Na podlagi
29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08,
79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 16. člena
Statuta Občine Krško
(Uradni
list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10, 90/11 in
27/14) in
Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na
območju občine Krško
(Uradni
list RS, št. 73/12 in 84/13) je Občinski svet Občine Krško, na 12. seji,
dne 4. 2. 2016, sprejel |
|
T E H N I
Č N I P R A V I L N I K |
o
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju
občine Krško |
|
1 SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(splošno) |
(1) S
Tehničnim pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode na območju občine Krško (v nadaljevanju: Tehnični
pravilnik) se podrobneje ureja tehnične normative za gradnjo,
priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije ter ravnanje z
odpadnimi vodami. |
(2) Poleg
določil tega pravilnika je treba obvezno upoštevati tudi: |
– vse
veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost; |
– slovenske, evropske in mednarodne standarde; |
– strokovne podlage, študije in programe, ki so bile izdelani za potrebe
obnov, posodobitev ali širitev kanalizacijskega sistema; |
– navodila
proizvajalcev uporabljene kanalizacijske opreme; |
– veljavne
predpise za graditev objektov; |
– poslovnike o obratovanju komunalnih čistilnih in malih komunalnih
čistilnih naprav; |
– dosežke
stroke na področju zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda. |
(3) Določila Tehničnega pravilnika so dolžni upoštevati vsi sodelujoči
pri upravnem postopku, planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji in
obnovi), komunalnem opremljanju, upravljanju in uporabi omrežja in
naprav za ravnanje z odpadnimi vodami in drugih komunalnih vodov, ki s
svojim obstojem, delovanjem ali s predvideno gradnjo neposredno vplivajo
na javno omrežje za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. |
|
2 OSNOVNE
DEFINICIJE |
|
2. člen |
(opredelitev pojmov) |
(1) V tem
pravilniku imajo uporabljeni izrazi in pojmi naslednji pomen: |
1) ločeni
kanalizacijski sistem je kanalizacijski sistem, po katerem se komunalna
odpadna voda odvaja ločeno od padavinske odpadne vode, |
2) mešani
kanalizacijski sistem je kanalizacijski sistem za skupno zbiranje in
odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, |
3) razbremenilniki so objekti zgrajeni na mešani ali ločeni
kanalizaciji, ki služijo razbremenjevanju kanalizacijskega omrežja ob
močnejšem deževju, |
4) zadrževalni bazeni so objekti, zgrajeni na mešani ali padavinski
kanalizaciji, za izravnavanje sunkovitih in povečanih odtokov odpadne
vode neposredno v vode, čistilno napravo ali v javno kanalizacijsko
omrežje. Služijo zmanjševanju premerov dolvodnih kanalskih cevi in
objektov, ter začasnemu zadrževanju prvega čistilnega vala odpadne vode, |
5) lovilniki maščob so naprave za lovljenje in izločanje maščob
rastlinskega in živalskega izvora, ki jih ni dovoljeno odvajati v javno
kanalizacijo, |
6) črpališča so objekti in naprave za črpanje odpadne vode na višji
nivo, |
7) tlačni
vod je zaprt cevovod, ki s pomočjo črpalk transportira odpadno vodo na
razdaljo iz nižje na višje ležeči nivo, |
8) peskolovi so objekti za preprečevanje vnašanja peska in drugih hitro
usedljivih snovi v kanalizacijsko omrežje, |
9) lovilci
olj in lahkih tekočin so objekti za izločanje lahkih tekočin s
specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno
spuščati v kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omrežje, |
10) varovalni pas javnega kanalizacijskega omrežja je območje širine 3
metre, v katerem ni dovoljena gradnja podzemnih in nadzemnih objektov,
sajenje dreves, nasipavanje zemlje ter postavljanje barak, ograj, drogov
javne razsvetljave, cestnih požiralnikov, in drugih podzemnih
inštalacij, |
11) parametri onesnaženosti odpadne vode so: temperatura, pH-vrednost,
obarvanost, strupenost ter koncentracije škodljivih snovi, ki se
ugotavljajo po predpisanih merilnih postopkih, |
12) obratovalni monitoring odpadne vode je proces odvzema vzorcev
odpadne vode med obratovanjem vira onesnaženja ter meritve in
vrednotenja parametrov onesnaženosti v skladu s predpisi oziroma
programom izvajanja meritev, |
13) pretok
odpadne vode je definiran kot povprečna količina odpadne vode, ki odteka
v javno kanalizacijo, izražena v m3/leto, m3/mesec, m3/dan, m3/uro
ali v m3/sekundo, |
14) merilnik pretoka je naprava, ki omogoča merjenje pretoka odpadne
vode, |
15) centralni nadzorni center (CNC) zajema naprave za prenos in zbiranje
podatkov ter upravljanje opreme, |
16) upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, ki ga v skladu s
predpisi, ki urejajo javno službo, določi Občina ali izbere za izvajalca
javne službe (v nadaljevanju upravljavec). |
(2) Izrazi, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku tega člena imajo
pomen, kot je določen v odloku, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne
in padavinske odpadne vode na območju občine Krško oziroma v veljavnih
predpisih, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode. |
|
3. člen |
(opredelitev kanalizacijskih sistemov po namenu uporabe) |
(1) Po
namenu uporabe se kanalizacijski sistemi delijo na javni in zasebni
(interni) kanalizacijski sistem. |
(2) Javni
kanalizacijski sistem je v lasti občine, z njim upravlja izvajalec
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod na območju
občine. |
(3) Zasebni oziroma interni kanalizacijski sistem so kanalizacijski
priključek, MKČN, pretočne (obstoječe) ter nepretočne greznice za
stanovanjske in nestanovanjske objekte. Kot taki so sestavni del objekta
v lasti in upravljanju uporabnika. |
|
4. člen |
(sestavni
deli kanalizacijskega omrežja) |
Sestavni
deli kanalizacijskega omrežja so: |
– povezovalni kanali in jarki s tehničnimi sklopi in naprave za zbiranje
in odvajanje odpadnih voda (gravitacijski, tlačni in podtlačni cevovodi,
revizijski jaški, podtlačni jaški z batnimi ventili, padavinski
požiralniki, lovilci peska, lovilci lahkih tekočin, lovilci maščob,
lovilci olja, črpališča, razbremenilniki, združitveni objekti,
zadrževalniki čistilnega vala, regulacijski objekti, podtlačne postaje,
telemetrijske postaje, nadzorni centri) ter |
– objekti
in naprave za čiščenje komunalne in/ali padavinske odpadne vode
(komunalne čistilne naprave (v nadaljnjem besedilu: KČN), in male
komunalne čistilne naprave (v nadaljnjem besedilu: MKČN) z zmogljivostjo
čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: PE),
male komunalne čistilne naprave med 50 in 2000 PE, čistilne naprave
padavinske odpadne vode). |
|
3
NORMATIVI ZA NAČRTOVANJE, PROJEKTIRANJE, GRADNJO, OBNOVO IN VZDRŽEVANJE
OBJEKTOV IN NAPRAV |
|
5. člen |
(splošno) |
(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti načrtovano, projektirano in grajeno
tako, da zagotavlja optimalno odvajanje komunalne in padavinske odpadne
vode ob optimalnih stroških izgradnje, vzdrževanja in obratovanja. |
(2) Osnova
za načrtovanje in projektiranje so veljavni prostorski načrti, predpisi,
naravne in druge okoliščine, ki lahko vplivajo na rabo, vzdrževanje in
obratovanje sistema za ravnanje z odpadnimi vodami (npr. poplavna in
varovana območja, kote stoletnih voda, itd.) ter kataster javne
infrastrukture. |
(3) Pri
umeščanju novih objektov v okolje in sanaciji ali obnovi obstoječih
objektov, ki bodo imeli posreden ali neposreden vpliv na kakovost ali
nivo vodnih virov pitne vode občine Krško, delovanje in nemoteno
obratovanje kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav, je potrebno
pri pripravi prostorskih aktov za umeščanje teh objektov v okolje, kakor
tudi pri načrtovanju in projektiranju teh objektov, izdelati strokovne
študije za pridobitev ustreznih tehničnih rešitev, s katerimi se bo
preveril vpliv na vodni režim in stanje vodnega telesa in bodo objekti
javne kanalizacije zaščiteni pred negativnimi vplivi. |
(4) Pri
načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega
pravilnika in smernice, ki jih opredeljuje upravljavec, državni
standardi SIST, Evropski standardi EN ter drugi veljavni standardi. |
(5) Pri
projektiranju in izgradnji sistemov za ravnanje z odpadnimi vodami je
potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je na mestih, kjer so vgrajeni
objekti ter revizijski jaški, možen dostop z ustrezno mehanizacijo za
potrebe obratovanja in vzdrževanja sistema. |
(6) V
primeru potrebe po povečanju kapacitete objektov morajo biti ti
projektirani tako, da je možnost izvesti povečanje oziroma spreminjanje
procesov na objektih in napravah. |
(7) Objekti in naprave javne kanalizacije, ki so opremljeni z
elektromehansko opremo, morajo biti opremljeni tako, da omogočajo prenos
podatkov o delovanju v nadzorni center upravljavca in njihovo vodenje iz
nadzornega centra. Zagotovljena mora biti kompatibilnost vgrajene
opreme. |
(8) Pri
načrtovanju trase javnega kanalizacijskega omrežja znotraj območja
poselitve, kjer je predpisana izgradnja javne kanalizacije, je potrebno
zagotoviti takšno gostoto javnega kanalizacijskega omrežja, da dolžina
kanalizacijskega priključka pri težnostni izvedbi za obstoječe objekte
ni daljša kot 75 m oziroma pri tlačni izvedbi praviloma ne daljša kot
100 m. V obeh primerih predstavlja strošek javne infrastrukture izvedba
odcepa kanalizacijskega priključka ter dela priključne cevi do zunanjega
roba ceste. Dolžina kanalizacijskega priključka pri načrtovanju gostote
javnega omrežja se meri od osi javnega kanala do najbližjega zunanjega
zidu stanovanjske stavbe. |
|
6. člen |
(materiali) |
(1) Vgrajeni materiali morajo zagotavljati vodotesnost in odpornost
proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju
kanalov). Glede fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških lastnosti ne
smejo spreminjati lastnosti odpadne vode. |
(2) Primarni in sekundarni kanalizacijski sistem za komunalne odpadne
vode se predvidi v celoti iz cevovodov nazivne togosti SN 10.000 (ali
5.000) N/m2 brez nazivnega tlaka (PN 1), izdelane iz
armiranega poliestra po SIST EN 14364. Cevi dolžine 6 m imajo na eni
strani montirano poliestersko spojko z EPDM tesnilom. Notranji zaščitni
sloj cevi mora biti iz čistega poliestra, brez polnila in ojačitve,
imeti mora minimalno debelino 1,0 mm, s ciljem doseganja tesnosti,
kemijske in abrazijske obstojnosti in odpornosti na obrus pri
visokotlačnem čiščenju. |
(3) Za
ostale dele kanalizacijskega sistema se uporabi material s pričakovano
življenjsko dobo minimalno 50 let. Uporabljeni materiali morajo
ustrezati veljavnim normativom na tem področju. |
(4) Jaški
na kanalizacijskem sistemu se predvidijo iz istega materiala kot
kanalizacijske cevi in v skladu s pravili stroke, veljavnimi predpisi in
standardi. Največja razdalja med jaški je 50,0 m. V posebnih primerih,
ki so strokovno utemeljeni, se izjeme določijo v projektnih pogojih. |
|
7. člen |
(geomehanski in hidrogeološki pogoji za gradnjo) |
(1) V fazi
načrtovanja je potrebno upoštevati geomehanske in hidrogeološke
značilnosti zemljine. Podatki se pridobijo z raziskavami ali z
interpretacijo javno dostopnih baz podatkov. |
(2) Pri
tem je potrebno upoštevati karakteristične značilnosti izbranih
materialov, iz katerih bodo sestavljeni deli kanalizacijskega omrežja in
upoštevati njihove obtežbe na zemljino, nevarnosti drsin, posedanja, tok
in gladino podtalnice, obremenitve bližnjih objektov in cest ter
upoštevati trenutno rabo zemljišča. |
(3) Na
podlagi izsledkov iz prejšnjega odstavka je potrebno določiti možnost
gradnje z alternativnimi vrstami gradnje, uporabe posameznih vrst cevi,
možnost uporabe peščene posteljice ter načine stabilizacije brežin
jarkov in zasipa gradbenih jarkov. |
|
8. člen |
(križanje
in prečkanje kanalov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in
objekti) |
(1) Pri
križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi inštalacijami kanalizacija
načeloma poteka horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo
potekati pravokotno, izjemoma je kot prečkanja osi kanalizacije in druge
podzemne inštalacije lahko maksimalno 45°. |
(2) Ker je
potrebno pri gradnji kanalizacije zagotavljati naklon – padec, ima njena
lega glede na druge komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi
vodi prilagajati kanalizaciji. |
(3) Praviloma naj kanalizacija poteka pod drugimi komunalnimi vodi. |
(4) Pri
križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi vodi je potrebno upoštevati
naslednje omejitve: |
– dimenzije kanalov in padce, ki se praviloma ne smejo spreminjati, |
– izliv
onesnažene vode v druge podzemne naprave, |
– nevarnost okužbe vodovoda. |
|
9. člen |
(vertikalni odmiki) |
(1) Vertikalni
odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi
instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in
drugih kanalov) ne smejo biti manjši od odmikov, pogojevanih v
naslednjih točkah: |
a) vodovod
pod kanalizacijo: |
– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m, |
– vodovod
mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije,
najmanj 2,5 m na vsako stran; |
b) vodovod
nad kanalizacijo, na območju vodoprepustnega zemljišča: |
– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m, |
– vodovod
mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije,
najmanj 2,5 m na vsako stran; |
c) vodovod
nad kanalizacijo, na območju vodoneprepustnega zemljišča: |
– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m, |
– vodovod
mora biti vgrajen v zaščitni cevi (posteljici in zasipa obeh vodov niso
neprepustni, zato se v primeru puščanja kanalizacije odpadna voda lahko
dvigne v območje vodovoda); |
d)
kanalizacija pod plinovodom, toplovodom, telekomunikacijske napeljave
ali električnimi kabli: |
– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m. |
– plinovod, telekomunikacijske napeljave in električnimi kabli morajo
biti vgrajeni v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni, od zunanje stene cevi
kanalizacije, najmanj 2 m na vsako stran; |
e)
kanalizacija nad plinovodom, toplovodom telekomunikacijske napeljave ali
električnimi kabli: |
– vertikalni odmik je najmanj 0,5 m. |
|
10. člen |
(horizontalni odmiki) |
(1) Horizontalni
– svetli minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali
podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni
kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v
osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali
objekta, kot 35°. |
|
(2) Minimalni odmik od dreves in okrasnega grmičevja: |
– od
dreves 2 m, |
– od
okrasnega grmičevja 1 m. |
(3) Spodnja tabela prikazuje minimalne horizontalne odmike kanalizacije
od drugih komunalnih vodov: |
Komunalni vod |
Globina komunalnega voda v odvisnosti od lege kanalizacijskega
kanala |
Odmik |
Vodovod |
Večja ali enaka (fekalni in mešani kanal) |
3,0 m |
Vodovod |
Večja ali enaka (padavinska kanalizacija) |
1,5 m |
Plinovodi, električni kabli, kabli javne razsvetljave ali
telekomunikacijske napeljave |
Večja ali enaka |
1,0 m |
Toplovod |
Večja ali enaka |
0,8 m |
Vodovod |
Manjša (fekalni in mešani kanal) |
1,5 m |
Vodovod |
Manjša (padavinska kanalizacija) |
1,0 m |
Plinovodi, električni kabli, kabli javne razsvetljave ali
telekomunikacijske napeljave |
Manjša |
1,0 m |
Toplovod |
Manjša |
0,5 m |
(4) Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in v soglasju z
upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni, vendar ne
manjši kot jih določa standard SIST EN 805 v točki 9.3.1, in sicer: |
– horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne
bodo manjši od 0,4 m, |
– horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne
bodo manjši od 0,4 m, |
– v
izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne
smejo biti manjši od 0,2 m. |
(5) Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost
prisotnih naprav in podzemnih napeljav. |
|
11. člen |
(nadzemno
križanje) |
(1) Nadzemno križanje se lahko izvede: |
– s
pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev
in statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega
pravilnika, |
– s
pomočjo cestne mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v
drugih točkah tega pravilnika. |
(2) Kanalizacijska cev je lahko vidno obešena na mostno konstrukcijo,
lahko pa je vgrajena v kineti. V primeru, ko je kanal vgrajen v kineti,
mora imeti montažne pokrove po celi dolžini. Cev je potrebno tudi
primerno izolirati. |
(3) V obeh
primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in
kanalizacijske cevi ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala in
kompenzacijo dilatacij. |
|
12. člen |
(podzemno
prečkanje) |
Podzemna
prečkanja cest, vodovodov, železnic in ostale infrastrukture se
praviloma izvedejo v zaščitni cevi s tehnologijo vrtanja oziroma v
skladu s pogoji upravljavcev prečkane infrastrukture. Na obeh straneh
prečkanja se na kanalizaciji izvedeta revizijska jaška. |
|
13. člen |
(posebni
ukrepi) |
(1) Če
predpisanih odmikov ni mogoče doseči, je treba s posebnimi ukrepi
preprečiti direktni stik. Preprečiti je treba tudi prenose sil. |
(2) Pri
gradnji ostalih komunalnih vodov pod kanalizacijskim cevovodom, je
kanalizacijo potrebno zaščititi in zavarovati pred posedanjem in zlomom
v času gradnje. |
(3) Posebne ukrepe se izvede s soglasjem upravljavca. |
|
4 OBJEKTI
IN NAPRAVE ZA ODVAJANJE ODPADNIH VODA |
|
14. člen |
(splošno) |
Upoštevati
je potrebno posebne zahteve, ki se nanašajo na zasnovo objektov in
naprav in so praviloma določene v razpisni dokumentaciji oziroma v
projektni nalogi. |
|
15. člen |
(cevi) |
(1) Vse
vgrajene kanalizacijske cevi morajo imeti ateste za predpisano temensko
trdnost, ki je določena glede na vrsto prometne obremenitve in morajo
ustrezati namenu, za katerega se uporabljajo. |
(2) Pri
projektiranju novih ali rekonstrukciji kanalizacijskih cevi za komunalno
odpadno vodo se mora omogočati priključitev odtokov iz pritličja
bližnjih objektov in gravitacijsko odvajanje. Minimalna globina temena
kanalizacije za komunalno odpadno vodo znaša praviloma 1,20 m, izjemoma
v dogovoru z upravljavcem lahko tudi manj. Cev za padavinsko odpadno
vodo mora omogočati priključitev cestnih požiralnikov in dvorišč
bližnjih objektov, globina temena cevi praviloma znaša 0,80 m. Pri
projektiranju je potrebno slediti naravnemu padcu terena. |
(3) Najmanjši dovoljeni notranji premer gravitacijskega kanala javne
kanalizacije je 200 mm, za odvajanje samo komunalne odpadne vode,
oziroma 250 mm za odvajanje tudi ali samo padavinske vode. Najmanjši
dovoljeni notranji premer priključnega kanala je 150 mm. |
(4) Najmanjši dovoljeni notranji premer tlačnega kanala javne
kanalizacije je 80 mm. |
(5) Najmanjši dovoljeni naklon – padec kanala javne kanalizacije se
določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša
od 0,5 m/s. Najmanjši priporočeni naklon kanala je 0,5 %. |
|
16. člen |
(polaganje
cevi) |
(1) Cevi
za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico
debeline 10 cm, v območju talne vode pa na betonsko podlago. |
(2) Cevi
za kanale javne kanalizacije se mora zasipati: posteljica v debelini 10
cm in minimalno do višine 10 cm nad temenom kanalizacijske cevi z
nevezanim materialom, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in
zmrzovanjem, oziroma v debelini, ki jo določi proizvajalec
kanalizacijskih cevi. V primeru, da cevi ne bi prenesle temenske
obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki
se določi na podlagi statičnega izračuna. |
|
17. člen |
(revizijski jaški) |
(1) Revizijski jaški se gradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon
ali prečni profil kanala in na mestih združitve dveh ali več kanalov. |
(2) Maksimalne razdalje med revizijskimi jaški so običajno stokratnik
premera kanalizacijske cevi, vendar ne več kot 50 m za neprehodne in ne
več kot 100 m za prehodne kanale. Jaški morajo biti vodotesni, lahki in
morajo imeti dolgo življenjsko dobo. Imeti morajo možnost vgradnje na
nepovozne (zelenice, površine namenjene pešcem in kolesarjem) in povozne
površine. |
(3) Jaški
se izvedejo v skladu s pravili stroke, veljavnimi predpisi in standardi.
Prehodni (osnovni) del revizijskega jaška ima minimalni premer DN 800 mm
do globine 1,5 m in 1000 mm v globini nad 1,5 m. Prenos obtežbe s
pokrova na jašek oziroma utrjeno površino okoli jaška mora biti izveden
skladno s tipom jaška in navodili proizvajalcev jaškov. |
(4) Revizijski jaški morajo biti dostopni za potrebe nadzora, čiščenja
in vzdrževanja s komunalno mehanizacijo. |
(5) Revizijski jašek vsebuje naslednje elemente, ki se sestavljajo s
tesnili, se varijo ali so izdelani v enem kosu: |
– dno
jaška z muldo, obroči za telo jaška, vtoki, iztok in konus jaška (vtok
se izvede pod kotom 135°, 180° in/ali 225° glede na iztok), |
– dno
jaška z muldo, obroči za telo jaška, vtok pod kotom 180° glede na iztok,
iztok in konus jaška. Višina mulde v jašku je enaka premeru največje
priključne cevi v jašku. Vstopni priključki v dno jaška in dodatni
priključki v telo jaška se izdelajo po enakem sistemu. Jaški morajo
imeti možnost izdelave dodatnega priključka v muldo jaška ali v telo
jaška na samem gradbišču, ne glede na izbrano vrsto cevi. Vsi elementi
jaška morajo imeti enako debelino stene in biti izdelani iz enakega
materiala. Način spajanja delov jaška med seboj in izdelava vstopnih in
izstopnih priključkov mora zagotavljati trajno vodotesnost. |
(6) V
revizijske jaške, globine večje od 1 m, je treba vgraditi vstopne lestve
iz nerjavečega jekla. |
(7) Kaskadni jaški se gradijo na strmem terenu, kjer je padec terena
večji od padca kanala (da ohranimo kanal na zadostni globini) in je
višinska razlika med koto dotočnega in koto iztočnega kanala večja od
0,50 m. Dno in stene morajo biti dodatno ojačane z materialom, ki je
odpornejši na erozijo vode. |
(8) V
primeru, ko so hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih
lomih treba izvesti umirjevalne elemente. Z umirjevalnimi elementi se
zmanjša energija toka odpadne vode na stene revizijskega jaška. |
(9) Revizijski jaški se morajo zasipati z nevezanim materialom, v taki
debelini, da je jašek zaščiten pred mehanskimi poškodbami in
zmrzovanjem. V primeru, da jaški ne bi prenesli temenske obremenitve,
jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na
podlagi statičnega izračuna. Pri vgrajevanju in zasipu je potrebno
spoštovati navodila proizvajalca. |
|
18. člen |
(pokrovi) |
(1) Revizijski
jašek na povozni površini mora biti pokrit z litoželeznim pokrovom
premera 60 cm, na nepovozni površini pa je lahko pokrit tudi z
litoželeznim pokrovom dimenzije 60 x 60 cm, dimenzioniranim skladno s
standardom EN124. Na pokrovu mora biti napis KANALIZACIJA. Na
kanalizacijskem omrežju mora biti nameščeno tolikšno število pokrovov z
odprtinami za zračenje, da je omogočeno ustrezno prezračevanje
kanalizacije. Pokrovi jaškov morajo po gradnji ostati vidni. Ni
dovoljeno zasipavanje jaškov z zemljo oziroma zniževanje teh pod nivo
terena. |
(2) Nosilnost pokrovov in vrsta materiala je pogojena z namembnostjo in
lego kanala v prostoru, na povoznih površinah v naseljih mora biti
protihrupne izvedbe. Prenos obtežbe s pokrova na jašek oziroma utrjeno
površino okoli jaška mora biti izveden v skladu s tipom jaška in
navodili proizvajalcev jaškov. Pri vgradnji jaškov je potrebno
upoštevati normative za utrjevanje zemljine pri zasipanju v okolici
jaška v izogib deformacijam in poškodbam jaškov in kanalov pri zasipu. |
(3) Na
območjih, kjer je možno zaraščanje (npr. kmetijskih površinah), je
potrebno pokrove označiti s stalnim opozorilnim drogom. |
(4) Na
poplavnem območju mora biti pokrov jaška vodotesen ali pa mora biti
dvignjen za 0,5 m nad višinsko koto stoletne vode. |
|
19. člen |
(peskolovi) |
(1) Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je
potrebno preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v
sistem. |
(2) Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča,
razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali
ločenem kanalizacijskem sistemu kot samostojne enote ali v kombinaciji z
izločevalniki lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirati jih je potrebno
tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri največjem možnem pretoku.
Dimenzionirajo se na največjo hitrost pretoka skozi peskolov 0,2 m/s. |
(3) Dostopni morajo biti za vzdrževanje z ustreznimi vozili in morajo
imeti predviden način odstranjevanja usedlin. Peskolovi, ki se
vgrajujejo kot prefabricirani izdelki, morajo imeti ustrezen certifikat. |
|
20. člen |
(lovilci
olj in lahkih tekočin) |
(1) Lovilci olj in lahkih tekočin se vgrajujejo v mešano in ločeno
kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je potrebno iz odpadne vode
izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih
po predpisih ni dovoljeno spuščati v kanalizacijsko omrežje in pred
izpustom v vodonosnik, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer
obstaja možnost razlitja lahkih tekočin. |
(2) Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu z veljavnimi
standardi SIST EN 858. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo
imeti predviden način odstranjevanja izločenih olj in lahkih tekočin. Če
so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za
odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki
ga izvaja upravljavec sistema. Lovilci olj in lahkih tekočin, ki se
vgrajujejo kot prefabricirani izdelki, morajo imeti ustrezen certifikat. |
(3) Gradnja lovilcev olj je obvezna: |
– na
varstvenih pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih
območjih vodnih virov, |
– v
primeru, ko se padavinska voda odvaja v ponikovalnico, |
– v
garažah, delavnicah in na pralnih ploščadih, |
– na
parkiriščih za tovorna vozila in avtobuse, |
– v
objektih za pripravo hrane (šole, vrtci, domovi za ostarele, gostinski
objekti). |
|
21. člen |
(lovilci
maščob oziroma ločevalniki maščob) |
Lovilniki
maščob morajo biti izdelani po veljavnih standardih SIST EN 1825. Če so
vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih mora uporabnik vzdrževati
ter skrbeti za odstranjevanje izločenih snovi, omogočen mora biti
nadzor, ki ga izvaja upravljavec. Lovilniki maščob, ki se vgrajujejo kot
prefabricirani izdelki, morajo imeti certifikat o ustreznosti. Uporabnik
mora imeti izdelan poslovnik za lovilnik maščob, voditi mora evidenco
predaje maščob pooblaščenemu prevzemniku. |
|
22. člen |
(razbremenilniki, zadrževalni bazeni) |
(1) Razbremenilnike je potrebno dimenzionirati na osnovi veljavnih
predpisov in smernic. Projektirani morajo biti tako, da zagotavljajo
odvod prvega onesnaženega vala do čistilne naprave. |
(2) Zadrževalne bazene je potrebno dimenzionirati na osnovi veljavnih
predpisov in smernic (ATV-A 128 ali DWA-A 117). Pri projektiranju je
potrebno upoštevati predvsem dotok, dušeni iztok, prelivni iztok in
način čiščenja bazena. Zagotoviti je potrebno ustrezno spiranje bazena s
prekucniki. |
(3) Pri
dimenzioniranju zadrževalnih bazenov, ki so v sistemu javne
kanalizacije, je treba: |
– pretežni
del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem pa prvi močno
onesnaženi val, zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo, |
– poleg
izgradnje zadrževalnih bazenov izkoristiti tudi zadrževalno kapaciteto
obstoječe kanalske mreže tako, da v primeru 10-letnega naliva ne bi
prišlo do poplavljanja terena. |
(4) Praviloma se razbremenilnik in zadrževalni bazen izvedeta kot skupni
kombinirani objekt. Osnova za določitev števila in velikosti potrebnih
objektov je izdelava hidravličnega modela kanalizacijskega sistema. |
(5) Razbremenilniki in zadrževalni bazeni so praviloma sestavljeni iz
naslednjih enot: |
– enota na
dotoku (dotočni kanal, dotočna komora), |
– akumulacija (zaprta/odprta, peskolov, korito za sušni pretok,
akumulacijski prostor, prelivna stena, potopljene stene in drugo), |
– enote na
iztoku iz bazena (iztočni kanal, kanal za prelito vodo z iztokom v
odvodnik in drugo). |
(6) V
razbremenilne objekte se po potrebi vgradi naslednja oprema: |
– čistilni
elementi (avtomatske grablja, naprava za kompaktiranje odpadkov s
kontejnerjem, prekucniki za izpiranje dna akumulacije, črpalke in mešala
za usedline ter drugo), |
– regulacijski elementi (senzorji za merjenje pretoka in nivoja,
dušilke, zapornice in drugo), |
– in
nekatere inštalacije: tlačni sistem za izpiranje sten bazena, vodovodni
priključek iz javnega vodovoda, nizkonapetostni elektro priključek iz
omrežja z možnostjo rezervnega napajanja iz mobilnega agregata, pri
zaprtih akumulacijah sistem za prisilno prezračevanje prostora, merilno
regulacijska oprema za prenosom podatkov v nadzorni center. |
(7) Na
razbremenilno zadrževalni bazen je glede na obremenitev in vsebnost
odpadne vode potrebno vgraditi tudi zapornice, rešetke, grablje, naprave
za izmet odpadkov, regulacijske prelivne stene in njim pripadajoče
inštalacije ter predvideti in projektno obdelati njihov način čiščenja.
Objekt je treba oskrbeti z nizkonapetostnim električnim priključkom, z
možnostjo rezervnega napajanja iz mobilnega agregata. Poleg osnovnega
krmilja na samem objektu se mora zagotoviti tudi prenos signalizacij,
meritev in alarmov. Načrtovan sistem mora biti usklajen s sistemom
upravljavca javne kanalizacije. Zagotoviti je potrebno ustrezno zunanjo
ureditev, ki zagotavlja varnost ljudi in živali, dostopne in parkirne
poti za vzdrževanje s specialnimi komunalnimi vozili in čiščenje ter v
primeru izmeta odpadkov urediti tudi ustrezna mesta in način izmeta ter
prevzema teh odpadkov. |
(8) V
primeru odvajanja padavinske vode v javno mešano ali ločeno kanalizacijo
za padavinsko vodo, katerih površina odvajanja presega površine
povprečne individualnega stanovanjskega objekta (300 m2), je
potrebno izdelati hidravlični izračun in glede na hidravlično sposobnost
javne kanalizacije padavinsko vodo pred iztokom v javno kanalizacijo
zadrževati in kontrolirano, omejeno odvajati. Iz projektne dokumentacije
mora biti razviden način zadrževanja padavinske vode z usedalnikom pred
omejenim iztokom v javno kanalizacijo. |
|
23. člen |
(prekucniki) |
(1) Če se
kanalska mreža sama po sebi ne izpira dovolj (hitrosti pri srednjem
dnevnem pretoku so manjše od 0,3 m/s), je na neprehodnih kanalih
potrebno izvesti dodatne ukrepe za samoizpiranje – jašek s prekucnikom.
Delovanje prekucnika mora omogočiti, da v kanalu pride večkrat na dan do
kratkotrajnih čistilnih pretokov s hitrostjo, višjo kot 0,7 m/s. |
(2) Objekt, v katerega je vgrajen prekucnik, je praviloma zgrajen iz
armiranega betona oziroma iz drugega ustreznega materiala. Prenesti mora
vse predvidene obtežbe (zemeljski pritisk, prometna obtežba,
hidrostatični pritisk in drugo) in mora biti vodotesen. Imeti mora
vstopno odprtino, pokrito s primernim pokrovom. Tla v objektu morajo
biti nagnjena proti toku v kanal, ki se izpira. |
(3) V
objekt se namesti posoda – prekucnik. Velikost in geometrijske
karakteristike prekucnika, ki mora akumulirati ustrezno količino vode,
pogojujejo dimenzije objekta. |
(4) Prekucnik je posoda iz nerjaveče debelejše pločevine, ki se
permanentno polni in prazni. Predvidoma se polni z odpadno vodo, kjer to
ni mogoče, pa z vodo iz vodovoda. Princip delovanja je zasnovan na
spremembi težišča polne posode glede na težišče prazne. Pri polni posodi
se skupno težišče posode in akumulirane vode postavi v točko, v kateri
je omogočena prevrnitev posode. Močan vodni tok izplakne usedline v
kanalu. Tečaji prekucnika morajo biti iz primernega materiala, ki v
odpadni vodi ne oksidira. |
|
24. člen |
(črpališča) |
(1) Črpališča
je potrebno graditi povsod tam, kjer vode ni mogoče odvajati
gravitacijsko (težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig vode na
višji nivo. |
(2) Pri
dimenzioniranju je potrebno upoštevati: |
– akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode
tudi pri minimalnem in maksimalnem dotoku, čas akumuliranja med vklopoma
črpalke je maksimalno 2 uri. Pri izračunu minimalne črpalne prostornine
akumulacijskega bazena je potrebno upoštevati največje dovoljeno število
vklopov črpalk na uro, glede na karakteristike črpalk, |
– črpališče mora biti opremljeno s peskolovom in čistilnim jaškom za
odstranjevanje maščob in plavajočih primesi v odpadni vodi, peskolov
mora biti lociran pred čistilnim jaškom, |
– črpališče mora imeti dovolj manipulativnega prostora za vgradnjo
merilne opreme (ultrazvočnih in mehanskih merilnikov nivoja in pretoka
odpadne vode), |
– črpališče mora imeti fiksno nerjavečo lestev za dostop do črpalk, |
– črpališče mora biti opremljeno z nerjavečimi verigami za dvig in
spuščanje črpalk, |
– merilna
oprema mora biti dostopna za potrebe obratovalnih in vzdrževalnih
posegov, |
– premer
tlačnega voda mora biti najmanj DN 80, |
– zmogljivost črpalk se določa glede na maksimalni dotok v akumulacijski
sistem, |
– črpališče z rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se
rezervne črpalke izmenjujejo z aktivnimi. |
(3) Pred
črpališčem je potrebno glede na obremenitev in vsebnost odpadne vode
vgraditi tudi zapornice, rešetke, grablje, naprave za izmet odpadkov in
njim pripadajoče inštalacije ter predvideti in projektno obdelati njihov
način čiščenja. Načrtovan sistem mora biti usklajen s sistemom
upravljavca javne kanalizacije. Zagotoviti je potrebno tudi ustrezno
zunanjo ureditev, ki zagotavlja varnost ljudi in živali, dostopne in
parkirne poti za vzdrževanje s specialnimi komunalnimi vozili in
čiščenje ter v primeru izmeta odpadkov urediti tudi ustrezna mesta in
način izmeta ter prevzema teh odpadkov. |
(4) Če je
črpališče locirano na območju, kjer je možen preliv brez večje
ogroženosti recipienta (vodotoka, jezera), je potrebno zagotoviti
nadomestno napajanje z električno energijo in v črpališču vgraditi
elektro priključek za priklop mobilnega agregata. |
(5) Vsaka
črpalka oziroma naprava pri črpališčih mora biti opremljena z opremo za
krmiljenje, nadzor in prenos podatkov, vključevati mora števec
obratovalnih ur in števec števila vklopov. Poleg osnovnega krmilja na
samem objektu se zagotovi tudi prenos signalizacij, meritev in alarmov
ter povezava z nadzornim centrom upravljavca. Načrtovan sistem mora biti
usklajen s sistemom upravljavca javne kanalizacije. V črpališčih se za
meritev nivoja uporabi ultrazvočne sonde ali druga ustreznejša oprema.
Črpališče mora biti projektirano tako, da zagotavlja prostornino vsaj za
4 ure akumulacije po prejemu obvestila o napaki. |
(6) Črpališče naj bo praviloma klasične vodnjaške oblike (okroglo),
ustreznega premera. Gradnja nadzemnega objekta je potrebna pri
črpališčih z grabljami, sicer pa naj bo le pokrito z nerjavečim
pokrovom. Predvideno naj bo, da se pokrov zaklepa. Črpališče mora biti
zaščiteno z ograjo. |
(7) Elektro omarica z inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in
napajanja objekta mora biti locirana v neposredni bližini črpalnega
bazena (največja dovoljena oddaljenost je 15 m), postavljena je na
betonski podstavek, izvedena skladno s predpisi oziroma zahtevah
distributerja električne energije. |
(8) V
črpališčih, kjer obstaja verjetnost nastajanja in zadrževanja
eksplozivnih plinov, je potrebno vgraditi le črpalke s proti
eksplozijsko zaščito. |
(9) Črpališča morajo biti prezračevana in zaščitena pred kondenzom in
zmrzaljo. |
|
25. člen |
(tlačni
vod) |
(1) Izvedbo
tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in
dejanske možnosti izvedbe. Globina vklopa tlačne cevi naj bo minimalno
0,8 m. |
(2) Na
tlačnem vodu je potrebno na dostopnem mestu na ustreznih razdaljah
predvideti jašek s čistilnim kosom za nujne primere čiščenja v obe smeri
voda. |
(3) Zaradi
ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom
ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod, daljši od 20 m in predviden
način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom. |
(4) Tlačni
vod mora biti iz materiala, ki zagotavlja nemoteno prevodnost,
vodotesnost, odpornost proti mehanskim in drugim vplivom ter prevzema
hidravlični tlak. |
|
26. člen |
(kanalizacijski priključek) |
(1) Kanalizacijski priključek poteka od revizijskega jaška na javni
kanalizaciji do prvega revizijskega (priključnega) jaška na parceli
uporabnika. Priključni spoj priključne cevi na interno kanalizacijo se
izvede v revizijskem jašku javne kanalizacije. Slepi priključki niso
dovoljeni. Kanalizacijski priključek mora imeti ustrezno odzračevanje,
bodisi preko vertikalne interne hišne inštalacije ali z za to namenjenim
zračnikom na kanalizacijskem priključku. |
(2) Del
kanalizacijskega priključka je tudi zunanji interni revizijski jašek.
Revizijski jaški na kanalizacijskih priključkih do globine dna
priključne cevi 1,30 m pod zemljiščem so lahko notranjega premera 600
mm, globlji jaški pa morajo biti notranjega premera 800–1000 mm.
Najmanjši presek kanalizacijskega priključka je DN 160. Priporočljiv
najmanjši padec kanalizacijskega priključka je 1 %. V primeru, da
razmere ne omogočajo izvedbe priporočljivega najmanjšega padca, se lahko
padci nivelet kanalizacijskih priključkov določajo po pravilih stroke. |
(3) Padci
nivelet kanalizacijskih priključkov ne smejo biti večji od 5 %. Pri
večjih padcih se izvedejo višinske stopnje (kaskade). |
(4) Odvod
komunalnih odpadnih voda se lahko izvede neposredno (težnostno), če je
kota dna etaže iz katere se odvaja komunalna odpadna voda uporabnika, v
kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto
pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu. Če je kota dna
etaže iz katere se odvaja komunalna odpadna voda uporabnika, v kateri so
ali bodo nameščeni sanitarni elementi, nižja od kote pokrova najbližjega
revizijskega jaška na javnem kanalu, povišane za 10 cm, se odpadne vode
iz više ležečih prostorov ali objektov prek interne kanalizacije vodijo
ločeno do zunanjega revizijskega jaška na kanalizacijskem priključku. Iz
nižjih prostorov pa se ločeno odvaja komunalne odpadne vode preko
ustrezno dimenzioniranega internega črpališča do istega zunanjega
revizijskega jaška. |
(5) Odsek
tlačnega voda iz internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova
najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora
biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj
neodvisnima zaporama, pri čemer mora zapirati ena zapora samodejno pri
zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno nadzorovano
odpreti oziroma zapreti. Izjemoma je pri ločenih sistemih javne
kanalizacije možna neposredna priključitev odvoda komunalnih odpadnih
voda iz nižjih prostorov, katerih kota tal je do 50 cm pod koto pokrova
najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu – kota temena javnega
kanala na tem mestu pa je najmanj 80 cm pod koto tal etaže iz katere se
odvaja komunalna odpadna z uporabo nepovratnih zaklopk, kot je to
navedeno v prejšnjem odstavku. Tovrstne rešitve se lahko predvidijo in
izvedejo le v zasebnih stavbah, kjer je to v osebnem interesu lastnika
stavbe. |
(6) Če je
zaradi potreb uporabnika in vrste javne kanalizacije možno izvesti odvod
komunalnih in tudi padavinskih odpadnih voda, se interna kanalizacija za
komunalne in padavinske odpadne vode obvezno izvede ločeno, tako da se
združita v zadnjem revizijskem jašku pred priključitvijo na javni kanal. |
(7) Kanalizacijski priključek pri novogradnji se mora izvesti po
projektni dokumentaciji in ob upoštevanju projektnih pogojev in soglasja
k priključitvi. Pri obstoječih objektih se kanalizacijski priključek
izvede skladno s projektnimi pogoji, soglasjem ali podanimi navodili s
strani upravljavca javne kanalizacije. Za pravilno izvedbo
kanalizacijskega priključka je odgovoren lastnik objekta. |
(8) V času
gradnje mora lastnik objekta obvestiti upravljavca o izvajanju del, da
lahko ta pred zasutjem kanalizacijskega priključka izvede nadzor in
napiše zapis. S pregledom se preveri, da so na ločeno javno kanalizacijo
priključene samo komunalne odpadne vode oziroma na mešano kanalizacijo
lahko tudi padavinske odpadne vode. V sklopu pregleda se preveri tudi
ustreznost mulde v jašku ter vodotesnost stikov in po potrebi poda
zahtevek za odpravo pomanjkljivosti. |
(9) Na
javni kanalizacijski sistem je potrebno priklopiti vse objekte znotraj
opremljenih predpisanih poselitvenih območij, v katerih zaradi bivanja
ali zaradi primernosti za bivanje ali zaradi dejavnosti gospodarskega
objekta nastaja odpadna voda. |
(10) Za
vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega
uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V
primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in
velikost objektov se izjemoma, skladno s soglasjem upravljavca, dovoli
tudi izgradnja dveh ali več priključkov. |
(11) Vsak
objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega
priključka. Izgradnja in vzdrževanje priključka je breme uporabnika.
Izgradnja kanalizacijskega priključka zajema: |
– izgradnjo cevovoda med priključnim jaškom na javni kanalizaciji in
revizijskim jaškom na parceli uporabnika, |
– izgradnjo enega ali več revizijskih jaškov, odvisno od dolžine
priključka, |
– izgradnjo revizijskega jaška z muldo, |
– izvedbo
nadzora spoja priključka na javno omrežje, |
– geodetski posnetek. |
(12) Pri
izvedbi priključkov za individualne stanovanjske objekte se uporabnika
vpiše v evidenco javne službe in se mu zaračunava storitev oskrbe s
pitno vodo. Storitev odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih
odpadnih voda se začne zaračunavati, ko stanje na vodomeru izkaže porabo
pitne vode 15 m3. |
(13) Uporabnik in upravljavec skleneta pogodbo, v kateri so opredeljene
medsebojne obveznosti. |
(14) Uporabnik kanalizacijskega priključka sme odvajati v javno
kanalizacijo odpadno vodo skladno s predpisanim mejnim vrednostim za
iztok v kanalizacijo, poleg tega ne sme povzročati: |
– nevarnosti požara ali eksplozije (kurilna olja, bencin, nafta ali
druge vnetljive ali eksplozivne snovi), |
– korozije
ali kako drugače poškodovati strukturo, naprave, opremo, |
– ogrožati
zdravja osebja vzdrževalca, |
– tvoriti
fizične ovire v kanalih ali kako drugače motiti delovanje
kanalizacijskega omrežja zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi, |
– stalne
ali občasne (v koničnih obremenitvah) hidravlične preobremenitve in tako
kvarno vplivati na delovanje kanalizacijskega omrežja. |
(15) V
primeru, da je stavba priključena na mešani kanalizacijski sistem, je
potrebno vodo, ki odteka s strehe stavbe in drugih utrjenih površin,
prvenstveno ponikati ali odvajati neposredno v vodotok, kadar je to
izvedljivo. |
(16) Na
javno kanalizacijo ni dovoljeno priključevati odpadnih voda iz obratov
za vzrejo živine. Na mešano kanalizacijo ni dopustno priključevati
padavinske, drenažne ali zaledne vode, vode iz izvirov, hladilne vode
ali druge vode, za katero ni potrebna obdelava na čistilnih napravah. |
|
|
|
|
|
|
|
|
5 MERITVE
KOLIČIN IN PARAMETROV ONESNAŽENJA |
|
27. člen |
(namen) |
(1) Količina
odpadne vode se določi na podlagi količin odvzete pitne vode iz javnega
vodovoda ali normirane porabe pitne vode (4,5 m3/osebo/mesec)
za uporabnike zasebnega vodovoda ter količin odvzete pitne vode iz
drugih virov pitne ali tehnološko industrijske vode. Količina odpadne
vode se lahko določi tudi na podlagi neposredne meritve odvedene vode v
javno kanalizacijo, ob upoštevanju področnih predpisov. Količina
padavinske odpadne vode se določi na podlagi meritve prispevnih površin
in podatkov o izdatnosti padavin, skladno z veljavno zakonodajo. |
(2) Meritve pretoka odpadne vode in parametrov onesnaženosti odpadnih
voda iz virov onesnaževanja se lahko izvaja na stalnih merilnih mestih,
nameščenih na vseh iztokih odpadnih voda pred vtokom v kanalizacijsko
omrežje, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh pomembnejših iztokih
komunalnih odpadnih voda v odvodnik ter na mestih, ki so pomembne za
določitev parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na količino in
sestavo – obremenitev odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja komunalne
čistilne naprave so meritve lahko trajne ali občasne. |
(3) Nadzor
nad parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja meritev, se
izvedejo v skladu z veljavno zakonodajo. |
|
28. člen |
(merjenje
pretokov odpadnih vod) |
(1) Merjenja pretoka odpadne vode se morajo izvajati v skladu s
standardi in tehničnimi predpisi. |
(2) V
kanalizacijskih sistemih in na čistilnih napravah se uporabljajo
naslednji osnovni načini merjenja pretoka odpadne vode: |
– odprt
sistem, kjer voda odteka gravitacijsko, je pretok funkcija globine vode,
nagiba ter omočenega preseka v merilnem kanalu: Q=f (h, s, A). |
– zaprt
sistem, kjer odpadno vodo črpamo po ceveh, je pretok funkcija hitrosti
vodnega toka in preseka cevi Q = f (v, A). Cev, v kateri teče vodni tok,
je popolnoma zaprt in napolnjen z vodo. |
|
29. člen |
(meritve
onesnaženosti odpadne vode) |
Meritve
onesnaženosti odpadne vode se izvaja na priključku uporabnika. Služijo
nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika. |
|
30. člen |
(normativi
o sestavi odpadnih voda) |
(1) Koncentracije posameznih parametrov onesnaženja odpadne vode, ki
odteka v javno kanalizacijo, morajo ustrezati določilom veljavne
zakonodaje. Za posamezne proizvodne panoge veljajo določila posebnih
panožnih uredb in pravilnikov. |
(2) V
primeru, da parametri onesnaženja odpadne vode na uporabnikovem
priključku ne ustrezajo navedenim zahtevam, mora uporabnik s
predčiščenjem, s spremembo tehnologije ali z drugimi ukrepi doseči
izpolnjevanje kriterijev za maksimalne dovoljene koncentracije za izpust
v javno kanalizacijo ali pridobiti mnenje upravljavca, da je takšno
odpadno vodo možno odvajati v kanalizacijski sistem, ki se konča s KČN.
Uporabnik, ki mora vodo pred izpustom v javno kanalizacijo predčistiti
mora na kanalizacijskem priključku na parcelni meji izvesti merilno
mesto za možnost merjenja količin pretoka in možnost odvzema vzorcev za
ugotovitev kakovost vode. |
(3) Upravljavec mora določiti tudi druge ukrepe, v kolikor gre za
interes varovanja kanalizacijskega sistema, infrastrukture ali okolja. |
(4) Upoštevati se mora ustreznost iztočnih parametrov v skladu z
veljavno zakonodajo za novo priključene objekte, kot tudi za izvajalca
del za čas gradnje. |
|
31. člen |
(ugotavljanje stopnje onesnaženosti odpadne vode) |
(1) V
primeru, da uporabnik odvaja prekomerno obremenjeno odpadno vodo, mora
upravljavcu dostaviti analize odpadne vode. Upravljavec z njim, v
primeru, da je odvajanje in čiščenje tovrstne odpadne vode na čistilni
napravi mogoče, sklene pogodbo. |
(2) Priključitev uporabnikov, katerih izmerjena obremenitev odpadne vode
presega zakonsko določeno obremenitev komunalne odpadne vode, brez
predhodno izvedenih analiz akreditiranega laboratorija, ni dovoljeno.
Nabor parametrov se določi v dogovoru z upravljavcem čistilne naprave. |
(3) Upravljavec lahko glede na kakovost odpadne vode uporabniku določi
obseg periodičnih meritev količin in lastnosti odpadne vode. |
(4) Kadar
se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi
nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne
kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in upravljavcu povrniti
morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške
kontrolne analize. |
(5) Pri
uporabnikih javne kanalizacije pri katerih, pri uporabi vode zaradi
opravljanja gospodarske dejavnosti, nastaja industrijska odpadna voda,
se ugotavlja enoto obremenitve onesnaženosti industrijske odpadne vode.
Enota obremenitve onesnaženosti je razmerje med onesnaženostjo odpadne
vode uporabnika in onesnaženostjo komunalne odpadne vode. Za vsakega
prekomernega povzročitelja se za tekoče leto izračuna cena čiščenja
kubičnega metra njegove industrijske odpadne vode na osnovi porabe vode
za preteklo koledarsko leto in cene čiščenja na osnovi enot obremenitve
EO, dobljene iz predloženega monitoringa za preteklo koledarsko leto ali
rezultatov analiz odvzetega vzorca. |
(6) Število EO se določi po interni metodologiji na podlagi podatkov o
obremenjenosti odpadne vode iz obratovalnega monitoringa in se izračuna
po enačbi: |
N(EO)=
(1/50 × KPK [mg/l] × Q)+)+(1/3 × celotni P [mg/l]× Q)+(1/25 × celotni N
[mg/l] × Q)+(1/2 x AOX [mg/l] x Q) + (1/0,5 × Cu [mg/l] × Q)+(1/0,1 × Cd
[mg/l] × Q)+(1/0,1×Cr(VI) [mg/l] ×Q)+(1/0,5 × Ni [mg/l] ×
Q)+(1/0,5 × Pb [mg/l] × Q)+(1/0,02 × Hg [mg/l] × Q)+(1/3 × SD
× Q) |
kjer je: |
N(EO) =
število vseh enot obremenitve za industrijsko odpadno vodo |
Q = letna količina industrijske odpadne
vode ali mešanice industrijske odpadne vode s komunalno odpadno vodo na
posameznem iztoku, izražena v 1000 m3 |
C1=
neraztopljene snovi (v mg/l) |
C2=
biološka razgradljivost (parameter se upošteva, če je C2< 80 % (v %)) |
C3=
težkohlapnelipofilne snovi (maščobe, mineralna olja,…) (v mg/l) |
S(D)=
strupenost snovi na vodne bolhe |
(7) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo
čiščenje industrijske odpadne vode v enaki količini in v enakih obdobjih
kot porabljeno pitno vodo. Uporabniki, ki z lastnimi objekti in
napravami izkoriščajo vodne vire, plačujejo čiščenje industrijske
odpadne vode v enaki količini, kot je izmerjena količina zajete vode ali
po normirani porabi pitne vode (4,5 m3/osebo/mesec) za
uporabnike zasebnega vodovoda. |
|
32. člen |
(splošne
tehnične zahteve za postavitev merilnega mesta) |
(1) Merilno
mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno
upravljavcu za izvedbo nadzora. |
(2) V
primerni bližini merilnega mesta mora biti varno mesto, prirejeno za
postavitev avtomatskega vzorčevalnika za odpadno vodo, ki ga postavi
upravljavec ali z njegove strani pooblaščena strokovno usposobljena
oseba, kadar izvaja kontrolne in raziskovalne meritve na kanalizacijskem
omrežju. |
(3) Ker v
kanalizacijskem omrežju lahko nastajajo strupeni in zdravju škodljivi
plini, je potrebno omogočiti prezračevanje (naravno ali prisilno)
merilnega mesta in pri tem upoštevati ustrezne tehnične predpise in
standarde. |
(4) Upravljavec ima poleg rednih pregledov merilnika pretoka pravico
zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj
dopustnih meja, nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru
pa upravljavec kanalizacije. Upravljavcu mora biti vedno brez predhodne
najave omogočen odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kakovosti
odpadne vode in meritve količine odpadne vode. |
|
33. člen |
(tehnične
zahteve za postavitev tipskega merilnega mesta za merjenje pretokov) |
(1) Dimenzije dotočnega in odtočnega kanala morajo biti izvedene tako,
da je omogočen laminarni tok vode. |
(2) Dotočno korito kanala naj bo daljše od 2 m oziroma 10xH(max). Pri
izdelavi korita je potrebna čim večja dimenzijska natančnost. Padec
korita naj omogoča minimalno hitrost pri srednjem dnevnem dotoku 0,4 m/s
(samoizpiranje). Širina dotočnega korita naj znaša vsaj 3 širine
preliva, merjeno pri maksimalni širini. |
(3) Merjenje nivoja naj se izvede na 3 do 4 vrednosti H(max) gorvodno od
preliva. Gladina vode in oblika profila morata ustrezati tipu merilnega
mesta. |
(4) Zaradi
varnosti morajo biti vsi kovinski deli, ki so vgrajeni v merilnem mestu
in služijo dostopu, in varovalne ograje iz nerjavečega jekla ali iz
drugega obstojnega materiala. Merilni inštrumenti morajo biti montažni,
da se v primeru poškodbe lahko zamenjajo in po uporabi očistijo. |
|
6 IZDAJA
SMERNIC, MNENJ, PROJEKTNIH POGOJEV IN SOGLASIJ |
|
34. člen |
(splošno) |
(1) Upravljavec, kot nosilec javnega pooblastila, izdaja smernice in
mnenja k prostorskim aktom ter projektne pogoje, soglasja k projektnim
rešitvam ter soglasja za priključitev, skladno z določili veljavnih
predpisov s področja urejanja prostora, prostorskega načrtovanja,
graditve objektov, razvrščanja objektov glede na zahtevnost gradnje,
projektne dokumentacije ter odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda in varovanja obstoječih objektov in opreme. |
(2) Če
nameravana gradnja leži na območju varovalnega pasu javnega
kanalizacijskega omrežja, je treba k projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja pridobiti soglasje upravljavca. |
(3) Pred
začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se
pridobi projektne pogoje upravljavca. |
(4) Če se
nameravana gradnja priključi na objekte, ki zagotavljajo minimalno
komunalno oskrbo, oziroma če se zaradi gradnje spremeni kapaciteta
obstoječih priključkov, je treba pridobiti soglasje za priključitev na
podlagi idejne zasnove ali idejnega projekta. Namesto soglasja za
priključitev se lahko pridobi soglasje k projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
(5) Smernice in mnenja ter projektne pogoje in soglasja izdaja
upravljavec na podlagi pisne vloge. |
|
35. člen |
(vsebina
pisne vloge za pridobitev smernic, mnenja in projektnih pogojev) |
(1) Projektni pogoji so pogoji, ki jih v skladu s pogoji iz izvedbenega
prostorskega akta in skladno s svojimi pristojnostmi, določenimi z
zakonom ali drugim veljavnimi predpisi in na podlagi izvedbenega
prostorskega akta, določi upravljavec. |
(2) Upravljavec izdaja projektne pogoje, če nameravana gradnja leži v
varovalnem pasu javnega kanalizacijskega omrežja, ki znaša 3 m merjeno
od osi voda. |
(3) Vlogi
za izdajo projektnih pogojev je potrebno predložiti idejno zasnovo ali
projekt, ki je obdelan na višji ravni. Lokacijski podatki v vodilni mapi
idejne zasnove morajo vsebovati: |
– popis
zemljiških parcel na katerih je predvidena gradnja, |
– navedbo
veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za
gradnjo, |
– opis
obstoječega in predvidenega stanja, |
– popis
varovanih območij in varovalnih pasov z navedbo soglasodajalcev, |
– popis
predvidenih priključkov na infrastrukturo z navedbo predvidenih dimenzij
oziroma predvideno potrošnjo, |
– navedbo
upravljavcev gospodarske javne infrastrukture, |
– grafični
prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna
velikost in odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter
varovanih območji in varovalnih pasov, |
– grafični
prikaz značilnih prerezov (profilov). |
(4) Idejna
zasnova za stavbe mora vsebovati načrt arhitekture ter prikaz
priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. |
(5) Idejna
zasnova za gradbeno inženirske objekte mora vsebovati tiste vrste
načrtov, ki so potrebni za izdajo projektnih pogojev ter prikaz želenih
priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. |
(6) Risbe
v načrtih stavb morajo vsebovati najmanj tloris in en značilen prerez iz
katerega je razvidna maksimalna globina in višina objekta. Za
podrobnejšo vsebino in obseg risb – načrtov za gradbene inženirske
objekte se uporabljajo pravila stroke tako, da se doseže enako raven kot
za stavbe. |
(7) Prikazi priključkov na infrastrukturo morajo vsebovati shemo
predvidenega poteka priključka od mesta priključitve na obstoječo
infrastrukturo do objekta, z navedbo potrebne dimenzije oziroma
kapacitete priključka oziroma na območjih, kjer ni zgrajena javna
kanalizacija, ustrezen način odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih
voda. |
(8) Upravljavec mora izdati projektne pogoje pri zahtevnem objektu v 15
dneh, pri manj zahtevnem objektu pa v 10 dneh od prejema zahteve in
prilog iz tretjega odstavka tega člena. |
(9) Če
upravljavec projektnih pogojev ne izda v predpisanem roku, se šteje, da
je soglasje dano. Dokaz o vložitvi zahteve za izdajo projektnih pogojev
je potrdilo o oddani popolni pisni vlogi s prilogami. |
(10) Če
upravljavec že na podlagi zahteve za izdajo projektnih pogojev ugotovi,
da je poseg sprejemljiv in da projektni pogoji niso potrebni, se zahteva
za izdajo projektnih pogojev šteje kot zahteva za izdajo soglasja in se
izda soglasje. |
(11) Če
upravljavec ugotovi, da gradnja po tem pravilniku ni dopustna ali
mogoča, se zahteva za izdajo projektnih pogojev šteje kot zahteva za
izdajo soglasja in se zavrne izdajo soglasja z upravno odločbo. |
(12) Upravljavec v projektnih pogojih določi: |
– minimalni odmik objekta od javnega kanalizacijskega omrežja in pogoje
za zaščito, |
– tehnične
pogoje za križanje kanalizacije z drugimi podzemnimi napravami, |
– ostale
pogoje. |
|
36. člen |
(soglasje
k projektni rešitvi PGD) |
(1) K
vlogi za izdajo soglasja k PGD (projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja) mora uporabnik predložiti del projektne dokumentacije, ki je
v zvezi s predmetom soglašanja ter projektne pogoje k idejni zasnovi, v
kolikor so bili dani. K vlogi za pridobitev soglasja se lahko priloži
tudi projekt, ki je obdelan na višji ravni. |
(2) Upravljavec mora izdati soglasje k PGD ali soglasje za priključitev
pri zahtevnem objektu v 30 dneh, pri manj zahtevnem objektu v 15 dneh,
pri enostanovanjski stavbi, nezahtevnem in enostavnem objektu pa v 10
dneh od prejema popolne pisne vloge in prilog iz prejšnjega odstavka
tega člena. |
(3) Če
upravljavec ne odloči v predpisanem roku, se šteje, da je soglasje dano.
Dokaz o vložitvi zahteve za izdajo soglasja je potrdilo o oddani popolni
pisni vlogi in prilogah. |
(4) Če
upravljavec ugotovi, da projektne rešitve niso izdelane v skladu s tem
pravilnikom, zavrne izdajo soglasja z upravno odločbo. |
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izdajo soglasja
za priključitev. |
|
37. člen |
(soglasje
s pogoji za priključitev na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje) |
Uporabnike
na območju naselja, kjer je zgrajeno novo javno kanalizacijsko omrežje,
upravljavec, skladno z določilo odloka o odvajanju in čiščenju
komunalnih in padavinskih odpadnih voda, obvesti o možnosti priključitve
na javno kanalizacijsko omrežje in jim posreduje tipsko soglasje s
pogoji za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. |
|
38. člen |
(ukinitev
greznice po priklopu na javno kanalizacijo) |
Po izvedbi
priključka na javno kanalizacijo je potrebno obstoječo greznico
izprazniti, očistiti in zasipati oziroma preurediti v druge namene (npr.
zbiralnik deževnih vod). |
|
39. člen |
(ukinitev
priključka na javno kanalizacijo) |
(1) Ukinitev priključka je možna v primeru odstranitve oziroma porušitve
objekta. |
(2) Začasna ukinitev priključka je možna s pisnim soglasjem lastnika
objekta (ali uporabnika), če je objekt prazen. Pri začasni ukinitvi
kanalizacijskega priključka se obvezno izvede tudi zapečatenje
vodovodnega priključka. |
|
7 GREZNICE
IN MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE |
|
40. člen |
(splošno) |
(1) Obstoječe greznice, nepretočne greznice in male komunalne čistilne
naprave morajo biti zgrajene v skladu z veljavnimi predpisi. Postavljene
morajo biti na takšnem mestu, da lahko upravljavec s specialnim
komunalnim vozilom do nje dostopa in nemoteno prazni njihovo vsebino. Od
stojnega mesta vozila ne smejo biti oddaljene več kot 30 metrov. Vstopni
jašek mora biti na vedno dostopnem mestu. Kota pokrova vstopnega jaška
mora biti na koti okoliškega terena. |
(2) Uporabnik je upravljavcu dolžan zagotoviti dostop do greznice
oziroma MKČN, in sicer v smislu, da upravljavcu ob izvedbi fizično
omogoči dostop do mesta izvedbe v takšni meri, da se izvedba praznjenja
ob prihodu lahko prične nemudoma (npr. odpre pokrov, itd.). |
(3) Prevzem in obdelavo blata iz MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE
opravlja upravljavec, v sklopu storitve največ dvakrat na tri leta.
Prevzem in obdelavo blata iz pretočne obstoječe greznice pa najmanj
enkrat na tri leta. Zaradi zagotavljanja anaerobnega čiščenja odpadne
vode se vsebina ne izčrpa v celoti. |
(4) V
primeru pogostejših praznjenj, se storitev zaračuna po veljavnem ceniku
upravljavca. |
(5) Pri
nepretočni greznici se praznjenje izvede v celotni količini. |
(6) Pri
gospodinjstvih je največja mesečna obračunska osnova za storitve
prevzema blata iz obstoječih greznic ali MKČN 20 m3 na mesec,
pri gospodarskih subjektih pa 30 m3 na mesec. |
(7) Pri
gospodarskih subjektih, se obračun storitve prevzema blata iz
nepretočnih greznic izvede glede na dejansko porabo pitne vode. |
(8) Pri
načrtovanju, vgradnji in obratovanju MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50
PE, je treba upoštevati veljavne predpise in standarde za to področje.
Kapaciteta vgrajene MKČN mora biti skladna z vsoto obremenitev vanjo
stekajočih se komunalnih odpadnih vod iz priključenih objektov. V MKČN z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, je prepovedano odvajati industrijsko ali
padavinsko odpadno vodo. Vgrajena mora biti na mestu, ki je dostopno za
vozilo za izčrpavanje blata. Premer odprtine za izčrpavanje blata ne sme
biti manjši od 200 mm. Očiščeno komunalno odpadno vodo iz MKČN je
dovoljeno odvajati v podzemno vodo preko objekta za ponikanje ali
neposredno v površinsko vodo. Na iztoku iz MKČN je potrebno izvesti
jašek za nadzor kakovosti očiščene vode. Lastnik MKČN z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, mora v celotnem obdobju obratovanja MKČN hraniti
dokumentacijo o opravljenih delih na MKČN, podatke o ravnanju z blatom
in podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem zaradi
drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja
čistilne naprave iz podobnih razlogov, ter času njihovega trajanja.
Lastnik MKČN mora omogočiti upravljavcu izvedbo pregleda MKČN, ki zajema
kontrolo kapacitete MKČN, preverjanja ustreznosti odvajanja odpadne vode
v in iz MKČN in pregled delovanja vgrajene MKČN. Strošek pregledovanja
MKČN do 50 PE se zaračuna uporabnikom, ki so na osnovi zakonodaje
oproščeni plačila storitve praznjenja greznic in MKČN. Storitev se
zaračuna po veljavnem ceniku upravljavca. |
|
8 ČISTILNE
NAPRAVE |
|
41. člen |
(zahteve
za čistilne naprave) |
(1) Komunalna čistilna naprava in mala komunalna čistilna naprava nad 50
PE (v nadaljnjem besedilu (M)KČN) za čiščenje odpadne vode, v
upravljanju upravljavca, mora zadostiti naslednjim zahtevam: |
– upoštevani morajo biti veljavni predpisi in standardi za to področje, |
– ne sme
biti preobremenjena, |
– ne sme
predstavljati nevarnost za zdravje in življenje ljudi, |
– naprava
ne sme povzročati prekomernega smradu, hrupa in emisij, |
– nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjšane na
najmanjšo možno mero, |
– projektirana uporabna doba objektov in naprav je (50) let za gradbene
objekte, |
– dosežena
mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov, |
– načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje, |
– možno
mora biti povečanje kapacitete oziroma spreminjanje procesov na objektih
in napravah, |
– dosežena
mora biti s projektom predvidena učinkovitost procesa, |
– poraba
energije mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mero, |
– biti
morajo procesno vodene in povezane z nadzornim centrom upravljavca.
Parametri procesnega vodenja in daljinskega prenosa podatkov se
definirajo za vsak projekt posebej. Nadzor in vodenje morata biti
kompatibilna z opremo javne službe, |
– (M)KČN
mora biti lahko dostopno z urejeno dovozno cesto za specialna komunalna
vozila. |
(2) V
projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje
zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata. |
(3) Pri
zasnovi (M)KČN se mora upoštevati naslednje podatke: |
– podatki
o sestavi odpadne vode, iz katerih je razvidna tudi prisotnost
agresivnih in korozivnih snovi, |
– podatke
o klimatskih razmerah in značilnostih lokacije, kot so temperatura,
vlažnost, vetrovi, padavine - nalivi, ipd., |
– zahteve,
ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije, elektromagnetna
sevanja, svetlobnega onesnaževanja, ipd., |
– posebne
zahteve, ki se nanašajo na zasnovo (M)KČN in so praviloma določene v
razpisni dokumentaciji oziroma v projektni nalogi za objekte in naprave
na ČN, |
– posebne
zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje, |
– hidrogeološke podatke, |
– podatke
o vodotoku oziroma prostoru za ponikanje. |
(4) Pri
projektiranju ČN je treba upoštevati več osnovnih zahtev: |
– vse ČN
se načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke glede
odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin, varno in
ekonomično odstranjevanje odvečnega blata in drugih odpadkov v skladu s
predpisi, |
– za ČN s
kapaciteto nad 5000 PE je treba pravilnost dimenzioniranja dokazati z
računalniško simulacijo, |
– kjer je
možno in smiselno, je treba predvideti obtoke v primeru rekonstrukcije
in vzdrževanja, |
– v
primerih, ko je oskrba z energijo lahko pogosto motena, je treba
predvideti ustrezno rezervno napajanje opreme in naprav, |
– proces
na ČN mora biti zasnovan tako, da se po končani motnji vzpostavi
normalno operativno stanje v najkrajšem možnem času, |
– ČN mora
biti zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne vode na dotoku in na
iztoku iz naprave oziroma iz kateregakoli dela procesa čiščenja na ČN na
mestih, ki so pomembna za kontrolo procesa in emisij, |
– vse
informacije o kakovosti in kvantiteti snovi in elementov na ČN, ki so
pomembne za efektivno delovanje ČN, morajo biti dostopne na (M)KČN in v
nadzornem centru upravljavca (pretoki, nivoji, tlaki, temperature,
koncentracija snovi, pH vrednost), |
– omogočeno mora biti varno in preprosto čiščenje, vzdrževanje in
popravila objektov in naprav na ČN, |
– na
dotoku v ČN je potrebno namesti merilec pretoka. Pri izbiri merilca
pretoka in načinu izvedbe je obvezen predhodni dogovor z upravljavcem, |
– v sklopu
ČN je potrebno zagotoviti tudi mehansko predčiščenje, ki mora biti
pokrito, zaščiteno pred padavinami (nadstrešek naj zajema tudi kontejner
za izdvajanje odpadkov iz mehanskega predčiščenja) v dogovoru z
upravljavcem, |
– kontejner oziroma prostor za nadzor nad obratovanjem ČN mora biti
ustrezno prezračevan in toplotno izoliran. Preprečen mora biti dostop
glodavcem, |
– v sklopu
ČN je potrebno izvesti oziroma omogočiti merilna mesta za vzorčenje
odpadne vode na dotoku in očiščene vode na iztoku iz naprave, |
– pri
izbiri črpalk je potreben obvezen dogovor z upravljavcem. Tip in vrsta
izbranih črpalk mora ustrezati standardizaciji in tipizaciji
upravljavca, |
– do ČN
omogočiti varen dostop – urediti utrjeno pot za specialna vozila za
praznjenje gošč. Celotno območje ČN se ogradi s tipsko žično ograjo, da
se prepreči dostop nepooblaščenim osebam. Opremljena mora biti s tablo z
napisno tablo o vrsti objekta, |
– vsi
pokrovi na napravi se predvidijo iz nerjaveče pločevine na zaklep z
dvižnim mehanizmom ter odzračevanjem. Kote pokrovov morajo biti 0,5 m
nad koto terena oziroma +1.0m nad kotami Q 100. Do ČN se uredi elektro
in vodovodni priključek, |
– investitor je dolžan zemljišče za ČN odkupiti in urediti pravno
premoženjsko zadeve, |
– prečrpališče za odpadne vode ter elektro in nadzorna omara morajo biti
primerno varovani oziroma ograjeni, v dogovoru z upravljavca, |
– vhod v
prečrpališče naj bo dvignjen min 0,5 m nad nivo terena oziroma + 1.0 m
nad kotami Q 100, tako da se prepreči vstop meteornih voda, |
– za vstop
v črpališče je potrebno zagotovit montažni nastavek oziroma podaljšek,
vstopne lestve, da je možen prijem ob vstopu v jašek. Oprema mora biti
iz nerjaveče pločevine, |
– omogočiti varen dostop pooblaščenih oseb upravljavca (parkiranje) do
črpališča v primeru rednih kontrol in vzdrževalnih del, |
– pri
načrtovanju (M)KČN je potrebno spoštovati določila področne zakonodaje,
standarde in smernice. |
|
42. člen |
(zahteve
za objekte) |
(1) Konstrukcijske
zahteve za objekte so: |
– konstrukcija objektov na ČN mora delovati skupaj z vgrajenimi
napravami kot funkcionalna celota, |
– natančnost pri dimenzioniranju mora biti takšna, da omogoči pravilno
inštalacijo in operativnost vgrajenih naprav, |
– dosežena
mora biti zanesljivost za prenašanje obremenitev (npr. tlak, statične in
dinamične obtežbe) v času delovanja in servisiranja naprave, |
– dosežena
mora biti odpornost proti kemičnim in biološkim obremenitvam snovi iz
vode, blata, atmosfere, plinov ter proti temperaturi oziroma
temperaturnim spremembam, |
– dosežena
mora biti varnost proti vzgonu, ko so objekti prazni, |
– dosežena
mora biti vodotesnost. |
(2) Posebne pozornosti morajo biti deležni elementi: |
– prehodi
med objekti in napravami, |
– zveze
med strojnimi in elektro elementi in napravami, |
– dostopi
k objektom in napravam, |
– ventilacija in temperatura v objektih, |
– oskrba z
vodo, |
– možnost
za hitro praznjenje objektov, |
– naprave
za dvigovanje, |
– skladišča za delovna sredstva in za nevarne snovi, |
– bazeni, |
– korozijska odpornost betonskih objektov. |
(3) Pri
zasnovi, delovanju, vzdrževanju in pri rekonstrukciji je posebno
pozornost treba posvetiti naslednjim elementom: |
– podatki,
ki so pomembni za statično in strojno dimenzioniranje elementov in
naprav, kot so npr. obtežba, nosilnost, torzija, uporabnost, staranje
itd., |
– poti,
stopnice in podesti, |
– grablje
in sito s kompaktorjem, |
– pokrovi,
montažne odprtine, odprtine za čiščenje, |
– premikajoči deli (kolesa ipd.), |
– črpalke
in kanali, |
– vpihovala in kompresorji, |
– merilna
in kontrolna oprema, |
– elektro
oprema, |
– zaščita
materialov proti koroziji, |
– kakovosti varjenja. |
(4) Pri
zasnovi, gradnji in delovanju ČN je treba določiti in zasledovati: |
– vplive
na okolje, |
– varnost
objektov in naprav oziroma posameznih elementov, |
– delovanje in vzdrževanje, |
– rezervne
dele in posebna orodja. |
|
43. člen |
(odpadki
iz KČN) |
Ravnanje z
odpadki, obdelava in odlaganje blata, gošč in drugih odpadkov iz
čistilnih naprav se izvaja skladno z veljavno zakonodajo s tega
področja. |
|
9 LOKALNO
KRMILJENJE IN TELEMETRIJSKI SISTEM |
|
44. člen |
(splošno) |
(1) Črpališča
odpadnih vod, čistilne naprave in male komunalne čistilne naprave nad 50
PE so postavljene praviloma na prostem. Montirana oprema mora brezhibno
delovati v vseh vremenskih pogojih, še posebej takrat, ko so ti najbolj
neugodni. To pa zahteva oziroma narekuje uporabo kakovostnih materialov
in opreme v vsakem sklopu objekta. |
(2) Vsa
črpališča in ČN morajo biti opremljena s procesno opremo, ki omogoča
avtomatsko in avtonomno delovanje z možnostjo kontrole na objektu in
daljinsko vodenje z nadzornega centra. Pri detajlni izbiri opreme je
potrebno posvetovanje z upravljavcem. |
(3) Pri
projektiranju črpališč odpadnih voda in čistilnih naprav je potrebno
poleg klasičnega projekta vključiti v investicijski program tudi projekt
sistema komunikacij in avtomatizacije po zahtevah in pogojih
upravljavca. |
(4) Izbira
in način povezave med lokalnimi in centralnimi nadzornim sistemom je
odvisna od topografije terena. Vzpostavita se lahko GPRS povezava ali
optična povezava. |
(5) Zahteva se uporaba opreme in protokolov, ki mora biti kompatibilna z
obstoječo opremo in tehnologijo centralnega nadzornega sistema ter v
skladu z zakonodajo. Komunikacija med centrom in posameznim lokalnim
sistemom mora biti omogočena na način komuniciranja posameznih enot iz
centra ter javljanje posameznih lokalov v primeru kritičnih alarmov, ki
jih definira bodoči upravljavec. Za posamezne objekte (črpališča,
čistilne naprave…) morajo biti določeni potrebni parametri meritev (npr.
signal vstopa, signal delovanja črpalk, nivo, pretok, signal napak,
signal tarife na NN priključku, signal izpada napetosti, nastavitev
parametrov delovanja črpalk iz nadzornega centra, alarm preliva itd.). |
|
45. člen |
(zahteve
za elektroinštalacije in krmiljenje na objektih in napravah) |
(1) Specifična
poraba električne energije je na objektih zelo velika in narekuje
premišljeno izbiro črpalnih agregatov in uporabo sodobnih
krmilno-regulacijskih naprav, ki zmanjšujejo porabo te energije in ne
onesnažujejo električno omrežje. |
(2) Gradbena obdelava razdelilnih omar mora biti izvedena tako, da
preprečuje vstop glodavcev in mrčesa v njeno okolico in v njeno
notranjost. Povezovalne oziroma kabelske cevi med objektom in
razdelilnikom morajo biti položene za vsak vodnik posebej. Ustrezna
zatesnitev cevi na obeh straneh mora preprečiti vstop golazni vanjo. |
|
46. člen |
(izvedba
instalacij) |
(1) Energetski
priključek objekta mora biti izveden z zemeljskim priklopom na fasadi
objekta ali s prosto stoječo omarico. V njej naj bo poleg merilne
garniture tudi izvedena prenapetostna zaščita I. stopnje. |
(2) Razdelilniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: |
– glavni
razdelilnik mora imeti fizično ločeni močnostni in krmilni del, v
kolikor je združen v celoto, |
– priklopi
kablov na razdelilnik (sponke) morajo biti vidno in krajevno ločeni, |
– vgrajeno
mora biti grelno telo za sušenje oziroma ogrevanje notranjosti
razdelilnika, |
– zahtevana je izvedba razdelilnika z zaprtim dnom in PG uvodi kablov, |
– v prosto
stoječi izvedbi mora imeti nad sabo ustrezno streho, ki zagotavlja
servisni poseg tudi v slabem vremenu, |
– na
vstopu dovodnega kabla se pred glavnim stikalom zahteva prenapetostna
zaščita II. stopnje, |
– glavno
stikalo mora biti izmenično z možnostjo priklopa objekta na pomožni
agregat s pomočjo motorskega vtikača, |
– v
kolikor se zahteva TT zaščitni ukrep, mora biti le ta izveden s funkcijo
ponovnega vklopa. |
Vse
vtičnice izven razdelilnika morajo biti montirane v posebni omarici ali
ustrezni niši v kolikor je razdelilnik na prostem. |
(3) Napajanje krmilnega dela in meritev se izvede preko ustreznega
UPS-a, ki ima za sabo prenapetostno zaščito III. stopnje. Pri izvedbi je
potrebno izpolnjevati naslednje pogoje: |
– krmilni
del razdelilnika mora imeti vmesno ploščo na kateri se nahajajo stikala
za krmiljenje in prikazovalnik oziroma displej, ki služi za kontrolo
stanj, meritev, izhodov, itd., |
– ločene
merilne zanke se na krmilno enoto priključijo preko zato namenjenih 24 V
troslojnih prenapetostnih zaščit, |
– elementi
morajo biti logično postavljeni – krmilnik v zgornjem delu in pod njim
elementi za prenapetostno zaščito ter galvanska ločitev vhodnih in
izhodnih digitalnih signalov, |
– izogibati se križanju vodnikov, ki potekajo pred in za zaščitami ali
galvanskimi ločilniki. |
(4) Praviloma so naprave montirane na prostem in zato se mora
uporabljati ustrezen instalacijski material, ki je odporen na mehanske
poškodbe, vremenske vplive in korozijo. Pri izvedbi je potrebno
izpolnjevati naslednje pogoje: |
– črpališče mora imeti samodejno zunanjo razsvetljavo, |
– priključni kabli črpalk morajo biti ustrezne dolžine, tako da
zagotavljajo servisiranje črpalk in omogočajo neposreden priklop na
sponke v razdelilniku, |
– ozemljitve kovinskih delov oziroma izenačitev potenciala se mora
izvesti z ločeno instalacijo, |
– ozemljilni vodi zaščit morajo biti predvsem v funkciji najkrajših
možnih odvodnikov prenapetosti in ne samo kot ozemljitev teh zaščit, |
– šibkotočni del se izvede z ustreznimi mikrofonskimi kabli in
ozemljenim plaščem na enem koncu, |
– uporabiti se morajo dajalniki s plavajočo analogno tokovno zanko 4-20
mA ali standardno interno mrežo. Pri montaži se mora upoštevati navodila
posameznih proizvajalcev, |
– za
signalna stanja uporabiti stikala brez gibljivih delov. |
(5) Prenos
meritev in signalov med posameznimi objekti poteka preko signalnega
kabla ali po optičnem kablu. Prvotno poteka prenos podatkov med
posameznimi objekti lokalnega sistema ločeno po posameznih parih. Med
lokalnim centrom in centralnim nadzorom pa preko standardnih modemskih
povezav. V kolikor to ni izvedljivo, se prenos lahko vrši GPRS (GSM)
povezave. |
(6) Za
vsako novozgrajeno komunikacijo se mora izdelati dokumentacija o
izvedenih delih, predpisane meritve in dostaviti certifikate za
pridobitev uporabnega dovoljenja za zvezo. |
|
10 PREVZEM
KANALIZACIJSKIH OBJEKTOV V UPRAVLJANJE |
|
47. člen |
(prevzem
novozgrajenih objektov) |
(1) Investitor zgrajene kanalizacije in drugih objektov (črpališča,
zadrževalni bazeni, razbremenilniki, čistilne naprava, …), ki imajo
značaj javne kanalizacije, mora to predati v lastništvo občine, ta pa
preda kanalizacijo s pripadajočimi objekti ali sam objekt, v upravljanje
upravljavcu. |
(2) Ob
prevzemu v upravljanje je lastnik oziroma investitor dolžan upravljavcu
predati vso dokumentacijo, vezano na objekte, ki se predajajo: PDG, PZI
in PID dokumentacijo, pridobljena dovoljenja (gradbeno in uporabno) ter
navodila za obratovanje in vzdrževanje objektov in opreme. Ob predaji
mora upravljavcu predati tudi kataster komunalnih naprav, izdelan
skladno veljavno zakonodajo in navodili upravljavca ter naslednjo
dokumentacijo: |
– zapisnik
o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z
veljavnim standardom (SIST EN 1610), |
– poročilo
o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom, |
– dokazila
o vgrajenih materialih in opremi, |
– overjene
služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov
javne kanalizacije, |
– okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za ČN, za katere je OVD potrebno |
– in drugo
dokumentacijo, skladno z veljavno zakonodajo. |
(3) Upravljavec lahko s soglasjem občine, z namenom racionalizacije
postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg
potrebne dokumentacije iz prvega odstavka tega člena. |
|
11
OBLIKOVANJE CEN STORITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE |
|
48. člen |
(elaborat
o oblikovanju cene) |
(1) Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe
odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, je
dokument, ki ga pripravi upravljavec in je priloga letnega programa za
prihodnje leto. V njem upravljavec predlaga ceno storitve javne službe
odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda in ga
predloži v potrditev pristojnemu občinskemu organu, ki ga mora praviloma
sprejeti do konca februarja tekočega leta. |
(2) V
elaboratu opredeljeno obračunsko obdobje je enako koledarskemu letu.
Preteklo obračunsko obdobje je leto pred pripravo elaborata, prihodnje
obračunsko obdobje pa je leto za katerega se elaborat pripravi. |
|
12
KATASTER JAVNE KANALIZACIJE |
|
49. člen |
(vodenje
in posredovanje podatkov) |
(1) Upravljavec
vodi kataster gospodarske javne infrastrukture in podatke o spremembah
na omrežju skladno z zakonodajo posreduje v Zbirni kataster gospodarske
javne infrastrukture. |
(2) Osnova
za vzdrževanje katastra vodovodnih naprav, ki obsega spremljanje in
ugotavljanje sprememb, ki nastanejo pri novogradnjah, rekonstrukcijah
vodovodnih naprav, ter izvedbo ugotovljenih sprememb v geoinformacijskem
sistemu (GIS-u) upravljavca je elaborat gospodarske javne infrastrukture
in potrebe upravljavca. |
|
50. člen |
(elaborat
gospodarske javne infrastrukture) |
(1) Izdelan mora biti v analogni in digitalni obliki ter skladno z
navodili upravljavca. |
(2) Vsebina elaborata: |
– izjava
odgovornega geodeta na obrazcu ZKGJI 2, |
– certifikat geodetskega načrta, |
– geodetski načrt M 1:500 ali 1:1000, ki vsebuje geodetski posnetek
terena, objektov in naprav javnega sistema za oskrbo s pitno vodo z
vsemi pripadajočimi elementi ter označbami lomnih točk, ter pripadajočem
materialu in profilu cevi, |
– *.dwg
format, ki vsebuje našteto iz prejšnje alineje, |
– tabela
dolžin vodov, ločenih po profilu in materialu, |
– tabela
lomnih točk z oznako točke, vrsto točke ter X, Y, Z koordinato v Gaus-
Krugerjevem koordinatnem sistemu (digitalna oblika v Excel formatu), |
– tabela
dolžin vodov ločenih po profilu in materialu. |
(3) Izdelovalec elaborata mora poskrbeti za geodetsko izmero na terenu
in dostavo elaboratov upravljavcu javne kanalizacije. Oblika posnetka in
elaborata mora ustrezati internim navodilom upravljavca. |
(4) Pri
gradnji z več odseki je potrebno Geodetske posnetke izvedenih stanj
dostaviti tekoče (po posnetih odsekih) upravljavcu v pregled. |
(5) Elaborati morajo biti dostavljeni najkasneje v roku 14 dni po
izvedenem zaključnem priklopu na javno kanalizacijsko omrežje. |
(6) Po
prejemu dokumentacije mora upravljavec poskrbeti za vnos spremembe v
interni kataster GIS in skladno z zakonodajo v Zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture. |
(7) Geodetske meritve je potrebno izvesti pred zasutjem objektov in
opreme kanalizacijskega omrežja, vključno s priključki in ostalo
infrastrukturo (signalni in optični kabli, katodne zaščite, praznotoki,
električni priključki, itd.). |
|
51. člen |
(veljavnost pravilnika) |
Ta
pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št.
007-3/2015-O604 |
Krško,
dne 4. februarja 2016 |
|
Župan |
Občine Krško |
mag. Miran Stanko l.r. |
|