Na podlagi 87. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 50/99, 27/01, 124/03 in 103/07) je Občinski svet
Občine Slovenske Konjice na 11. seji dne 28. novembra 2007 potrdil
uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Občinskega sveta Občine Slovenske
Konjice, ki obsega: |
– Poslovnik Občinskega sveta Občine Slovenske Konjice –
Uradni list RS, št. 50/99 z dne 28. 6. 1999 |
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Slovenske
Konjice –
Uradni list RS, št. 27/01 z dne 13. 4. 2001 |
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Slovenske
Konjice –
Uradni list RS, št. 124/03 z dne 12. 12. 2003 |
– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Slovenske
Konjice –
Uradni list RS, št. 103/07 z dne 13. 11. 2007. |
Št. 032-0020/2007 |
Slovenske Konjice,
dne 28. novembra 2007 |
Župan |
Občine Slovenske
Konjice |
Miran Gorinšek l.r. |
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta
Občine Slovenske Konjice (uradno prečiščeno besedilo) |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov sveta (v nadaljevanju:
člani). |
2. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
Svet in njegova
delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
4. člen |
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih
teles določa ta poslovnik. |
5. člen |
Svet dela na rednih
in izrednih, korespondenčnih (dopisnih) in slavnostnih sejah.
|
Redno sejo sveta
skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
Korespondenčne
(dopisne) seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko
niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se
sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
6. člen |
Svet predstavlja
župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa. |
7. člen |
Svet uporablja pečat
občine, ki je določen s statutom občine. |
Svet uporablja pečat
na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter
na dopisih. |
Pečat občine
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta in nadzorni
odbor občine. |
II. KONSTITUIRANJE
SVETA |
8. člen |
Svet se konstituira
na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov
sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan 20 dni po izvolitvi članov,
vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana.
|
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni svetniki. |
8.a člen |
Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je: |
1. Ugotovitev števila
navzočih novoizvoljenih članov. |
2. Poročilo Občinske
volilne komisije o izidu volitev v občinski svet in volitev župana.
|
3. Imenovanje
mandatne komisije. |
4. Poročilo mandatne
komisije in odločanje o pritožbah morebitnih članov sveta ter potrditev
mandatov svetnikov. |
5. Poročilo mandatne
komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana in ugotovitev o
izvolitvi župana. |
6. Imenovanje
Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter
administrativne zadeve. |
O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
9. člen |
Dnevni red
konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov
pozdravni nagovor. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče in vodi dotedanji župan, in sicer do
sprejema ugotovitvenega sklepa o izvolitvi župana ali za vodenje
pooblasti najstarejšega člana (novoizvoljenega) sveta. |
Na prvi seji svet
izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo
za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov
članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta ali
sklicatelj. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili
vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih
predlogih svet ne odloča. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu
odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
Če je vložena
pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter
predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
10. člen |
Mandate članov sveta
potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
|
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
Član sveta, katerega
mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje
se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi
kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
|
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
|
Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
11. člen |
Ko se svet
konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
Kolikor svet ni
sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena,
prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa
preneha. |
S prenehanjem mandata
članov sveta preneha mandat predsedniku in članom nadzornega odbora ter
stalnih in občasnih delovnih teles sveta. |
11.a člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, na konstitutivni
seji ali najkasneje na prvi naslednji seji. |
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
1. Splošne določbe |
12. člen |
Pravice in dolžnosti
članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
|
Člani sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu sveta in
njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
Član sveta ima
pravico: |
– predlagati
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj
iz njegove pristojnosti; |
– glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri
oblikovanju dnevnih redov sej sveta; |
– predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
Član sveta ima
dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član sveta ima
pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
12.a člen |
Član sveta ne more
biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal
v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član sveta nima
imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
12.b člen |
Svetniške skupine, ki
jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali
več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. |
2. Vprašanja in
pobude članov sveta |
13. člen |
Član sveta ima
pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem
svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in
jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva,
mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni
obliki. |
Član sveta ima
pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter jima lahko da
pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov
iz njune pristojnosti. |
14. člen |
Član sveta zastavlja
vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik
občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja
na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na
ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če
zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori
na naslednji seji. |
Župan ali tajnik
občine oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
15. člen |
Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
Če svet odloči, da bo
o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
16. člen |
Član sveta se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
|
Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
|
Če se član delovnega
telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu
svetu njegovo razrešitev. |
Članu sveta, ki se
neupravičeno ne udeleži redne seje sveta, ne pripada del plače za
nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. |
IV. DELOVNO PODROČJE
SVETA |
17. člen |
Svet je najvišji
organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
|
Svet opravlja zadeve
iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut
občine. |
V. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
18. člen |
Svet dela in odloča
na sejah. |
Seje sveta sklicuje
župan. |
Župan sklicuje seje
sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev
določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno
sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča
prejšnje redne seje. |
19. člen |
Vabilo za redno sejo
sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najkasneje sedem
dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi
gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno
gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno
potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. |
Vabilo na sejo sveta
se skupaj z gradivom pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega
odbora občine, predsednikom svetov krajevnih skupnosti, predstavnikom
medijev in tajniku občine. |
Vabila iz prejšnjih
dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, če tako
s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi po elektronski pošti. |
20. člen |
Izredna seja sveta se
skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev
za sklic redne seje. |
Izredno sejo sveta
skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov
sveta ali na lastno pobudo. |
V predlogu oziroma
zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od
predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s
priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni
predlagatelj, ki je sklic zahteval. |
Vabilo za izredno
sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni
pred sejo. |
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je
potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
20.a člen |
Župan lahko v
primeru, ko to zahteva nujnost in ekonomičnost postopka skliče
korespondenčno sejo, na kateri lahko predlaga v sprejem samo tiste akte
sveta, o katerih občinski svet odloča po določbah tega poslovnika na eni
obravnavi. |
Korespondenčna seja
se opravi tako, da se gradivo, predlogi sklepov in izjava o glasovanju
posredujejo članom po pošti. Izjava o glasovanju mora biti žigosana.
Člani takoj po prejemu gradiva, najkasneje pa do določenega roka,
dostavijo izpolnjeno izjavo o glasovanju pošiljatelju. Izjavo lahko
dostavijo osebno, za kar se jim izda ustrezno potrdilo ali pa s
priporočeno poštno pošiljko. |
Celoten postopek
poteka korespondenčne seje se lahko opravi tudi z uporabo varnega
elektronskega poslovanja. |
O tako opravljeni
korespondenčni seji se napiše zapisnik, ki ga člani potrdijo na
naslednji seji. |
Sklepi sprejeti na
korespondenčni seji so veljavni, če je za sprejem glasovala večina vseh
članov občinskega sveta. |
Potek korespondenčne
seje se lahko prekine, če v roku 48 ur pred iztekom roka za glasovanje
najmanj 1 članov sveta vloži pobudo za sklic izredne seje sveta. Pobuda
je vložena pravočasno, če jo občinski upravni organ prejme, preden
izteče rok. Če se pobuda pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je
občinski upravni organ prejel pobudo, šteje dan oddaje na pošto. Za
sklic izredne seje se smiselno uporabijo določila 20. člena tega
poslovnika, pri čemer se šteje, da je gradivo o zadevah korespondenčne
seje hkrati tudi gradivo o zadevah izredne seje. |
21. člen |
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma tajnik občine. |
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
22. člen |
Predlog dnevnega reda
seje sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda
lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
|
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča svet na začetku seje. |
Svet ne more
odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo. |
23. člen |
Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
sveta. |
Izredno sejo sveta,
ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z
zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
24. člen |
Seje sveta so javne.
|
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih glasil na
sejah sveta. |
Predstavnike sredstev
javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim
vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri
dni pred sejo na spletni strani občine. Sredstvom javnega obveščanja se
pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
Občan, ki se želi
udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom
sveta za to sejo. |
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti.
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
Župan predlaga
občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev
varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki
so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Kadar svet sklene, da
bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov sveta navzoč na seji. |
2. Potek seje |
25. člen |
Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan
in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
26. člen |
Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Član sveta lahko da
pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno
spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev
zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
|
Pred odločanjem o
sprejetju zapisnika prejšnje seje župan poroča v skladu z določbami 96.
člena tega poslovnika. |
27. člen |
Svet na začetku seje
določi dnevni red. |
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
Zadeve, katere na
dnevni red predlaga župan, se lahko na predlog župana brez razprave in
glasovanja umaknejo z dnevnega reda. |
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga
za uvrstitev zadeve na dnevni red. Sklicatelj pošlje gradivo, ki se
nanaša na razširitev dnevnega reda praviloma najmanj tri dni pred sejo.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
|
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
28. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
|
Med sejo lahko svet
izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če
med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno
posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je
uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno obrazložiti. |
29. člen |
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj
dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev
županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata
največ po deset minut. |
Po tem dobijo besedo
člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava
posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da
posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa,
vendar ne več kot petnajst minut. |
Razpravljalec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega razpravljalca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na
napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove.
Replike smejo trajati največ tri minute. |
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
30. člen |
Razpravljalec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljalec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
31. člen |
Članu sveta, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
32. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine
delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
33. člen |
Seje sveta se
sklicujejo praviloma v popoldanskem času in morajo biti načrtovane tako,
da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
Predsedujoči odredi
petnajstminutni odmor vsaki dve uri neprekinjenega dela. |
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine
in nadaljuje drugič. |
34. člen |
Če svet o zadevi, ki
jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali
če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
3. Vzdrževanje reda
na seji |
35. člen |
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red
ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
36. člen |
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin,
|
– odvzem besede,
|
– odstranitev s seje
ali z dela seje. |
37. člen |
Opomin se lahko
izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku
v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub
opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo
sveta. |
Član sveta oziroma
govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje,
mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
38. člen |
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
39. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
4. Odločanje |
40. člen |
Svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani).
Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči
kadarkoli. |
41. člen |
Svet sprejema
odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon
določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je
večina opredeljenih navzočih članov izrekla »ZA« njen sprejem. |
42. člen |
Svet praviloma odloča
z javnim glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem
lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi
oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali
najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
43. člen |
Glasovanje se opravi
po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred
vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.
|
Član sveta ima
pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
44. člen |
H glasovanju pozove
predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo
»ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za
sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane
odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je
glasovanje v celoti ponovljeno. |
45. člen |
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo
člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj
ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«. O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
46. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi
in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva
člana določi svet na predlog predsedujočega. |
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči
glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
Ko član sveta izpolni
glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
47. člen |
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
– število razdeljenih
glasovnic, |
– število oddanih
glasovnic, |
– število neveljavnih
glasovnic, |
– število veljavnih
glasovnic, |
– število glasov »ZA«
in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju o kandidatih,
|
– število glasov, ki
jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat je imenovan. |
O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje. |
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
48. člen |
Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O
isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
5. Zapisnik seje
sveta |
49. člen |
O vsaki seji sveta se
piše zapisnik. |
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o
predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki
so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti izvirnik ali kopijo
gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
Na vsaki redni seji
sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih sej sveta.Vsak član sveta ima pravico podati pripombe
na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pripombe
sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
Za zapisnik seje
sveta skrbi tajnik občine (direktor občinske uprave). Tajnik občine
lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega
uslužbenca. Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo
vodil in tajnik občine oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil
zapisnik. |
Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen
način. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil
voden ne nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo
sveta in ne objavlja. Člane sveta se z njim pred potrjevanjem zapisnika
seznani predsedujoči. |
50. člen |
Potek seje sveta se
snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata
članov sveta, ki so sestavljali svet, katerega seja je bila snemana.
|
Magnetogram seje se
hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
Član sveta in drug
udeleženec seje, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi
v prostorih občinske uprave. |
Vsakdo lahko zaprosi,
da se del magnetograma, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo
želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri
poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi
dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenemu javnemu uslužbencu, ki o
zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
51. člen |
Ravnanje z gradivom
sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim
aktom. |
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in
njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. |
52. člen |
Član sveta ima
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri
pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve
člana sveta. Izvirnik zahteve in odredba se hrani pri gradivu, ki je
bilo pregledano. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
53. člen |
Strokovno in
administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta opravlja
občinska uprava. |
7. Delovna telesa
sveta |
54. člen |
Svet ima delovna
telesa, ki jih ustanovi v skladu z določili statuta, odloka o
ustanovitvi delovnih teles in tega poslovnika. Svet lahko ustanovi
stalna in občasna delovna telesa. |
Delovna telesa sveta
so odbori in komisije. |
55. člen |
Svet ustanovi delovna
telesa za proučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev na teh
področjih, za pripravo strokovnih podlag, za odločanje na seji sveta in
za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za pripravo,
proučevanje in obravnavo predlogov odlokov in drugih aktov sveta.
|
Poleg delovnih teles,
ustanovljenih s statutom in odlokom občine, ustanavlja svet delovna
telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi njihovo sestavo in opredeli
njihovo delovno področje. |
56. člen |
Stalna delovna telesa
sveta, njihova sestava, pristojnosti in način dela določa Odlok o
ustanovitvi delovnih teles Občinskega sveta Občine Slovenske Konjice.
|
Poleg stalnih
delovnih teles ima svet tudi druge odbore in komisije, če tako
narekujeta delo in potrebe sveta. Njihove naloge, sestava in način
imenovanja se opredelijo v aktu o ustanovitvi. |
Za delo delovnih
teles se za vprašanja, ki niso urejena v Odloku, smiselno uporabljajo
določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
57. člen |
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
VI. AKTI SVETA |
1. Splošne določbe |
58. člen |
Svet sprejema statut
občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
– poslovnik o delu
sveta, |
– proračun občine in
zaključni račun proračuna, |
– planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke,
|
– odredbe,
|
– pravilnike,
|
– navodila,
|
– sklepe.
|
Svet sprejema tudi
stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine
in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom
ali statutom občine. |
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
59. člen |
Župan predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu
določeno, da jih predlaga župan. |
Komisije in odbori
sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
|
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev
splošnega akta. |
60. člen |
Akte, ki jih sprejema
svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov sveta
se pečati in shrani v arhivu občinske uprave. |
2. Postopek za
sprejem odloka |
61. člen |
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
|
Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
|
Če je predlagatelj
odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu
ali podžupanu oziroma članu sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej sveta
(v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
62. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta. |
Župan lahko sodeluje
v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar on ni
predlagatelj. |
63. člen |
Predsedujoči sveta
pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj
odloka, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri
bo obravnavan predlog odloka. |
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
64. člen |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
|
Če občinski svet
meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
Odlok je sprejet, če
je zanj glasovala večina opredeljenih navzočih članov sveta.
|
Pred začetkom druge
obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč
in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. |
65. člen |
V drugi obravnavi
razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka, ki je
bil spremenjen po prvi obravnavi. Ko svet konča razpravo o posameznem
členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
Predlagatelj lahko
predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O
predlogu umika odloči občinski svet. |
Če na predlog odloka
v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo
predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v
prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme
predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga
odloka združita. |
66. člen |
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
sveta in predlagatelj z amandmaji. |
Župan lahko predlaga
amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. |
Amandma mora biti
predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri
lahko predlagajo amandma najmanj trije člani sveta in predlagatelj
odloka. |
Župan lahko pove
mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka. |
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
67. člen |
Amandma, člen odloka
in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji sveta glasuje večina
opredeljenih navzočih članov. |
O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
68. člen |
Statut občine in
poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot
velja za sprejemanje odloka. |
O predlogih drugih
splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni
obravnavi. |
69. člen |
Svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
V primeru, da
postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči,
o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek
nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. |
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
70. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po
hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage
določb splošnih aktov občine. |
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
|
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
Amandma lahko
predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
O izvedbi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
Če svet ne sprejme
predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe
tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
|
Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
71. člen |
Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem
postopku, če gre za: |
– manj zahtevne
spremembe in dopolnitve odlokov, |
– prenehanje
veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
– uskladitve odlokov
z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in
ministrstev ali odloki sveta, |
– spremembe in
dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih
pristojnih organov. |
V skrajšanem postopku
se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka.
Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
|
Odločitev iz prvega
odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov sveta. |
Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo
odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi
po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
72. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike
Slovenije, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan
po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V Uradnem listu
Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
5. Postopek za
sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa občinskega proračuna |
73. člen |
S proračunom občine
se predvidijo vsi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi
izdatki občine za eno leto za posamezne namene financiranja javne porabe
v občini. |
Proračun sprejme
občinski svet pred začetkom leta, na katerega se nanaša. |
74. člen |
Predlog proračuna
občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po
izvolitvi sveta. |
Župan predloži skupaj
s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna.
|
Župan pošlje
predsednikom delovnih teles in vsem članom sveta predlog proračuna
občine in izhodišča za sestavo proračuna ter sklic seje, na kateri bo
svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine. |
Na seji sveta župan
predstavi predlog proračuna občine. Predstavitev ni časovno omejena. |
75. člen |
Predsedniki delovnih
teles v petnajstih dneh od vložitve predloga proračuna občine skličejo
seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske uprave
pojasnijo predlog proračuna občine. Svet opravi splošno razpravo o
predlogu proračuna občine najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
Svet po končani
splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga
proračuna občine, v skladu s tem statutom in poslovnikom sveta, ali da
predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora
župan pripraviti nov predlog proračuna občine. |
76. člen |
V desetih dneh po
opravljeni splošni razpravi lahko člani sveta k predlogu proračuna
predložijo županu pisne pripombe in predloge. |
Vsak predlagatelj
predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prejemki in izdatki. |
77. člen |
Župan se najkasneje v
sedmih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi
dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta, na kateri se
bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna. |
78. člen |
Na dopolnjen predlog
proračuna lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje
tri dni pred sejo sveta. |
Amandmaji se v roku
iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
79. člen |
Pred začetkom
razprave, v kateri svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna
občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno
obrazloži predlog proračuna občine. Svet glasuje najprej o amandmajih,
ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih. |
80. člen |
Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z
zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti k odloku o proračunu občine. |
Če je proračun
usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
81. člen |
Če proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen
predlog uskladitve. |
Ko je predlog
uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
Svet glasuje o
predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu
v celoti in o odloku o proračunu občine. |
Če predlog uskladitve
ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
82. člen |
Če proračun ni
sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna. Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča,
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
83. člen |
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
Predlog rebalansa
občinskega proračuna obravnava in sprejema občinski svet na isti seji po
hitrem postopku. Na tej seji se po vrsti opravijo predstavitev, razprava
in glasovanje o delih in amandmajih ter razprava in glasovanje o
predlogu rebalansa občinskega proračuna v celoti. Predlagatelj amandmaja
k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in
mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prihodki in izdatki. |
84. člen |
Zaključni račun
občinskega proračuna iz prejšnjega leta predloži župan svetu do konca
marca tekočega leta. Predlog zaključnega računa občinskega proračuna
obravnava in sprejema občinski svet na isti seji po hitrem postopku.
|
Ob sprejemu
zaključnega računa se obravnava in sprejema poročilo nadzornega odbora
občine. K zaključnemu računu da svoje poročilo z mnenji in stališči
odbor za finance in premoženje. |
85. člen |
Pred pričetkom
razprave o zaključnem računu občinskega proračuna poda najprej
obrazložitev župan, zatem podata svoja poročila nadzorni odbor občine in
odbor za finance in premoženje. |
Svet glasuje o
zaključnem računu občinskega proračuna v celoti. |
6. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
86. člen |
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana
in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena,
pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v
postopek. |
Svet sprejema obvezno
razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za sprejem odloka
po hitrem postopku. |
7. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
87. člen |
Po sprejetju sprememb
in dopolnitev občinskih splošnih aktov, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno
pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
|
Uradno prečiščeno
besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi
in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
občinskih splošnih aktov tako odloči občinski svet. |
O sprejemu uradnega
prečiščenega besedila odloča občinski svet brez razprave. |
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
88. člen |
Imenovanje
funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu
občine imenuje svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
|
Svet pred glasovanjem
odloči ali se bo izvedlo javno ali tajno glasovanje, razen v primeru, ko
je za isto funkcijo predlaganih več kandidatov. V primeru, da je za isto
funkcijo predlaganih več kandidatov, se izvede tajno glasovanje.
|
Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
89. člen |
Če se tajno glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
Če se tajno glasuje
za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali.
Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. |
90. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. |
Na glasovnici pri
drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
91. člen |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
1. Imenovanje članov
delovnih teles sveta |
92. člen |
Predsednika in člane
delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter
administrativne zadeve. |
Če kandidatna lista
ni izglasovana, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste
kandidatov. |
2. Postopek za
razrešitev |
93. člen |
Oseba, ki jo voli ali
imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z
drugim aktom določen drugačen postopek. |
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje ali na predlog najmanj 1 članov sveta. Če
predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
Predlog za razrešitev
mora vsebovati obrazložitev, v katerem so navedeni razlogi za
razrešitev. |
Predlog za razrešitev
se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih
drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v
dopolnitev. |
Predlog za razrešitev
mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo
sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša,
ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. |
Župan uvrsti predlog
za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
Po končani obravnavi
predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je
predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen
predlog za razrešitev. |
O razrešitvi se izda
pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
3. Odstop članov
sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
94. člen |
Člani sveta in
občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem
na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno
preneha mandat. |
Pravico odstopiti
imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega
odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o
odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ter administrativne zadeve. |
Svet ugotovi
prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativne zadeve s sklepom.
Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski
volilni komisiji. Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega
kandidata. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
95. člen |
Župan predstavlja
svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
96. člen |
Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali
po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih
nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta župan
ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
IX.
JAVNOST DELA |
97. člen |
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in tajnik
občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta,
delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
Svet lahko sklene, da
se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
Občina lahko izdaja
svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu
ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
98. člen |
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih glasil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih
glasil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave in bi z njihovo objavo kršili zakon s področja varstva osebnih
podatkov, dokumenti in gradiva, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma vojaška ali uradna
skrivnost. |
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
X. DELO SVETA V
IZREDNEM STANJU |
99. člen |
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut
in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
XI.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
100. člen |
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe statuta in tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
101. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da
do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
|
Izven seje sveta daje
razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. |
Vsak član sveta lahko
zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna
komisija, odloči svet. |
XII.
KONČNI DOLOČBI |
102. člen |
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
103. člen |
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati poslovnik Občinskega sveta Občine
Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 71/95). |