Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka zazidalnega načrta obrtno-industrijske cone Prihova Nazarje  (OPPN Prihova Nazarje)
Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 15/2011
Datum sprejema: 20.10.2011
Datum objave: 21.10.2011
Datum začetka veljavnosti: 05.11.2011
New Page 2

V skladu s 55. členom ter na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Nazarje na podlagi 7. člena Statuta Občine Nazarje (UG ZSO, št. 2/2011- UPB-1) na 9. redni seji dne, 20.10.2011 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka zazidalnega načrta obrtno-industrijske cone Prihova Nazarje  (OPPN Prihova Nazarje)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet za spremembe in dopolnitve)

(1) Spremembe in dopolnitve odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta obrtno-industrijske cone Prihova Nazarje, v nadaljevanju OPPN Prihova Nazarje, se načrtujejo kot spremembe in dopolnitve dela že sprejetega OPPN Prihova Nazarje (UG ZSO, št. 11/08) in sicer za območje transportno-logističnega terminala Pfeifer (območje PD4), ki potrebuje za svoje obratovanje večje skladiščne prostore kot so bili predvideni s prvotnim prostorskim aktom. Predmet sprememb in dopolnitev je tudi legalizacija obstoječih že zgrajenih objektov ter ureditve gospodarske infrastrukture na obravnavanem območju.

(2) Spremembe in dopolnitve odloka OPPN Prihova Nazarje je izdelalo podjetje Archi.KA d.o.o., Dunajska cesta 156, Ljubljana pod zaporedno št. projekta OPPN/2011-002 v februarju 2011, ki je sestavni del tega odloka.

II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA

2. člen

Iz osmega člena odloka, ki se nanaša na podrobne pogoje za oblikovanje objektov ter krajinsko ureditev posameznih ureditvenih območij se v celoti črta besedilo vezano na prostorsko izvedbene pogoje za gabarite in gradnjo objektov na območju PD4 (Območje Pfeifer). Črtano besedilo se nadomesti z novim, ki se glasi:

PD4

(Območje Pfeifer)

Dopustna gradnja:

01. Dovoljena gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov ter prenove, obnove, rekonstrukcije, adaptacije ter dozidave in nadzidave obstoječih objektov do predpisanega maksimalnega tlorisnega in višinskega gabarita.

02. Dovoljene legalizacije obstoječih že zgrajenih objektov ter po njihovi legalizaciji tudi prenove, obnove, rekonstrukcije, adaptacije ter dozidave in nadzidave obstoječih objektov do predpisanega maksimalnega tlorisnega in višinskega gabarita.

03. Dovoljenja je ostranitev oziroma rušitev obstoječih že zgrajenih objektov.

04. Dopustna tudi postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov skladnih s tem odlokom.

Tlorisni gabariti:

01. Maksimalni tlorisni gabarit širitve oziroma prizidka k obstoječemu objektu ne sme presegati maksimalnega dopustnega tlorisnega gabarita določenega s tem objektom. Do prepisanega maksimalnega dopustnega tlorisnega se lahko gradi tudi več samostojnih objektov, pri čemer morajo biti v tem primeru ti med seboj odmaknjeni vsaj za toliko, da je objekte mogoče normalno vzdrževati.

02. V primeru širitev oziroma povezovanja več manjših objektov v enoten objekta se mora med posameznimi objekti predvideti protipožarni zid. S spajanjem objektov v enoten objekt se mora zunanja podoba med posameznimi objekti oblikovno poenotiti in prilagoditi obstoječemu zgrajenemu objektu. Enako določilo velja tudi v primeru dozidav obstoječih objektov.

03. Gradnja do dopustnih maksimalnih gabaritov je možna le, če se znotraj obravnavanega območja ob objektih zagotovijo tudi ustrezne manipulacijske površine ter ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce.

Višinski gabarit:

Nadzidave obstoječih zgrajenih objektov so dopustne do predpisanega maksimalnega višinskega gabarita, ki je 11 m. Novi zahtevni in nezahtevni objekti ter morebitni prizidki obstoječih objektov se lahko ne glede na določilo o maksimalni dopustni višini objektov, gradijo samo do maksimalne višine obstoječih že objektov. V kolikor so obstoječi objekti nižji od predpisanega maksimalnega gabarita, se novi objekti oziroma prizidki k obstoječim objektom ne smejo graditi do višine maksimalnega višinskega gabarita, razen, če se z gradnjo novega objekta ali z gradnjo prizidka k obstoječemu objektu hkrati poveča tudi višina obstoječega objekta.

Etažnost:

01. Dopustna je gradnja objektov brez kleti.

02. Do predpisanega maksimalnega višinskega gabarita je dopustna etažnost za zahtevne in manj zahtevne objekte P+0, P+1, P+IP, P+1+IP, pri čemer lahko ima objekt med posameznimi etažami tudi več medetaž.

Streha:

01. Strehe na zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektih znotraj obravnavanega območja so lahko ravne ali enokapne z naklonom med 2 in 10o.

02. Strehe na zahtevnih in manj zahtevnih objektih morajo biti v celoti skrite za kolenčnim zidom, ki ne sme biti nižji od 100 cm. Za kolenčnim zidom morajo biti skriti tudi vsi strešni elementi (notranji odtoki, žlebovi, zračniki) ter vse naprave na strehah (klimatske naprave).

03. Strešna kritina naj bo v temnih neodsevnih materialih.

04. Na strehah zahtevnih, manj zahtevnih in nezahtevnih objektov je dopustna postavitev sočnih kolektorjev za ogrevanje vode, fotonapetostnih panelov za proizvodnjo električne energije ter postavitev drugih sončnih sprejemnikom, pri čemer morajo biti vsi omenjeni na streho umeščeni tako, da so ti vzporedni z osnovno ploskvijo ravnine strehe in da ti ne presežejo višine kolenčnega zidu.

Fasade:

Fasade objektov morajo biti členjene s preprostimi geometrijskimi rastri pravokotnih oblik. Oblikovanje fasade, vertikalna oziroma horizontalna členitev ter strukturiranje, razporeditev in proporci fasadnih odprtin naj sledijo kvalitetnim pristopom oblikovanja fasad. Pri oblikovanju okenskih in drugih odprtin v fasadi naj bodo te pokončnih oblik. Pri prenovah, obnovah, rekonstrukcijah, adaptacijah, nadzidavah in dozidavah obstoječih zgrajenih objektov je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta. Medsebojno oblikovno poenoteni morajo biti tudi posamezni prostosoječi objekti znotraj območja. Polkrožni ali drugače oblikovani izzidki, ki štrlijo izven osnove ravnine osnovnega oboda objekta na fasadah niso dovoljeni. Dovoljena je členitev fasade s tlorisnimi zamiki, vendar le v primeru, če se členitev oblikuje kot enovita oblikovalska potezna znotraj maksimalnega dopustnega tlorisnega gabarita objekta. Fasadno okrasje na fasadah ni dovoljeno. Klimatske naprave in druge podobne naprave na objektu naj bodo nameščena na stranskih in vrtnih fasadah.

Materiali in barve:

01. Materiali in barve na objektih morajo biti medsebojno usklajene. Pri izbiri materialov za gradnjo objektov naj se uporabljajo predvsem tradicionalni oziroma avtohtoni materiali. Pri izbiri materialov za fasade objektov naj se uporablja beton, peščen ali apnen omet, les, kovina, steklo ter sodobni obložni materiali, ki po teksturi in barvi sledijo tradicionalnim materialom. Materiali in barve fasade morajo biti usklajene z materiali in barvami strehe in stavbnega pohištva. Kritine na strehah naj bodo temnih opečnih, sivih, grafitno sivih, rjavih in črnih barv. Materialom in barvam zahtevnih in nezahtevnih objektov se morajo prilagoditi tudi materiali in barve nezahtevnih in enostavnih objektov, pa tudi materiali in barve zunanje ureditve okolice stavbe. Na objektih ni dovoljena uporaba močnih in nasičenih odtenkov signalnih barv kot so: rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra, vijolična, rožnata ali celo črna. Dopustna je uporaba nežnih in nenasičenih odtenkov bele, svetlo sive, nenasičene sive, nenasičene svetlo rjave, drap, oker pa tudi šampanjec rumene in nenasičene svetlo rdeče barve odtenka zemlje terra rossa.

02. Uporaba materialov mora biti poenotena z izgledom oziroma materiali že zgrajenega objekta. Materiali morajo biti prav tako poenoteni z izgledom širše in ožje okolice.

Pozidanost gradbene parcele:

01. Ob upoštevanju vseh omejitev ter vseh dopustnih maksimalnih gabaritov je znotraj enotnega stavnega zemljišča dovoljena naslednja pozodanost parcele:

a) faktor zazidljivosti (FZ) = 0.3,

b) faktor izrabe (FI) = 0.9,

02. Ne glede na predpisane faktorje pozidanosti mora investitor na zazidljivem zemljišču zagotoviti dovolj veliko manipulativnih površin za normalno odvijanje prometa ter zagotavljanje parkiranja.

03. V skladu s prepisi mora investitor pred lokalnom zagotoviti vsaj 1 PM mesto na 6 sedežev v lokalu in dodatno 1 PM na mesto na tekoči meter točilnega pulta, vendar ne manj kot 2 PM ter 1 PM na 50 m2 bruto etažne površine industrijskega objekta za zaposlene, vendar ne manj kot 2 PM.

Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:

Na območju je dopustna gradnja spodaj naštetih nezahtevnih in enostavnih objektov.

a) Dopustni nezahtevni objekti: ograje, škarpe in zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, spominska obeležja.

b) Dopustni enostavni objekti: individualna čistilna naprava, zajetje za vodo, zbiralnik za kapnico, pomožni infrastrukturni cestni objekti, pomožni infrastrukturni energetski objekti, pomožni infrastrukturni komunalni objekti, odprti sezonski gostinski vrt (začasni), pokrit prostor za napihljivo konstrukcijo ali montažni šotor (začasni), spominska obeležja in urbana oprema.

Dopustne dejavnosti:

V skladu s tem odlokom so na območju dopustne naslednje dejavnosti:

35.199 – proizvodnja električne energije,

35.120 – prenos električne energije,

35.130 – distribucija električne energije,

35.140 – trgovina z električno energijo,

49.410 – cestni potniški promet,

52.100 – skladiščenje,

52.210 – spremljajoče dejavnosti v kopenskem prometu,

52.420 – pretovarjanje,

52.290 – špedicija in druge spremljajoče prometne dejavnosti,

55.000 – vse dejavnosti vezane na gostinske nastanitvene dejavnosti,

56.000 – vse dejavnosti vezane na strežbo hrane in pijače,

69.000 – vse dejavnosti vezane na pravne in računovodske storitve,

70.000 – vse dejavnosti vezane na dejavnost uprav podjetji,

82.000 – vse pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti,

96.000 – vse druge storitvene dejavnosti

 

3. člen

Drugi točki devetega člena, ki govori o zemljiških parcelah in parcelaciji se dodata nov stavek, ki se glasi. Na zazidljivem zemljišču je dopustna gradnja stavb do maksimalnega dopustnega tlorisnega in višinskega gabarita oziroma gradnja parkirišč, manipulacijskih površin in drugih podobnih ureditev brez stavb do meje zazidljivega zemljišča oziroma do predpisanega faktorja zazidljivosti zemljišča.

4. člen

Dvanajstemu členu odloka se doda šesta (6) točka, ki se glasi:

Za zagotovitev obveznega priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, se na območju PD4 dopolni in uredi obstoječa gospodarska javna infrastruktura. Objekti na območju PD4 na gospodarsko javno infrastrukturo priključujejo skladno z zasnovo gospodarske infrastrukture. Obstoječi objekti ter s širitvijo predvideni novi objekti se na obstoječo oziroma načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo navezujejo s priključki. Predvidena ureditev ni sestavni del GJI in se v celoti ureja na stroške investitorja oziroma lastnika parcel na območju PD4.

5. člen

Trinajstemu členu odloka se dodajo nove točke, ki se glasijo:

(9) Območje PD4 se bo na obstoječo regionalno cesto RI 255/1248 Radmirje-Mozirje priključevalo preko cestnega priključna na predvideno krožišče kot ga predvideva obstoječi odlok Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrte obrtno-industrijske cone Prihova Nazarje (OPPN Prihova Nazarje).

(10) Minimalno odmik objektov mora znašati 8.0 m, ograj in manipulacijskih površin pa 5.0 m od roba asfaltne površine regionalne ceste.

(11) Odvodnjavanje obstoječe regionalne ceste RI 255/1248 Radmirje-Mozirje zaradi predvidenih ureditev območja PD4 ne sme biti ovirano. Predvidene ureditve prav tako ne mejo poslabšati obstoječega odvajanja regionalne ceste.

(12) Pri urejanju cestnega omrežja na območju urejanja območja PD4 je treba upoštevati in zagotoviti pogoje za varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu v času gradnje objektov in urejanju območje ter v času obratovanja območja, ustrezno opremljenost s prometno signalizacijo, ki bo udeležence prometa pravočasno opozarjala na spremenjene razmere v prometu, upoštevati najnovejša znanja in tehnike pri projektiranju in gradnji cest ter upoštevati načela ekonomičnosti ter upoštevati, da se s posegi v varovalni pas ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njen, interesa njene širite zaradi prihodnjega razvoja prometa, varovanja videza ceste oziroma da s posegi ne bo moteno redno vzdrževanje ceste.

(13) Projektna dokumentacija za objekte in posege na območju PD4 mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivosti hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa na državni cesti za plansko obdobje 10 let. Zaradi navedenega kasnejša morebitna potreba po zaščiti pred prej naštetimi vplivi prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste.

6. člen

Štirinajstemu členu odloka se doda šesta (6) točka, ki se glasi:

Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin objektov na območju PD4 je treba urediti na način, da se v največji možni meri zmanjša odtok padavinskih voda v vodotoke in sicer na način, da se predvidi zadrževanje padavinskih voda pred izpustom v vodotoke, površine odvodnike ali kanalizacijo. V ta namen se na območju predvidi čim več zelenih površin, ureditev z betonskimi tlakovci oziroma travnimi ploščami oziroma z ureditvami suhih zadrževalnikov za zbirne meteorne vode.

7. člen

Prvi odstavek petintridesetega člana odloka dobi zaporedno številko (1). Prvemu odstavku pa se doda drugi (2) odstavek, ki se glasi:

Z dnem uveljavitve tega odloka se dopolni veljavni Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu obrtno-industrijske cone Prihova Nazarje (OPPN Prihova Nazarje). Za izvajanje posegov na obravnavanem območju je treba upoštevati določila obeh odlokov.

8. člen

Šestnajstemu členu odloka se doda dodajo nove točke, ki se glasijo:

(4) Na predvidenem območju PD4 se nahaja obstoječe transformatorska postaja TP Strojna-Nazarje, srednjenapetostni nadzemni elektroenergetski vod ter posamezni nizkonapetostni podzemni priključki. Priključno merilne omarice so predvidene znotraj maksimalnih gabaritov objektov zato je treba te v primeru širitve maksimalnih gabaritov objektov te ustrezno prestavitvi, skladno z smernicami upravljavca elektroenergetskega omrežja. Na mestih, kjer potekajo obstoječi podzemni nizkonapetostni priključki je treba te v času gradnje predvidenih posegov ustrezno zaščiti in oceviti.

(5) Objekti na območju PD4 se napajajo z električno energijo z zakupljeno močjo 106 kW na odjemnem mestu št. 111044905016. V kolikor se bo s predvidenim posegom moč povečala mora investitor za povečanje pridobiti soglasje upravljavca za priključitev na distribucijsko omrežje.

(6) Pri načrtovanju in graditvi objektov na območju PD4 se upoštevajo veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde ter pridobiti ustrezno upravno dokumentacijo. Projektna dokumentacija za energetsko omrežje mora biti projektno obdelana v posebni mapi. Pri načrtovanju in gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati tudi zahteve glede varovanja pred varovanja pred elektromagnetnim sevanjem in hrupom. Poleg navedenega je treba pri načrtovanju in gradnji upoštevati še: izdelane strokovne podlage za GJI za območje OPPN Prihova Nazarje (Archi.KA, junij 2008) in PZI GJI št. 201/01/08 (TPK inženiring d.o.o., maj 2009). Najmanj 8 dni pred začetkom gradnje mora investitor o začetku izvajanja del obvestiti pristojnega upravljavca elektroenergetskega omrežja, ki bo pred začetkom del izvršil zakoličbo obstoječih vodov. Zakoličbo, strokovni nadzor in mehansko zaščito kablov po predhodnem naročilu na stroke investitorja izvedel upravljavcev omrežja. Pri delih v bližini obstoječih vodov in naprav je treba upoštevati minimalni odmik 3.0 m. V varovalnem pasu 3.0 m posegi niso dovoljeni. V primeru poškodb, ki bi zaradi posegov nastali na vodih ali napravah, stroške popravil krije investitor.

9. člen

Sedemnajstemu členu odloka se doda dodajo nove točke, ki se glasijo:

(3) Predvideni objekti na območju PD4 se morajo obvezno priključevati na obstoječi primarni vod daljinskega ogrevanja ter oskrbovalna objekta PF1 in PF2. V primeru povečevanja in spreminjanja obratovalnih parametrov vira ogrevanja je treba za priključitev na omrežje pridobiti ustrezno soglasje upravljavca toplovodnega omrežja.

(4) Na območju parkirišč za tovornjake ter na območju manipulacijskih površin znotraj območja PD4 je treba nad obstoječim in predvidenim toplovodnim omrežjem na mestih z veliko osno obremenitvijo predvideti ustrezno zaščito cevi ter priključnih in revizijskih jaškov.

10. člen

Odloku OPPN Prihova Nazarje se zaradi sprememb in dopolnitev odloka na območju PD4 doda nov člen zaradi česar se od vsi nadaljnji členi v odloku preštevilčijo tako, da postane 18. člen odloka 19. člen in tako dalje. 18. člen odloka se tako po novem glasi.

(1) Na območju OPPN Prihova Nazarje je že zgrajen primarni in sekundarni razvod kabelsko razdelilnega sistema, zato je treba pri načrtovanju in gradnji objektov ter urejanju območja PD4 upoštevati poteke obstoječih vodov.

(2) Zaradi hitrega razvoja telekomunikacij je treba telekomunikacijsko omrežje na območju PD4 načrtovati tako, da bo to omogočalo tudi uvajanje novih tehnologij ter kabelske televizije. V primeru gradnje priključkov na omrežje kabelsko razdelilnega sistema znotraj območja PD4 se za nove objekte od obstoječe razdelilne omarice KRS treba zgraditi novo kabelsko kanalizacijo ter izvesti nov toaksialni razvod do objektov. Na objektih se na fasadi objektov izvedbe podometna omarica skladno s smernicami upravljavca telekomunikacijskega omrežja. V primeru večjega števila odjemalcev se predvidijo za posamezne odjemalce usklajeni skupni koridorji infrastrukture. Primarno in sekundarno omrežje se skladno s smernicami izvede v podzemni izvedbi. Za vso novo telekomunikacijsko infrastrukturo na obravnavnem območju PD4 je treba pred pridobitvijo soglasja za

priključitev na omrežje TK izdelati projektne dokumentacijo, ki jo izdela upravljavec telekomunikacijskega omrežja.

11. člen

Devetnajstemu členu, ki s spremembami in dopolnitvami postane 20. člen odloka se doda dodajo nove točke, ki se glasijo:

(3) Na območju PD4 ni registrirane kulturne dediščine zato, pristojni zavod za objekte in ureditve na predvidenem območju nima posebnih pogojev in usmeritev za varstvo kulturne dediščine.

(4) Ne glede na določila 3. točke sprememb in dopolnitev OPPN Prihova Nazarje, mora investitor pri načrtovanju in gradnji objektov ter pri urejanju območja upoštevati splošna določila glede varovanja arheoloških ostalin, ki veljajo na celotnem območju prostorskega akta. Skladno s splošnimi zakonskimi določili mora investitor v kolikor predhodne arheološke raziskave na obravnavanem območju niso bile opravljene ta zaradi varstva arheoloških ostalin ZRSVKD skladno z veljavno zakonodajo omogočiti dostop do zemljišča, na katerem so bodo izvajala ter jim omogočiti strokovni nadzor nad izvajanjem del. Lastnik zemljišča oziroma investitor o začetku izvajanja del pristojni zavod obvestiti vsaj 10 dni pred začetkom izvedbenih del. Skladno z veljavno zakonodajo je pri vseh posegih v zemeljski sloj obvezujoč splošni varstveni režim, zato mora investitor v primeru določenih najdb ustrezno zavarovati nahajališče ter o tem nemudoma obvestiti pristojni zavod. Slednji lahko, v primeru, ko smatra, da grozi najdišču nevarnost poškodovanja ali uničenja z odločbo določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo vse raziskave.

12. člen

Dvajsetemu členu, ki s spremembami in dopolnitvami postane enaindvajseti člen se dodajo nove točke, ki se glasijo:

(3) Skladno s smernicami pristojnega zavoda za varstvo narave na območju PD4 ni naravnih vrednost, zato pri gradnji objektov in ureditvi območja PD4 ni treba pridobivati na naravovarstvenega soglasja.

(4) Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje, Sektorja za celovito presojo vplivov na okolje, št. odločbe 35409/23/2011-04 z dne, 10.03.2011 za območje PD4 ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje, zato pri pripravi prostorskega akta prav tako ni treba upoštevati usmeritev za presojo vplivov plana na kulturno dediščino in arheološke ostaline (3.3 točka) navedene v smernicah pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

13. člen

Triindvajsetemu členu, ki s spremembami in dopolnitvami postane 24. člen odloka se doda dodajo nove točke, ki se glasijo:

(6) Območje PD4 se glede na izdelano Študijo poplavne in erozijske ogroženosti  nahaja v razredu preostale poplavne ogroženosti (št. projekta A74-FR2009, april 2011). Skladno s študijo in smernicami pristojnega upravljavca voda se posegi na območje preostale poplavne ogroženosti izvajajo skladno z prilogo 1 in 2 uredbe, ki ureja pogoje in omejitve za izvajanje posegov na poplavna območja.

(7) Vsi novi objekti in posegi na območju PD4 morajo biti od mej priobalnih zemljišč vodotokov prvega reda odmaknjeni najmanj za 15 m od vodotokov 2. Reda pa za najmanj 5 m. V ta namen se del obstoječega objekta, zidu in ograje ruši, priobalno zemljišče ob ribnikih pa na stroške investitorja vrača v prvotno stanje.

(8) Odvajanje padavinskih voda na območju PD4 se ureja skladno 6. členom tega odloka, pri čemer morajo biti projektne rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda usklajene s zakoni, predpisi in občinskimi odloki, ki urejajo to področje in kot so navedeni v smernicah upravljavca za področje voda.

(9) Za vse posege na območju PD4, ki bi lahko začasno ali trajno vplivali na vodni režim ali stanje voda mora investitor pred začetkom izvajanja posega pridobiti soglasje ustreznega upravljavca za področje voda.

14. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Zgornjesavinjskih občin.

Številka: 032-0005/2010-9

Datum: 20.10.2011

Županja občine Nazarje

Majda Podkrižnik, univ. dipl. ekon., l.r.