posamezna opredeljena območja ni dovoljeno
vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo
namembnost. |
IV. MERILA IN POGOJI
GLEDE OBLIKOVANJA OBJEKTOV IN ZA DRUGE POSEGE V PROSTOR |
Merila in pogoji
glede oblikovanja objektov |
11. člen |
Splošni pogoji za
oblikovanje objektov |
Novogradnje,
nadzidave in dozidave naj se prilagajajo okoliškim objektom po površini
in gradbeni črti, naklonu streh in smereh slemen, videzu gradbenih
materialov, ki so uporabljeni za fasade in strehe, po zasnovi izrabe
funkcionalnega zemljišča in merilih arhitekturnih elementov, kolikor so
vsi ti elementi na okoliških objektih skladni s pogoji za oblikovanje iz
te obrazložitve. |
Namembnost
novogradnje mora biti skladna z usmeritvami, ki jih za območje njene
lokaciji predpisujejo določila iz te obrazložitve. Izraba zemljišča naj
bo prilagojena obstoječi izrabi v okolici. |
Dozidave, nadzidave
in spremembe namembnosti so dovoljene z enakimi pogoji, ki veljajo za
novogradnje. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje
adaptacije, kolikor to ni drugače določeno. |
Pomožni objekti kot
so garaže, drvarnice, shrambe, vrtne ute, pergole, nadstreški in drugo,
so dovoljeni le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti
manjkajočih potreb. Pri novogradnjah je treba garaže in druge pomožne
prostore urediti v sklopu objekta. Za pomožne objekta veljajo enaki
pogoji glede motilnih vplivov na okolico kot to velja za novogradnje. |
12. člen |
Pogoji za oblikovanje
objektov: |
Pogoji za oblikovanje
novogradenj, adaptacij, rekonstrukcij, prizidkov in nadzidav so
naslednji: |
a) Stanovanjski
objekti: |
– Tloris naj bo
praviloma podolgovat (razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5), daljša stranica
objekta je praviloma vzporedna s plastnicami. |
– Višinski gabarit:
klet + pritličje + izkoriščeno podstrešje za lokacije na strmejših legah
pritličje + 1. etaža + izkoriščeno podstrešje za lokacije na ravninskih
legah. |
– Streha naj bo
simetrična dvokapnica z naklonom 35 do 40°. Kritina naj bo praviloma
opečna. V posameznih območjih urejanja je potrebno naklon strešin in
kritino prilagajati sosednjim objektom. |
b) Pomožni objekti:
|
– Dovoljena je
izvedba pomožnih objektov kot prizidkov k stanovanjskim ali gospodarskim
objektom ali pa izjemoma kot samostojnih objektov. Oblikovno morajo biti
usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti s tem, da se upoštevajo
pogoji za graditev novih objektov ter gabariti in oblikovne značilnosti
sosednjih objektov. |
– Objekti za potrebe
hrambe orodja so lahko le lesene izvedbe na točkovnih temeljih. Tlorisna
velikost naj ne presega dimenzij 2 m × 3 m. Gabarit objekta ne sme
presegati ene etaže. Podkletitev ni dovoljena. Streha naj bo dvokapna z
naklonom strešin 35 do 40 ° in opečno kritino. V objektu ni dovoljena
napeljava električnih in vodovodnih instalacij. |
– Prostostoječe
cisterne za plin za ogrevanje posamičnih objekov naj bodo, če je možno,
brez žičnih ograj. Prostor okoli cisterne naj se ustrezno zasadi.
|
c) Ostali objekti
(objekti centralnih dejavnosti, storitvenih in trgovskih dejavnosti,
obrtni objekti): |
– Pri oblikovanju teh
objektov je potrebno upoštevati načela za določanje stavbne gmote in
fasadnih razmerij na osnovi bodoče funkcije objekta, ter vertikalne,
horizontalne gabarite in strukturo obstoječe zazidave. Oblikovanje teh
objektov se določi na osnovi funkcije objektov, skupnih meril in
posebnosti prostora v posebnem idejnem projektu, ki je osnova za
izdelavo lokacijske dokumentacije. |
13. člen |
Pogoji za adaptacije,
rekonstrukcije in vzdrževalna dela |
Za oblikovanje
objektov, ki se adaptirajo ali rekonstruirajo, veljajo enaka merila in
pogoji kot za novogradnje. |
Merila in pogoji za
določanje funkcionalnih zemljišč, lociranje objektov in odmike |
14. člen |
Pogoji za ureditev
okolice |
Višina zemljišča mora
biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Ni dovoljeno nasipavanje in
odkopavanje zemljišča izven nivoja sosednjih zemljišč brez dovoljenja.
Podporni zidovi so dopustni le v primerih, ko niso možna drugačna
zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani v naravnih
materialih. |
Ograje so dovoljene,
kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred
nezaželenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja
območij. Ograje in žive meje ne smejo presegati višine 1 m, razen v
primerih posebnih varnostnih zahtev. Od roba ceste morajo biti
odmaknjene najmanj 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste. Odmik
ograje od roba ceste se lahko spremeni, kadar to omogočajo drugi
predpisi. |
Po končanem posegu v
prostor je obvezna zasaditev zemljišča z domačimi vrstami rastlinja. |
Merila in pogoji za
lociranje objektov in določanje gradbenih parcel – funkcionalnih
zemljišč |
15. člen |
Funkcionalno
zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego
sosednjih objektov in glede na naravne danosti zemljišča. Omogočati mora
normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi
prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb
zagotovljen na drugem zemljišču (skupno funkcionalno zemljišče):
|
a) Za stanovanjske
objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma
najmanj 2,5 m, lahko pa je z ozirom na naravne danosti zemljišča in
obstoječo zazidavo tudi manjša, vendar ne manj kot 1 m. |
Širina dovoza do
objekta mora biti najmanj 3 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječem
objektu manjše kot funkcionalno zemljišče, ugotovljeno na osnovi
navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča-parcele.
|
V funkcionalnem
zemljišču morajo biti vključeni tudi dovozi do objekta od javnih cestnih
površin. |
b) Za vse ostale
objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na vrsto
namembnosti in najnujnejše potrebe. |
16. člen |
Za določanje
velikosti parcel za stanovanjske objekte velja določilo, da naj velikost
posamične parcele ne odstopa od velikosti okoliških parcel v območju. |
Odmiki |
17. člen |
Novi objekti in
prizidani deli objektov morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da
ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so
upoštevani drugi varstveni pogoji. |
Odmiki novih objektov
in prizidanih delov objektov od sosednjih objektov morajo biti najmanj 8
m. Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni požarno-varnostni in
sanitarni pogoji ter s soglasjem sosedov. Odmik novega objekta od
obstoječih ne sme biti večji od 18 m. |
Odmiki od javnih cest
morajo biti pri novih objektih usklajeni z določili zakona o cestah.
Odmiki od nekategoriziranih cest praviloma ne smejo biti manjši od 4 m.
|
Odmiki od tras
komunalnih vodov morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi za vse vrste
komunalnih vodov in naprav. |
Odmiki od Dravinje in
drugih vodotokov morajo biti najmanj 5 m oziroma v skladu s pogoji
skrbnika vodotoka. |
Novi objekti in
prizidani deli objektov morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da
ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so
upoštevani drugi varstveni pogoji. |
Odmiki novih objektov
ter prizidanih delov objektov od parcelnih mej morajo biti najmanj 4 m,
od sosednjih objektov pa najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so
zagotovljeni požarno-varnostni in sanitarni pogoji ter s soglasjem
sosedov. |
Odmiki od javnih cest
morajo biti pri prizidanih objektih usklajeni z določili zakona o
cestah. Za nove objekta odmiki od nekategoriziranih cest praviloma ne
smejo biti manjši od 4 m. |
Odmiki od tras
komunalnih vodov morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi za vse vrste
komunalnih vodov in naprav. |
V. MERILA IN POGOJI
ZA UREJANJE PROMETNEGA OMREŽJA |
18. člen |
Načrtovanje in
urejanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega
omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje
ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih urejajo
ti prostorski ureditveni pogoji. |
Dovozi in priključki
na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali
ogroža promet in da se ne poškoduje cesta in cestni objekti.
|
Interni dovozi in
pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim
priključkom, če je to možno. Dovozi in priključki se smejo graditi samo
s soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest. |
Pri graditvi ali
rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah se priključki na cestno
mrežo predvidijo v projektih za graditev ali rekonstrukcijo.
|
Novogradnja
prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav, nadomestnih objektov ni
možna, kolikor ni zagotovljen dovoz do parcele, na kateri je predviden
poseg. |
VI. MERILA IN POGOJI
ZA KOMUNALNO UREJANJE |
19. člen |
Splošni pogoji za
komunalno urejanje: |
Vsi objekti morajo
biti priključeni na obstoječe oziroma na novozgrajeno komunalno omrežje.
Za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča skrbi investitor.
|
Minimalna komunalna
oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, kanalizacijsko
mrežo za odvajanje odpadnih vod z zagotovljenim ustreznim čiščenjem,
oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in
zvez. Kjer kanalizacijska mreža za odvajanje odpadnih vod še ni urejena,
se odvajanje rešuje z ustreznimi individualnimi napravami. Praznjenje
greznic mora biti organizirano po načelu komunalne storitve.
|
Načrti komunalnih
naprav morajo upoštevati zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene
organizacije, ter določila in predpise, ki so veljavni na območju Občine
Slovenske Konjice. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki
zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno
izpolnjevanje obrambno-zaščitnih zahtev (varstvo pred požarom, oskrbo v
izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti itd.). |
20. člen |
Oskrba z vodo:
|
Pri oskrbi z vodo je
upoštevati naslednje pogoje: |
– vsa nova in
dopolnilna gradnja mora biti priključena na vodovodno omrežje v skladu s
pogoji upravljalca, |
– za lokacije
objektov, kjer je predvidena večja poraba vode, je predhodno preučiti
možnost za zagotavljanje ustreznih količin vode, |
– v predelih
ureditvenega območja, kjer ni javnega vodovoda ali ta ni predviden, mora
investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (kapnico
ali vodnjak ali lastni vodni vir) po predhodni kemijski in bakteriološki
ocenitvi kakovosti vode v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi
pogoji. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni
dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine, |
– kolikor se oceni,
da vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne
vode, je potrebno urediti ustrezne nemenske požarne zbiralnike vode po
pogojih ki jih določi pristojna požarnovarnostna inšpekcijska služba,
|
– ni dovoljeno
zasipavnje obstoječih vodnjakov. Lastnik vodnjaka je dolžan vodnjak
ustrezno vzdrževati. |
21. člen |
Odvajanje odpadnih
vod: |
V delih ureditvenega
območja, kjer ni kanalizacije, veljajo za odvod odpadnih vod določila iz
navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). |
22. člen |
Komunalni odpadki:
|
Za odstranjevanje
komunalnim odpadkov veljajo naslednji pogoji: |
– vrsta komunalnih
odpadkov, zbiranje, odvoz in odlaganje ter urejanje in oskrbovanje
javnega sanitarnega odlagališča za odpadke v občini Slovenske Konjice je
določeno s predpisi, ki urejajo to področje ter z občinskim odlokom
ravnanju z odpadki, |
– neurejena
odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in
deponirajo na ustrezno odlagališče, zemljišče pa uredi in vzpostavi
prvotno stanje in namembnost, |
– posebne odpadke
(odpadne gošče in galvane, usedline barv, kisline, lugi, emulzije,
usedline iz lovilcev olj in maščob) ni dovoljeno odlagati na centralno
odlagališče komunalnih odpadkov. |
23. člen |
Energetska oskrba:
|
Za oskrbo z
električno energijo veljajo naslednji pogoji: |
– na področju oskrbe
z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to
področje ter planirano zasnovo elektroomrežja, |
– upravljalec mora
zagotavljati ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in
dejavnosti na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše
investitorjem v elektroenergetskem soglasju pred izdajo dovoljenja za
gradnjo, |
– priključitev
novogradenj, adaptiranih in rekonstruiranih objektov na
elektroenergatsko omrežje je možna v skladu s pogoji upravljalca,
|
– graditev objektov,
za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije, je
dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki
jih predpiše ustrezna strokovna služba. |
24. člen |
Posegi v
infrastrukturne koridorje: |
Cestam so določeni
varovalni pasovi: |
– 20 m za regionalno
cesto R-377 Slovenske Konjice–Poljčane, |
– 4 m za lokalne
dostope. |
Posegi v varovalnem
pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi. Za gradnjo
v varovalnem pasu kategoriziranih cest, gradnjo dovoznih priključkov,
postavitev ograj ali škarp in saditev žive meje, je potrebno pridobiti
soglasje upravljalca cest. |
Bodoče rekonstruirane
obstoječe ali nove prometnice, ki jim še ni določen dokončni potek ali
tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo rezervat,
kjer so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna
vzdrževalna dela ter posegi za komunalno urejanje naselja. |
I. glavna, dvotirna,
elektrificirana železniška proga Maribor–Celje ima določen 100 m
varsteveni pas železniške proge (območje 104). Posegi v varnostnem pasu
so možni le po predhodnem soglasju Slovenskih železnic. |
Za vse posege, ki bi
segli v varovalni pas VN 20 KV elektro, je potrebno predhodno pridobiti
pogoje in soglasje upravljalca. |
VII. MERILA IN POGOJI
ZA VAROVANJE OKOLJA |
25. člen |
Varovanje kmetijskih
zemljišč in kulturne krajine: |
Pri poseganju v
prostor ureditvenega območja naselja Zbelovo (kmetijska dejavnost,
prenova, novogradnja in vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro-
in hidromelioracije, vzdrževanje omejkov in drugega vaškega zelenja) je
potrebno upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin: |
– ohranjanje
krajinskega vzorca naravnih prvin in njegovih površinskih in volumenskih
razmerij, |
– ohranjanje
krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora in značilnosti prostora.
|
Dovoljene so vse
vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje
erozije ipd.), vsi posegi v prostor pa morajo biti izvedeni v obliki in
na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi. |
Okolica objektov se
lahko zasadi le z domačimi vrstami rastlinja. |
Plodno zemljo, ki bo
odstranjena pri posegih v prostor, je deponirati in jo uporabiti za
izvedbo brežin oziroma ureditev novih zelenih površin. |
Da se ohranja naravno
ravnovesje in zaradi smotrnega gospodarjenja, je potrebno za postavitev
čebelnjakov upoštevati pogoje soglasja čebelarskega društva in
pristojnega veterinarskega inšpektorja. |
26. člen |
Varovanje vodotoka
Dravinja: |
Vodotok Dravinjo in
potoke, ki tečejo po ureditvenem območju, je potrebno urediti tako, da
bo območje varno pred visokimi vodami. Objekti morajo biti odmaknjeni od
vodotoka vsaj 5 m. V varstvenem pasu vodotoka ne smejo biti locirani
objekti, ki bi ovirali prehod ob vodotoku. |
27. člen |
Varovanje zraka:
|
Vsi viri vseh vrst
onesnaženja zraka morajo biti izvedeni, opremljeni in vzdrževani tako,
da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi kot je
dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje varovanja. |
Lastniki in druge
pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo
viri onesnaženja zraka v njihovih objektih in napravah na način, kot je
predpisan s splošnim aktom, sprejetim v soglasju s pristojno
inšpekcijsko službo. |
28. člen |
Varstvo pred hrupom:
|
Območje urejanja, kot
je opredeljeno v 5. členu tega odloka, je opredeljeno v III. stopnjo
varstva pred hrupom (III. območje) po 4. členu uredbe o hrupu v naravnem
in življenjskem okolju ter so zanj določene. Za to območje so v 5. členu
uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št.
45/95) določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa, in sicer nočna raven:
50 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 60dBA (od 6. do 22. ure).
|
V primeru izgradnje
objektov za dejavnosti, kjer se pričakuje večja stopnja hrupnosti, ob
začetku obratovanja opraviti meritve hrupa pri najbližjem stanovanjskem
objektu. V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti le poslabšano oziroma bi
bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je potrebno stanje
hrupnosti takoj sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi (aktivna,
pasivna zaščita). |
Poseljena območja ob
cesti R-377 je treba varovati pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve
hrupa je potrebno upoštevati pri lokacijskih postopkih za zahtevnejše
posege v prostor, za katere je pomembna stopnja hrupa, ter na tej osnovi
predpisati odmike oziroma protihrupne zaščite. |
V območjih, kjer
prevladuje stanovanjska funkcija so dopustne le take dodatne dejavnosti,
ki ne povzročajo prekomernega hrupa. |
VIII. MERILA IN
POGOJI ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
29. člen |
Ureditveno območje
naselja Zbelovo (območje urejanja 103) je opredeljeno kot kulturni
spomenik, in sicer je uvrščeno med urbanistične spomenike – ruralna
naselja. |
Za varovanje območja
urejanja 103 velja naslednji varstveni režim: |
– varovanje vidnih
sestavin naselja s poudarkom na obstoječi rabi tal, |
– prepovedana je
nadaljnja širitev naselja – zgostitve v mejah naselja. |
Za posege v prostoru
območja urejanja 103 si morajo investitorji pred izdelavo lokacijske
dokumentacije pridobiti smernice pristojnega zavoda za varstvo naravne
in kulturne dediščine. |
IX.
UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO |
30. člen |
Za zagotovitev
varstva pred požari je pri izdelavi lokacijske in druge dokumentacije za
posamezne posege upoštevati požarnovarnostne predpise in pogoje iz
soglasij pristojne požarnovarnostne inšpekcije. |
Pri načrtovanju
posegov v prostor je potrebno upoštevati temeljne pogoje in normative iz
veljavnih zakonov, prepisov in standardov za področje varstva pred
požari. |
Interese in potrebe
glede zaklanjanja in zavarovanja prebivalcev in dobrin v izrednih
razmerah je urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje. |
X. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
31. člen |
Z dnem, ko začne
veljati ta odlok preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih
za 2. območja kmetijskih zemljišč izven ureditvenih območij, za katera
ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov za parcele v
območjih urejanja 103 in 104, ki so navedene v 6. členu tega odloka. |
32. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
33.
člen |
Prostorski ureditveni
pogoji so na vpogled pri pristojnih organih Občine Slovenske Konjice in
na Upravni enoti Slovenske Konjice. |
34. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 35200/002/95 9204 |
Slovenske Konjice,
dne 22. januarja 1997. |
|
Predsednik
|
Občinskega sveta
|
občine Slovenske
Konjice |
Stanislav Frim, dipl.
ek. l. r. |