|
Na podlagi
52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 16. člena
Statuta Občine Divača
(Uradno glasilo slovenskih občin, 4/14, 24/14, 9/15, 55/17 in 4/19) je
Občinski svet Občine Divača na 21. seji, dne 15.12.2021, sprejel |
|
|
|
ODLOK |
|
O
SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE
DIVAČA, ŠT. 1 |
|
|
|
1. člen |
|
Besedilo
Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Divača (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 14/18, 59/18, 59/18 obv. razl., 25/19 obv. razl.
in 51/19) se spremeni tako, da se glasi: |
|
|
|
» I.
UVODNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
(vsebina
in sestavine odloka) |
|
(1) S
tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Divača (v
nadaljnjem besedilu: OPN OD). |
|
(2)
Občinski prostorski načrt je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega
dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del. |
|
(3)
Tekstualni del OPN OD je sestavljen iz naslednjih poglavij: |
|
·
I.
Uvodne določbe, |
|
·
II.
Strateški del, |
|
·
III.
Izvedbeni del, |
|
·
IV.
Prehodne in končne določbe. |
|
(4)
Grafični del strateškega dela OPN OD vsebuje: |
|
|
|
|
|
Številka |
Karta |
Merilo |
A – Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
1. |
Zasnova omrežja naselij |
1 : 50.000 |
2. |
Zasnova območij sanacij |
1 : 50.000 |
3. |
Zasnova obrambe in zaščite |
1 : 50.000 |
B – Zasnova gospodarske javne infrastrukture |
|
4. |
Zasnova prometnega omrežja z javnim potniškim prometom |
1 : 50.000 |
5. |
Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez |
1 : 50.000 |
6. |
Zasnova vodnega gospodarstva |
1 : 50.000 |
C – Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene
gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana ter
okvirna območja razpršene poselitve |
1 : 50.000 |
D – Usmeritve za določitev namenske rabe in razvoj v krajini |
1 : 50.000 |
|
|
(5)
Grafični del izvedbenega dela OPN OD vsebuje: |
|
Številka |
Karta |
Merilo |
1. |
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste |
1 : 50.000 |
2. |
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in
ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture |
1 : 35.000 |
3. |
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev |
1 : 5000 |
4. |
Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture |
1 : 5000 |
5. |
Prikaz območij urejanja z državnimi prostorskimi načrti in
občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti |
1 : 5000 |
|
|
2. člen |
|
(pomen
izrazov) |
|
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
1.
Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž
stavbe, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. |
|
2.
Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni,
ločilni in robni pasovi, kolesarske steze in pločniki ter bankine in
naprave za odvodnjavanje ob vozišču ali robnem pasu (segmentni jarki ali
mulde, koritnice). |
|
3.
Centralno naselje je središče, v katerem so osredotočene storitvene
dejavnosti, ki so namenjene oskrbi prebivalstva v okolici (regiji), ki
gravitira v to središče, kakor tudi oskrbi lastnega prebivalstva. |
|
4.
Dvojček je sestavljen iz dveh enakih stanovanjskih hiš s po enim
stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid)
in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda. |
|
5.
Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi značilnostmi
prostora, na katerem se določijo namenska raba in dopustna izraba
prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in
varstvom kulturne dediščine, ter za posamezne vrste posegov v prostor
določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji
in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je
le ta predviden. |
|
6.
Etapa predstavlja zaključeno funkcionalno celoto, ki lahko služi svojemu
namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve, ki je
načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. |
|
7.
Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se
kot etaža štejejo tudi pritličje (P), mansarda (M) in terasa (T). |
|
8.
Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med vsoto tlorisnih
projekcij zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino
gradbene parcele stavbe. Upoštevajo se tudi nadstreški, razen konzolno
vpetih na stavbo. Ne upoštevajo se balkoni in napušči. Upoštevajo se vse
vrste stavb, ne glede na zahtevnost. Gradnja ne sme preseči FZ, kot so
določeni v tem odloku. |
|
9.
Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev
mansardnih ali podstrešnih prostorov. |
|
10.
Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski
dejavnosti. |
|
11.
Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi
te stavbe. Obsega prostorsko medsebojno povezano zemljišče, na, nad ali
pod katerim je predvidena ali se nahaja stavba, in drugo zemljišče, ki
je trajno namenjeno za redno rabote stavbe. Gradbena parcela stavbe
obsega tudi zemljišče, na, nad ali pod katerim je predviden ali se
nahaja pomožni objekt stavbe, in zemljišče, ki je trajno namenjeno redni
rabi tega pomožnega objekta. |
|
12.
Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja
navzdol. |
|
13.
Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad pritličjem
ali zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. |
|
14.
Nadomestna gradnja je novogradnja, s katero se po odstranitvi objekta
vzpostavi prejšnje stanje in sicer je to gradnja objekta z enako lego,
gabariti, namembnostjo in zunanjostjo prej odstranjenega objekta. |
|
15.
Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji
namenjena vsem. |
|
16.
Organizirana gradnja je gradnja na večjem zemljišču, ki predpostavlja
celovitost in enotni pristop pri oblikovanju objektov ter časovno
poenotenje gradnje, ob zagotovljeni infrastrukturni opremljenosti
območja. |
|
17.
Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko
stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko
prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v
večstanovanjski stavbi ali drugi obliki strnjene gradnje. |
|
18.
Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano
opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno
eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali
ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. |
|
19.
Podolgovati tloris je tloris, pri katerem je razmerje med dolžino in
širino najmanj 1,2. |
|
20.
Praviloma izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, razen v
primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in
iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoče. |
|
21.
Pritličje(P) je del stavbe, katerega tla se nahajajo neposredno nad
zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo. |
|
22.
Prizidava je gradnja, pri kateri se gabariti obstoječega objekta
povečajo v horizontalni ali vertikalni smeri. |
|
23.
Prostostoječa stavba je stavba, ki je konstrukcijsko in funkcionalno
samostojna ter se ne stika z drugimi stavbami. |
|
24.
Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko
podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. |
|
25.
Regulacijske črte so urbanistični elementi za reguliranje in oblikovanje
podobe naselja, ob upoštevanju ustvarjenih in naravnih danosti v
prostoru naselja in sicer: |
|
·
regulacijska linija je črta, ki ločuje javne površine od površin v
privatni lasti, |
|
·
gradbena
meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo
presegati, |
|
·
gradbena
linija je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado
postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. |
|
26.
Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP namenjenih
bivanju. |
|
27.
Strnjena gradnja je gradnja več stanovanjskih objektov, ki se med seboj
stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom. |
|
28.
Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega
prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka
in posebnim soglasjem oziroma mnenjem pristojnega organa oziroma
upravljavca v skladu s predpisi. |
|
29.
Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekti s tremi ali več
stanovanji, na primer: vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica
in podobni stanovanjski objekti. |
|
30.
Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja z jasno
določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko
objekt ali območje. |
|
31.
Višina stavbe je navpična razdalja med najnižjo točko stika stavbe s
površino terena in najvišjo točko stavbe; v višino stavbe ne štejejo:
uvozi ali vhodi v kletno etažo širine do 4 m, dimniki, instalacijske
naprave, sončni zbiralniki ali sončne celice, dostopi do strehe, ograje
brez polnil in naprave elektronske komunikacijske infrastrukture;
|
|
32.
Višinski poudarek je oznaka za objekt, ki zaradi svoje višine izrazito
izstopa iz okolice. Zaradi svoje vidnosti višinski poudarek oblikuje
silhueto naselja. |
|
33.
Vrstna hiša je enostanovanjska stavba, povezana v strnjen niz najmanj
treh stavb. Stavbe imajo ločene vhode in skupne ločilne zidove nad
skupno parcelno mejo sicer ločenih gradbenih parcel stavb. |
|
34.
Zbiralnica odpadkov je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen
prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij, ki
jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza
odpadkov. |
|
35.
Zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno
zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko
prepuščajo izvajalcu frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v
zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega
prevzema ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali
odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih
frakcij, kjer se tudi začasno skladiščijo. |
|
36.
Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. |
|
37.
Zelene površine naselja so površine, namenjene preživljanju prostega
časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne
zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kakovosti bivanja v
naselju. |
|
(2)
Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in drugih členov,
ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov,
zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji
spremenjeni obliki. |
|
(3)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in so
zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni
za moške in ženske. |
|
|
|
3. člen |
|
(pomen
kratic) |
|
(1)
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
·
BTP:
bruto tlorisna površina, |
|
·
DPN:
državni prostorski načrt, |
|
·
EUP:
enota urejanja prostora, |
|
·
NRP:
namenska raba prostora, |
|
·
OPN:
občinski prostorski načrt, |
|
·
OPPN:
občinski podrobni prostorski načrt, |
|
·
PE:
populacijski ekvivalent, |
|
·
PIP:
prostorski izvedbeni pogoji, |
|
·
PM:
parkirno mesto, |
|
·
PRNP:
podrobna namenska raba prostora. |
|
(2)
Oznake namenskih rab prostora so navedene in obrazložene v 57. do 70.
členu tega odloka. |
|
|
|
II.
STRATEŠKI DEL |
|
|
|
4. člen |
|
(strateški del) |
|
|
|
1.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
Vsebina
strateškega dela |
|
Besedilo
strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja: |
|
·
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, |
|
·
Zasnova
prostorskega razvoja občine, |
|
·
Zasnova
gospodarske javne infrastrukture, |
|
·
Okvirna
območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi
prostorsko povezana, |
|
·
Določitev območij razpršene poselitve, |
|
·
Usmeritve za prostorski razvoj občine, |
|
·
Usmeritve za razvoj v krajini, |
|
·
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, |
|
·
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
|
|
|
Splošne
določbe |
|
|
|
Strateški del občinskega prostorskega načrta določa izhodišča in cilje
ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve
in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev
namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij,
vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
ter območja razpršene poselitve. |
|
|
|
2.
IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
|
|
|
2.1.
IZHODIŠČA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
|
|
|
Izhodišča prostorskega razvoja občine |
|
|
|
(1)
Prostorski razvoj Občine Divača bo sledil načelom trajnostnega razvoja,
kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2000), Sveta
Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura
2000, Ramsarska in Aarhuška konvencija). To pomeni zagotavljanje
izenačevanja prostorskih možnosti za ekonomski in socialni razvoj
znotraj celotne občine, zagotavljanje policentričnega prostorskega
razvoja, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje,
ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete. |
|
(2)
Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja Občine Divača
so: |
|
·
skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami, kot jih določata SPRS in
PRS, ter z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja,
katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega,
prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja, |
|
·
temeljne
značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine, |
|
·
ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih
možnostih na območju občine. |
|
Usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko
odgovarjajočih sektorskih dokumentov |
|
|
|
V
prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih
dokumentov: |
|
·
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), |
|
·
Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), |
|
·
Program
razvoja podeželja 2014–2020 za Republiko Slovenijo, |
|
·
Zasnova
prostorskega razvoja Južne Primorske in program ukrepov za njeno
izvajanje, |
|
·
Regionalni razvojni program Južne Primorske 2014–2020, |
|
·
Razvojni
program podeželja Krasa in Brkinov za območje občin Divača,
Hrpelje-Kozina in Sežana za obdobje 2007–2013, |
|
·
sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi, |
|
·
drugi
akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma
širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture. |
|
|
|
Stanje
in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini |
|
|
|
(3)
Občina Divača s 148 km2 površine in 3.862 prebivalci (na dan 1. 1. 2010,
Statistični urad RS – Statistične informacije št. 15/10) sodi med
površinsko srednje velike, prebivalstveno pa med manjše slovenske
občine. Do sredine devetdesetih let je bila del tedanje občine Sežana. Z
izločitvijo se je izoblikovalo zaokroženo območje, ki ga v veliki meri
označujeta demografska ogroženost ter zaostajanje v regionalnem razvoju.
To v enaki meri velja tudi za sosednjo občino Hrpelje-Kozina. Skupaj s
sosednjima občinama Ilirska Bistrica in Pivka, pa tudi skrajno vzhodnimi
deli občine Koper, tvorita eno potencialno najbolj demografsko
problematičnih območij Slovenije (nizka rodnost in visok delež
starejšega prebivalstva). |
|
(4) Po
naravnogeografskih značilnostih lahko občino delimo na šest večjih enot:
Divaški kras (apnenčasta nizka planota), Senožeško podolje (apnenčasto
podolje), Senožeška brda (flišnato hribovje), Vremsko dolino (apnenčasta
dolina), Vremščico (apnenčasta planota) in Brkine (flišnato hribovje, ki
se nadaljuje v občini Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica). Območje
občine se tako v naravno-ekološkem, kulturnem, demografskem in
tradicionalno-gospodarskem smislu nadaljuje prek občinskih meja.
|
|
(5)
Naselja so v času malih občin spadala k občinam Divača, Senožeče in
Vremski Britof. Danes občina s preostalimi občinami Upravne enote Sežana
in občinami Slovenske Istre sodi v Obalno-kraško oziroma Južno Primorsko
statistično regijo. Prostorsko in razvojno občino Divača opredeljujejo
predvsem naslednje dominante: |
|
·
lega na
meji med kontinentalno in submediteransko Slovenijo, |
|
·
lega ob
železniškem in avtocestnem križišču, |
|
·
gravitacijska razpetost med Trstom (20 km – lokalno vedno zelo pomemben,
nekdaj dominanten center; vloga bo zaradi mehčanja mej naraščala),
Koprom (32 km – regionalno središče) in Ljubljano (75 km) ter delno Reko
(66 km – z vključitvijo Hrvaške v EU utegne vloga Reke znova narasti), |
|
·
občina
meji na manj razvita in demografsko ogrožena območja. |
|
(6)
Območje je bilo v preteklosti gosteje naseljeno. Največ prebivalcev je
bilo leta 1890, in sicer 6029. Kasneje je prebivalstvo močno upadlo,
zlasti v času druge svetovne vojne in po njej, najbolj na območju
Brkinov in Vremske doline. Prebivalstvo je že sredi 19. stoletja
opustilo klasično obliko kmetovanja in opravljalo tista kmečka dela, ki
so bila pomembna za prometno in industrijsko dejavnost Trsta in Reke –
košnja sena, oglarjenje, proizvodnja ledu itd. Lokalno pomembna
zaposlitvena dejavnost je bila še železniški promet. Zgodnja ekonomska
transformacija je najbrž povzročila večjo mobilnost prebivalstva, kar je
v obdobjih ekonomskih kriz pripeljalo do močnih odseljevanj. |
|
(7)
Starostna sestava prebivalstva je izrazito neugodna, tako v primerjavi z
matično statistično regijo, ki ji pripada občina, še bolj pa v
primerjavi s slovenskim povprečjem, vendar je primerljiva z ostalimi
kraškimi občinami. Povprečna starost v občini je namreč leta 2007
znašala 43,1 leta (42,7 za Obalno–kraško regijo in 41,3 za Slovenijo) in
se je med posameznimi krajinskimi enotami razlikovala. Najbolj neugodna
je bila starostna struktura prebivalstva v Brkinih, kjer je bila
populacija v povprečju stara 50,1 leta. Najvitalnejše je bilo
prebivalstvo Senožeškega podolja, v povprečju je bilo staro 41,8 leta
(podatki iz leta 2007). Izboljšanje demografskega potenciala občine
lahko v prihodnje popravi le dvig rodnosti (priseljevanje aktivnega
prebivalstva in povečanje celotne rodnosti). |
|
(8)
Velika večina delovnih mest je skoncentrirana v občinskem središču,
sledi Senožeško podolje z naseljem Senožeče kot drugim najpomembnejšim
zaposlitvenim centrom v občini. Razmerje med številom delovnih mest in
številom aktivnih prebivalcev (indeks delovne migracije) je v letu 2007
doseglo vrednost 77, kar pomeni, da delovnih mest ni bilo dovolj za vse
aktivne prebivalce (23 % prebivalcev bi moralo poiskati delo v drugih
občinah, ob predpostavki, da bi bili vsi zaposleni v občini
prebivališča.). Če od števila delovno aktivnega prebivalstva, ki prebiva
na območju občine, odštejemo število zaposlenih v občini, dobimo grobo
oceno presežka ali primanjkljaja delovnih mest v občini in s tem njeno
zaposlitveno vlogo. Ocena za leto 2007 kaže na pomanjkanje nekaj več kot
400 delovnih mest. Presežek domačega delovno aktivnega prebivalstva nad
številom zaposlenih je najbolj opazen v Severozahodnih Brkinih in
Vremski dolini. Izrazit je primanjkljaj delovnih mest za visoko
izobraženo prebivalstvo, kar povzroča fenomen »bega možganov«.
|
|
(9)
Zaradi pomanjkanja možnosti zaposlitve, predvsem pa zaradi premajhne
pestrosti delovnih mest, so prebivalci občine prisiljeni gravitirati v
sosednja zaposlitvena središča (območje je neto izvoznik delovne sile).
V letu 2007 je delež delovnih migrantov znašal 68,4 %. Prevladujoča smer
delovne migracije so bila zaposlitvena središča v občini Sežana, mestnih
občinah Koper in Ljubljana, občinah Postojna, Hrpelje-Kozina, Pivka,
Ajdovščina, Nova Gorica, Piran, Ilirska Bistrica. Pomanjkanje delovnih
mest ne pospešuje le povečevanja tokov dnevne delovne migracije iz
naselij, temveč ima tudi negativen vpliv na ohranjanje poselitve (zlasti
na podeželju). |
|
(10)
Glavna značilnost izobrazbene sestave prebivalstva občine Divača je
višji delež slabše izobraženih prebivalcev in nižji delež tistih z
najvišjo izobrazbo, kot je slovensko povprečje, kar je manj ugodno
zlasti za prihodnji (gospodarski) razvoj. Šolska izobrazba prebivalcev
občine je bila ob popisu leta 2002 višja v primerjavi s predhodnimi
popisi, čeprav še vedno nezadostna. Od 3319 prebivalcev, starejših od 15
let, jih je imelo 37,6 % končano le OŠ ali pa so bili brez formalne
izobrazbe oziroma z nepopolno OŠ. Nekaj več kot polovica prebivalcev je
končala srednjo šolo, le 8,4 % jih je imelo končano višjo oziroma visoko
šolo (v Sloveniji: 6,9 % manj kot OŠ, 26,1 % OŠ, 54,1 % SŠ in 12,9 %
višjo oziroma visoko šolo). Vzrok za tako majhno število ljudi z višjo
in visoko izobrazbo je v pomanjkanju delovnih mest za visoko izobražene
ljudi, ki se selijo v kraje, kjer dobijo ustrezno zaposlitev.
|
|
|
|
Vizija
prostorskega razvoja občine |
|
|
|
Vizija prostorskega razvoja Občine Divača je ustvariti takšne razmere v
prostoru, ki bodo omogočile krepitev vloge Divače kot občinskega
središča in položaja občine v okviru južnoprimorske regije. Občina
Divača bo z uveljavljanjem načel trajnostnega razvoja zagotavljala
usklajen in uravnotežen prostorski razvoj, ki bo omogočil uresničevanje
razvojnih pobud in ob tem ohranil naravne kakovosti in kakovosti
bivalnega okolja ter zagotovil povečanje prepoznavnosti območja občine v
slovenskem in širšem prostoru. |
|
|
|
Izhodišča za pripravo OPN |
|
|
|
Temeljne razvojne zahteve so: |
|
·
kulturna
raznovrstnost kot temelj prostorske prepoznavnosti in ohranjanje narave, |
|
·
varstvo
okolja in preudarna raba naravnih virov, |
|
·
skladnost razvojnih in varstvenih zahtev v prostoru, |
|
·
skladen
razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, |
|
·
medsebojno dopolnjevanje podeželskih in urbanih območij, kakovosten
razvoj in privlačnost naselij, |
|
·
varovanje krajinske identitete kulturne dediščine in izboljšanje
kakovosti bivanja. |
|
|
|
2.2.
CILJI |
|
|
|
Cilji
prostorskega razvoja |
|
|
|
(1) Ob
upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja Občine Divača: |
|
·
skladen
razvoj po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z gospodarskimi,
družbenimi in okoljskimi razmerami; |
|
·
vzdržen
prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in poselitvenimi potrebami; |
|
·
upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora; |
|
·
usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in
zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih
virov in varstva kulturne dediščine ter sanacijo degradiranih območij; |
|
·
varstvo
ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi
in drugimi nesrečami; |
|
·
povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega
prostora s sosednjimi občinami in povezovanje občine s širšim
regionalnim prostorom; |
|
·
spodbujanje kakovostnega lokalnega prostorskega razvoja; |
|
·
spodbujanje za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, razvoj
delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omogočanje možnosti za
športno in kulturno dejavnost; |
|
·
zagotavljanje prebivalcem naselij možnosti za vsakodnevno oskrbo,
izobraževanje, informiranje in druženje; |
|
·
zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi in drugimi
storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg svojega gravitacijskega
območja. |
|
(2)
Skladno s cilji bo Občina Divača uveljavljala naslednje razvojne
interese: |
|
·
racionalen in učinkovit prostorski razvoj obsega usmerjanje dejavnosti v
prostoru na način, da se zagotovijo največji pozitivni učinki za razvoj
ter zagotavljanje racionalne rabe prostora in izboljševanje negativnih
stanj v prostoru; |
|
·
prizadevala si bo za zaustavitev procesov zaraščanja, vzdrževanje
kulturne krajine, ohranjala poseljenost podeželskega prostora in
kmetijske proizvodnje v obliki značilnega krajinskega vzorca ter
zavirala razvoj razpršene gradnje oziroma sanirala obstoječo; |
|
·
kakovosten razvoj in privlačnost naselij ter skladen razvoj celotnega
območja občine, odpiranje novih večjih površin za poselitev, prednostno
v območju Divače in Senožeč, ter zgoščevanje oziroma zaokroževanje
obstoječih naselij; |
|
·
izboljšanje kakovosti obstoječega javnega prostora v naseljih, urejanja
površin za pešce in kolesarje, izboljšanje kakovosti javnih odprtih
površin in zelenih površin naselja, poenotenja urbane opreme,
označevalnih sistemov ter oglasnih panojev. V povezavi z utrjevanjem
identitete krajev in urejanjem javnega prostora se izvajajo tudi ukrepi
za dvig kakovosti ureditev na zasebnih zemljiščih; |
|
·
razvoj,
izboljšave in vzdrževanje obstoječega prometnega omrežja ter gradnja
severne obvoznice v Divači; |
|
·
gradnja
ter izboljšanje komunalne infrastrukture; komunalno se prednostno
opremljajo vsa zemljišča znotraj območij poselitve, razen območij
razpršene poselitve. |
|
|
|
3.
ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
|
|
|
Prednostna območja za razvoj na območjih stavbnih zemljišč |
|
(1) Pri
usmerjanju poselitve se osredotoča na notranji razvoj naselij, prenovo
in zaključevanje obstoječih območij poselitve. Prenovijo se stara vaška
jedra, vključno z jedrom Divače, in večstanovanjski objekti z večjo
gostoto poselitve. Večje nove zaključene površine za poselitev se
predvidijo na območju Divače in Senožeč. |
|
(2)
Razpršeno širjenje poselitve s posameznimi enodružinskimi objekti izven
območij naselij ni dovoljeno. |
|
(3)
Razvoj območij poselitve mora biti usklajen z razvojem in gradnjo
komunalne infrastrukture. Prioritetno se razvijajo območja, ki se
navezujejo na že obstoječe infrastrukturne sisteme. |
|
(4)
Stanovanjska gradnja se usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča.
Dolgoročno se predvidijo širitve centralnih naselij ter širitve, s
katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano
prometno in komunalno infrastrukturo. |
|
(5)
Poslovno proizvodne dejavnosti se umeščajo ob glavno prometno povezo v
Divači in v Senožeče. Nova območja centralnih dejavnosti se predvidijo v
Divači, Senožečah in Vremskem Britofu, manjša območja proizvodnih
dejavnosti pa še v nekaterih drugih naseljih ter območja zelenih
športnih površin okoli Senožeč (S, JV), Divače, v AC razcepu Gabrk, pri
Škofljah (kamp) in manjše površine med Famljami, Vremskim Britofom,
Škofljami in Zavrhkom, v Varejah, pri Misličah, pri Vatovljah, pri
Cerkvenikovem mlinu, Danah in pri Kačičah-Paredu. |
|
(6) Pri
naselju Laže sta dve večji območji nadzemnega pridobivalnega prostora
apnenca (kamnolom Laže in kamnolom Razdrto). Manjši opuščeni nelegalni
kopi so: Globočak pri Matavunu, Planina pri Barki in Strmec pri Gabrčah.
|
|
|
|
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
|
|
|
(7)
Razvoj poselitve se osredotoča na izboljševanje kakovosti prostorskih
ureditev v obstoječih poselitvenih območjih. |
|
(8)
Notranji razvoj naselij obsega predvsem: |
|
·
zgoščevanje poselitve ob upoštevanju zagotovitve kakovosti bivanja, |
|
·
ustvarjanje nove kakovostnejše strukture in rabe urbanega prostora, |
|
·
ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine. |
|
(9)
Celovita prenova naselij se izvaja: |
|
·
s
prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda, |
|
·
z
ohranjanjem kakovostnih stavb in urbane strukture ter ustvarjanjem
arhitekturne prepoznavnosti skladno z obstoječimi elementi, |
|
·
z
varovanjem podobe, merila in krajinskega okvira naselij, |
|
·
s
prenovo komunalne infrastrukture, |
|
·
s
sanacijo degradiranih območij. |
|
(10)
Usmeritve za širitev območij naselij: |
|
·
širitve
se usmerjajo v lokalna in oskrbna središča ter druga kmetijska in gozdna
zemljišča, z upoštevanjem možnosti priključitve na prometno in komunalno
infrastrukturo ter čistilno napravo, |
|
·
s
širitvijo se ohranjajo morfologija naselij, krajinske in arhitekturne
prepoznavnosti ter tipologije naselij, |
|
·
nova
območja se opredeljujejo na površinah, ki omogočajo funkcijsko in
oblikovno nadgradnjo naselij, |
|
·
upoštevajo se značilnosti arhitekturnih krajin Kras – Sežana in Brkini z
Markovščino (Tipologija arhitekturnih krajin in regij v Sloveniji;
Fister et al., 1993); |
|
(11)
Razpršena gradnja se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in
dopolnjevanjem. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe
kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, zaradi potreb
prestrukturiranja kmetijstva. |
|
(12) Za
zagotavljanje ohranjanja poselitve na območjih razpršene poselitve: |
|
·
varuje
in ohranja se obstoječa območja poselitve, |
|
·
prepoveduje se vsakršna nova razpršena gradnja, ki ne služi neposrednim
potrebam kmečkih gospodarstev, razvoju turizma ali dopolnilnih
dejavnosti, |
|
·
rekonstrukcija in prizidava imajo prednost pred novogradnjami. |
|
|
|
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
|
|
(13) V
občini Divača posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo
prepoznavne kakovosti na področju kulturne dediščine, predstavljajo vsi
objekti in območja, varovana po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Objekti in območja
kulturne dediščine se varujejo glede na njihov pravni status (kulturni
spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne
dediščine) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega
akta. |
|
(14) Na
objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive
ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in
oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kakovosti prostora. Pri
načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh
območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve
morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene
celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe,
ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim
varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo
ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru. |
|
(15)
Območja, ki vključujejo prepoznavne prvine v krajini, so dobro ohranjena
območja z redkimi ali enkratnimi vzorci krajinske zgradbe s poudarkom na
varovanju kulturne dediščine z visoko pričevalno in spomeniško
vrednostjo, pogosto v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin
ali naravnih vrednot. Številni naravni pojavi, še zlasti vse jame in
brezna, so varovani kot naravne vrednote. Najpomembnejše so posebej
zavarovane kot naravni spomeniki. Zaradi visoke stopnje biotske
raznovrstnosti je območje občine skoraj v celoti varovano kot posebno
varstveno območje NATURA 2000 in ekološko pomembno območje. Zavarovano
območje Škocjanskih jam je uvrščeno na UNESCOV seznam svetovne naravne
dediščine. Velik del občine je predviden za vključitev v Kraški regijski
park. |
|
(16)
Razvoj krajine prednostno zagotavlja: |
|
·
ohranjanje prepoznavnosti kakovosti krajine, |
|
·
izkoriščanje in vzdrževanje potenciala za sedanje in prihodnje
dejavnosti v krajini, |
|
·
ohranjanje naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih
procesov, |
|
·
zagotavljanje varnega, privlačnega in prijetnega bivalnega okolja. |
|
(17)
Zagotavljata se dolgoročni razvoj in ohranjanje obstoječih kmetijskih
površin. Na območjih prepoznavnih kulturnih in simbolnih vrednosti
kulturne krajine se ohranjata obstoječa kmetijska raba in struktura. |
|
(18) Pri
posegih v gozd in gozdni prostor je treba upoštevati tipološke
značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja,
značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti
obstoječega gozdnega roba. |
|
(19) Z
vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so načrtovani
naslednji ukrepi in usmeritve, ki omogočajo trajnejšo rešitev kakovosti
vode: |
|
·
varovanje obstoječih vodnih virov pred onesnaženjem, |
|
·
sanacija
neprimerno utrjenih vodotokov, |
|
·
urejanje
in vzdrževanje hudournikov, |
|
·
varovanje podzemne vode, |
|
·
zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov (npr. z
ohranjanjem obrežne vegetacije in naravne struge z brežinami), |
|
·
na čim
večjem območju je treba zagotoviti uspešno čiščenje odpadnih komunalnih
vod, |
|
·
upoštevanje čezmejnega vpliva pri dejavnostih za izboljšanje stanja
voda. |
|
|
|
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
|
|
(20) V
izvedbenem delu OPN se določijo območja naslednjih namenskih rab
zemljišč: |
|
·
stavbna
zemljišča, |
|
·
kmetijska zemljišča, |
|
·
gozdna
zemljišča, |
|
·
vodna
zemljišča, |
|
·
druga
zemljišča. |
|
(21)
Stavbna zemljišča oziroma območja za poselitev se določijo na osnovi
prikaza teh zemljišč v veljavnem dokumentu in izraženih razvojnih
pobudah. |
|
(22)
Kmetijska zemljišča se določijo na osnovi veljavnega planskega akta. Do
določitve trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč se še vedno
razvrščajo na najboljša in druga kmetijska zemljišča. |
|
(23)
Gozdna zemljišča se določijo na osnovi veljavnega planskega akta in
upoštevanja podatkov o gozdnih zemljiščih, pridobljenih od nosilca
urejanja prostora s področja gozdarstva. |
|
(24)
Vodna zemljišča se določijo na osnovi prikaza teh zemljišč v veljavnem
planskem aktu ter ob upoštevanju dejanskega stanja, prikazanega s
topografskimi podatki. |
|
(25)
Druga zemljišča se določijo na osnovi prikaza teh zemljišč v veljavnem
planskem aktu in ob upoštevanju dejanskega stanja, prikazanega s
topografskimi podatki. |
|
|
|
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
|
|
(26)
Prostorski izvedbeni pogoji so podani za celotno območje občine. |
|
(27)
Določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj
ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter
oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter
skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za
gradnjo objektov zunaj območij poselitve ter za pripravo podrobnih
prostorskih načrtov. |
|
|
|
Omrežje
naselij z vlogo in funkcijami naselij |
|
|
|
(28)
Občina Divača bo spodbujala razvoj policentričnega omrežja naselij, ki
ga tvori tristopenjsko strukturirano omrežje naselij: pomembnejše
lokalno središče – občinsko središče, lokalna središča ter oskrbna
naselja. |
|
(29)
Naselje Divača predstavlja pomembnejše lokalno središče – občinsko
središče, ki je nosilec osrednjega gospodarskega, socialnega in
kulturnega razvoja lokalne skupnosti. Divača s svojo upravno, oskrbno,
storitveno, družbeno in zaposlitveno funkcijo predstavljala najmočnejše
urbanizirano naselje v občini. Ima največji delež prebivalstva, urbane
stanovanjske gradnje in delovnih mest. Občinsko središče ohranja in
krepi zadostno in dostopno oskrbo s centralnimi dejavnostmi za svoje
gravitacijsko zaledje. |
|
(30) Kot
lokalno središče se razvija naselje Senožeče. Centralno naselje je v
zadostni oddaljenosti od občinskega središča, zaradi česar vzdržuje
svoje gravitacijsko zaledje (Senožeško podolje). Krepi se njegova vloga
zaposlitvenega središča kot tudi oskrbne, storitvene ter družbene
funkcije naselja. |
|
(31) Kot
lokalno središče se razvija naselje Vremski Britof. Naselje se
funkcionalno povezuje z naseljem Famlje (zaselek Rudnik) in naseljem
Dolnje Vreme. Za ta funkcionalno povezana naselja je ob ohranjanju
naselbinske identitete treba zagotoviti možnost razvoja kakovostnih
delovnih mest ter predvsem oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti
za njihovo neposredno gravitacijsko območje (Vremska dolina, Brkini).
|
|
(32) Kot
oskrbno naselje se razvija naselje Barka, v katerem se spodbuja predvsem
razvoj tistih oskrbnih in drugih centralnih dejavnosti, ki so potrebne
za ohranjanje prebivalstva ter zagotavljanja možnosti za vzpostavitev
privlačnejših pogojev za bivanje v tem demografsko ogroženem delu
občine. |
|
(33) V
ostalih naseljih se ohranja pretežno podeželski značaj. Tu prevladujejo
stanovanjske funkcije, ki se dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi,
ponekod tudi s turističnimi in gostinskimi dejavnostmi ter lokalnim
obrtništvom. Ta naselja se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti,
upoštevajoč razvojne pobude in omejitve. Med naselja s poudarjeno
turistično funkcijo se glede na specifične dejavnike razvoja (izjemna
naravna in kulturna dediščina) uvrščajo naselja znotraj regijskega parka
Škocjanske jame. |
|
(34)
Zasnova omrežja naselij je prikazana v grafičnem delu strateškega dela
OPN na Karti 1: »A – Zasnova prostorskega razvoja občine, Zasnova
omrežja naselij«. |
|
|
|
Urbana
središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt |
|
|
|
Urbanistični načrt je izdelan za naselji Divača in Senožeče. |
|
|
|
Prednostna območja za razvoj na območjih kmetijskih zemljišč |
|
|
|
Kot
prednostna območja se razvijajo območja v ravninskem delu občine na
Senožeškem polju (Mošnjice) in Senadolskem polju, v zaledju naselij
Divača, Dolnje Ležeče, Gradišče, Brežec in Goriče, na Vremskem polju in
Danskem polju. |
|
|
|
Prednostna območja za razvoj na območjih gozdnih zemljišč |
|
|
|
Kot
prednostna območja se razvijajo predvsem gozdovi, ki opravljajo izjemno
poudarjene socialne in ekološke funkcije. Med njimi so predvsem predlogi
varovalnih gozdov na območju Škocjanskih jam ter pas gozda severozahodno
od vasi Podgrad pri Vremah in okoli Griškega polja. Prednostno se
razvijajo tudi območja strnjenih gozdnih kompleksov in območja gozdov na
strmih in težje dostopnih legah, ki so za kmetijsko in druge vrste rabe
manj primerna. |
|
|
|
4.
ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
Razvoj
gospodarske javne infrastrukture |
|
|
|
(1)
Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v
skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja.
Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v prihodnje dopolnjevala na
območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo,
izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja
in zmanjšanja obremenitev okolja. |
|
(2) Z
razvojem prometne infrastrukture se podpirajo razvoj policentričnega
omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi
značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih
območij ter njihova povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem
višje ravni. |
|
(3)
Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in
drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavljajo kakovostni bivalni in delovni
pogoji, zmanjšujejo negativni vplivi na okolje, ohranjajo naravne in
kulturne kakovosti ter varujejo naravni viri. |
|
|
|
Prometna
infrastruktura |
|
|
|
(4)
Območje občine leži na glavnih prometnih (in infrastrukturnih)
koridorjih med mestoma Ljubljana in Trst ter med Senožečami oziroma
Divačo in (slovensko) Istro. Med vsemi tremi kraki je (po LN) že
zgrajena avtocesta. |
|
(5)
Preko občine poteka dvotirna elektrificirana železniška proga G50
Ljubljana – Sežana – d. m., od nje se v Divači odcepi enotirna
elektrificirana proga G60 Divača - cepišče Prešnica. V
pripravi so DPA za dopolnitev železniškega omrežja, ki tangirajo tudi
območje občine. |
|
(6)
Poleg glavnih prometnih poti med Ljubljano in Trstom oziroma Koprom (A-1
Šentilj–Koper in A3 Divača–Fernetiči ter R2-409 Postojna–Razdrto–Kozina
in R2-445 Senožeče–Sežana–Fernetiči), preko občine potekajo tudi
regionalne ceste od Divače do Bazovice (R1-205 Divača–Lokev–Lipica), od
Divače proti Sežani (R2-446 Sežana–Divača), od Divače do Pivke (R3-622
Divača–Goriče–Košana–Kal) in cesta, ki poteka po dolini reke Reke od
Ribnice (na cesti Postojna–Reka) do glavne ceste Senožeče (LJ)–Kozina
(KP) (R2-405/1108 Škocjan–Matavun). To cesto bo v nadaljevanju treba
posodobiti oziroma asfaltirati do Lokve (z ureditvijo izvennivojskega
križanja z istrsko železnico). |
|
(7) Pri
avtocesti je treba upoštevati morebitno širitev za en prometni pas, to
je najmanj 7 m od roba cestnega sveta obojestransko. |
|
(8)
Kolesarsko omrežje se ureja na območju celotne občine. Označijo se
turistične poti, ki so primerne tudi za gorsko kolesarjenje, predvsem na
Vremščico. |
|
(9)
Zagotovi se ustrezna opremljenost s pešpotmi znotraj naselij s sistemom
pločnikov ob cestišču in samostojnimi peš koridorji. S pešpotmi znotraj
naselja se prednostno urejajo naselja ob glavnih cestah, ki so še brez
obvoznic. |
|
(10) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za prihodnje novo
opremljanje in preurejanje, se predhodno celovito uredijo prometne,
komunalne in energetske vode in zveze. Obnova infrastrukturne opreme se
izvaja po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih
urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se
hkrati obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in
naprave infrastrukture za posamezni odsek ali območje. Praviloma naj bi
infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih
koridorjih. |
|
(11) V
občini Divača je tudi letališče Divača. Načrtovana prostorska ureditev
posega v območje kontroliranega dela zračnega prostora nad letališčem in
okrog njega, namenjenega varovanju letališkega prometa. Upoštevati je
treba vzletno priletne in druge omejitvene ravnine letališča in omejitve
svetlobnih emisij, ki lahko ogrožajo varnost zračnega prometa. Pri
načrtovanju razvoja letališča Divača je nujno treba upoštevati varstvene
režime v Regijskem parku Škocjanske jame in varstvene cilje območij
Natura 2000 na lokaciji letališča (SPA Kras in SCI Kras). Večanje pomena
letališča za športna in turistična letala lahko pomeni zahtevo po nujnih
prostorskih ureditvah letališča in hkrati večanje prometa, kar je v
nasprotju s pravili ravnanja v parku. Razvoj letališča Divača je nujno
treba načrtovati v obsegu in na način, ki ne bo v nasprotju s pravili
ravnanja v parku (npr. glede preletov, hrupa, prostorskih ureditev v
vplivnem območju parka ter v neposredni bližini Škocjanskih jam ipd.). |
|
(12)
Obstoječe in načrtovano prometno omrežje je prikazano v grafičnem delu
strateškega dela OPN na Karti 4: »B - Zasnova gospodarske javne
infrastrukture, Zasnova prometnega omrežja z javnim potniškim prometom«. |
|
|
|
Mirujoči
promet |
|
|
|
(13) V
Divači in Senožečah se uredi ustrezno število parkirnih mest v okviru
javnih površin in v soseskah, kar se zagotavlja z nivojskimi in
podzemnimi ureditvami. Gradnja novih objektov se pogojuje z ustreznim
številom parkirnih mest za stanovalce in zaposlene ter obiskovalce.
|
|
(14)
Urejene parkovne površine, zelenice in drevoredi se ne namenjajo za
parkiranje. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih
turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih
vrednot in drugih varstvenih območij. |
|
(15) Na
dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejših prometnicah, predvsem pa ob
priključkih na traso avtoceste, v okviru gospodarskih con in ob
obstoječih tovrstnih parkiriščih se zagotovijo parkirišča za tovorna
vozila. |
|
(16)
Počivališča za avtodome se zagotovijo ob nosilni razvojni turistični osi
med Divačo in Koprom, pri Divači in v naselju Škoflje. |
|
|
|
Javni
potniški promet |
|
|
|
(17) Med
Divačo in Senožečami ter sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi
zaledji se na ravni regije vzpostavi učinkovit javni potniški promet za
zagotavljanje dostopnosti do zaposlitvenih centrov, krajev šolanja,
oskrbe. Divača se kot občinsko središče razvija v prometno vozlišče za
javni potniški promet. Na širšem območju železniške postaje v Divači se
uredi nova avtobusna postaja, ki bo tvorila vozlišče oziroma prestopno
točko med posameznimi prometnimi sistemi. |
|
(18) V
vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova
oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih
gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe
vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna
postajališča ter stojišča za potnike, ki naj se glede na potrebe
predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Po potrebi
se zgradijo še dodatna postajališča, s katerimi se zadosti migracijskim
potrebam. |
|
(19) Pri
postavitvi novih in rekonstrukciji obstoječih avtobusnih postajališč JPP
se upošteva vidik prometne varnosti z varnimi dostopi za pešce in
kolesarje. |
|
(20)
Kjer je to smiselno in izvedljivo, se šolski prevoz združuje z javnim
linijskim prometom, zaradi povečevanja standarda dostopnosti občanov in
racionalizacije prevozov. |
|
(21)
Železniška postaja v Divači se ohranja na obstoječi lokaciji, ki se
preuredi v smislu posodobitve in povečanja prometne varnosti ter
zagotavljanja ustreznih funkcionalnih površin, vključno s parkirišči za
osebna vozila v povezavi z ustrezno parkirno politiko. |
|
|
|
Zasnova
telekomunikacij |
|
|
|
(22)
Razvoj telekomunikacijske infrastrukture se usmeri v opremljanje naselij
s sodobnimi tehnološkimi rešitvami ter pokritost čim večjega območja
občine s signalom različnih ponudnikov mobilne telefonije in drugih
mobilnih komunikacijskih storitev ter prizemne TV. |
|
(23)
Glavni medkrajevni telekomunikacijski optični kabli potekajo ob glavnih
državnih cestah (iz smeri Razdrtega proti Sežani in Kozini), od koder
potekajo krajevni telekomunikacijski kabli do vseh posameznih naselij iz
lokalnih telekomunikacijskih central Divača, Vremski Britof, Senožeče in
Barka. |
|
(24) V
občini so radiorelejni daljinski sistemi LC Divača–LC Barka, LC Barka–LC
Vremski Britof, LC Barka–RR Gornje Ležeče, RR Gornje Ležeče–RR Suhorje,
LC Barka–LC Buje. Načrtovan je radiorelejni daljinski sistem LC Barka–RR
Kozjane. |
|
(25)
Obstoječe in načrtovano telekomunikacijsko omrežje sta prikazana v
grafičnem delu strateškega dela OPN na Karti 5: »B – Zasnova gospodarske
javne infrastrukture, Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez«. |
|
|
|
Zasnova
energetske infrastrukture |
|
|
|
(26) Na
območju občine so naslednji objekti za razdeljevanje in prenos
električne energije: |
|
·
RTP
400/100–220/110/35/10 kV Divača, |
|
·
DV 400
kV Divača–Redipuglia, |
|
·
DV 400
kV Beričevo–Divača, |
|
·
DV 400
kV Divača–Melina |
|
·
DV 220
kV Divača–Padriče, |
|
·
DV 220
kV Divača–Kleče, |
|
·
DV 220
kV Divača–Pehlin, |
|
·
DV 2 x
110 kV Ajdovščina–Divača, |
|
·
DV 2 x
110 kV Gorica–Divača, |
|
·
DV 2 x
110 kV Divača–Koper, |
|
·
DV 110
kV Divača–Koper in |
|
·
DV 110
kV Divača–Pivka |
|
ter
rezerviran varovalni pas za prenosni elektroenergetski daljnovod: |
|
·
DV 2 x
400 kV Divača–Redipuglia, |
|
·
DV 2 x
400 kV Beričevo–Divača, |
|
·
DV 2 x
110 kV Divača–Postojna in |
|
·
enosmerna VN povezava Slovenija–Italija. |
|
(27) Za
vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 110 kV in DV 400 kV) je
predvidena nadgradnja daljnovodov v dvosistemske (DV 2 x 110 kV in DV 2
x 400 kV), za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 220 kV) pa je
predvidena nadgradnja daljnovodov v dvosistemske (DV 2 x 400 kV). |
|
(28)
Oskrba z električno energijo je zagotovljena iz obstoječe razdelilne
transformatorske postaje (RTP) 110/20 kV Sežana, ki se napaja preko 110
kV daljnovoda med Divačo in Sežano za vsa naselja v občini. Iz RTP-ja se
območje urejanja oskrbuje preko srednjenapetostne in nizkonapetostne
distribucijske elektroenergetske infrastrukture. |
|
(29) Za
morebitno povečanje kapacitet v prihodnosti se predvidijo širitve RTP
Divača (v smeri proti Z). |
|
(30) V
Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je predvidena trasa
produktovoda med Koprom, Ljubljano in Lendavo, ki poteka preko občine ob
avtocesti. |
|
(31) Že
v fazi sprejemanja načrtov za večje sklope novogradenj je treba
predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih območjih. Na
področju strnjene poselitve naj se načrtujejo predvsem centralizirani
sistemi ogrevanja (skupne kotlovnice), ki bodo nadomestili sicer
morebitne številne posamezne kurilne naprave, ki so tako ekološko kot
tudi ekonomsko manj sprejemljiva rešitev. Pred sprejetjem kakršne koli
odločitve je treba predhodno analizirati možnosti izrabe lesne biomase v
sistemih daljinskega ogrevanja, saj je v občini potencial te velik. Prav
tako je treba proučiti tudi možnosti izrabe ostalih obnovljivih virov.
Vsekakor so obnovljivi viri prednostni viri energije. |
|
(32) Na
osnovi področne zakonodaje v Občini Divača na splošno velja naslednji
prioritetni vrstni red energentov in načinov ogrevanja: |
|
·
vsi
obnovljivi viri energije ali soproizvodnja toplote in električne
energije z visokim izkoristkom, |
|
·
daljinska toplota (toplovod/vročevod), |
|
·
zemeljski plin, |
|
·
utekočinjen naftni plin (UNP), |
|
·
ekstralahko kurilno olje (ELKO). |
|
(33) Pri
večjih sklopih novogradenj (predvsem nestanovanjskih) je priporočljiva
še analiza izvedljivosti kogeneracije (toplota, električna energija) ali
trigeneracije (toplota, hlad, električna energija) kot celovitega načina
oskrbe posameznih zaključenih območij. Z ekonomičnega vidika je navadno
smotrna postavitev kogeneracije oziroma trigeneracije za kotle moči nad
1 MW in dovolj visoko pasovno porabo elektrike. Na področju razpršene
poselitve se objekti oskrbujejo s toploto iz individualnih naprav. |
|
(34) Pri
načrtovanju poteka novih vodov ali drugih objektov energetske
gospodarske javne infrastrukture je treba posebno pozornost posvečati
predvsem rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov in na
prečkanju območij naravne krajine in območij kakovostno kulturne
krajine. Zlasti na območjih velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti
prostora je treba pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev
posebno pozornost posvetiti umeščanju objektov in naprav, zaradi katerih
bodo lahko povzročeni moteči posegi v relief, krajinsko zgradbo in
naravne kakovosti ter na bivalno okolje. Njihovo umeščanje v prostor se
izvaja na tak način, da bosta zagotovljena ohranjanje biotske
raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. |
|
(35)
Obstoječe in načrtovano energetsko omrežje sta prikazana v grafičnem
delu strateškega dela OPN na Karti 5: »B – Zasnova gospodarske javne
infrastrukture, Zasnova energetskega omrežja in omrežja zvez«. |
|
|
|
Obnovljivi viri energije |
|
|
|
(36)
Spodbuja se koncept energetske neodvisnosti in uporaba obnovljivih virov
energije – skladno z izdelanim lokalnim energetskim konceptom (LEK)
Občine Divača, in sicer uporaba: |
|
A.
biomase (les in lesni odpadki) kot energenta za skupne kotlovnice in kot
vir ogrevanja za individualna kurišča v individualnih stanovanjskih
objektih; |
|
B.
sončne energije s: |
|
·
solarnimi sistemi za ogrevanje in osvetljevanje prostorov – pasivna
izraba, |
|
·
sončnimi
zbiralniki za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov – aktivna
izraba, |
|
·
sončnimi
celicami za proizvodnjo električne energije – fotovoltaika; |
|
C.
hidroenergije z gradnjo malih hidroelektrarn; |
|
D.
energije vetra z gradnjo vetrnih elektrarn; |
|
E.
geotermalne energije. |
|
(37)
Izkoriščanje sončne energije s sončnimi celicami se usmerja predvsem na
že degradirana območja (del opuščenega kamnoloma v sanaciji Laže) in na
strehe objektov. Zaželeno je, da so strehe proizvodnih, poslovnih,
trgovskih in športnih objektov opremljene s fotovoltaiko, če niso
ozelenjene. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa
oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ali sončnih celic ni možna.
Spodbuja se postavitev sončnih celic tudi na stanovanjske objekte, če le
niso na območjih (zaščitenih) vaških jeder. |
|
(38)
Izraba lesne biomase se prednostno načrtuje pri daljinskem ogrevanju za
večje (družbene) objekte in pri individualnih sistemih ogrevanja.
|
|
(39)
Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova
izraba, v skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami
in utemeljitvami. |
|
|
|
Zasnova
komunalne infrastrukture |
|
|
|
(40)
Obstoječi transportni vodovod poteka iz smeri Lokve, mimo Kačič-Pareda
do vodohrana Rodik. Nad Lokvijo je raztežilnik Lokev, kjer se iz
transportnega vodovoda odcepi krak, ki napaja mesto Divača ter Vremsko
dolino. Predvidena je priključitev na transportni vodovod za mesto
Divača in Vremsko dolino iz smeri industrijske cone Risnik. Ob gradnji
hitre železnice Trst–Divača se predvidi gradnja novega vodovoda iz smeri
Sežane mimo vasi Merče, Povir in Gorenje do Divače. |
|
(41) Iz
lokalnega vodnega vira Mlačevo se napajajo vasi Laže, Senožeče, Potoče,
Dolenja vas, Gabrče in Senadole. Predvideni sta dve varianti
priključitve teh naselji na Brestoviški vodovod, in sicer iz vasi Štorje
do Senožeč oziroma iz smeri RTP Divača do Senožeč. V okviru projekta
Oskrba z vodo Obale in Krasa sta predvidene rekonstrukcija dela vodovoda
Mlačevo–Senožeče z gradnjo novega vodohrana Razdrto ter delna
rekonstrukcija razdelilnega omrežja v Senožečah. Predvideni sta gradnja
vodovoda med vasjo Senadole in zaselkom Senadolice ter rekonstrukcija
dela vodovoda do črpališča Mlačevo. |
|
(42)
Priključitev na javni vodovod se predvidi še za naselja: Vatovlje,
Misliče, Vareje, Barka iz vasi Artviže ter naselje Kozjane iz vasi
Tatre. Te vasi se trenutno oskrbujejo iz lokalnih vodnih virov. Iz vasi
Vareje je predviden odcep za priključitev vasi Podgrad pri Vremah. |
|
(43)
Predvidena je gradnja novega vodohrana na lokaciji obstoječega vodohrana
Gradišče pri Divači za potrebe oskrbe Vremske doline. |
|
(44) Za
odvajanje in čiščenje odpadne vode je v občini zgrajen kanalizacijski
sistem v Divači s čistilno napravo v depresiji ob športnih igriščih
(zanjo se načrtuje prestavitev izven naselja) ter v Senožečah s čistilno
napravo zahodno od naselja. Za ostala naselja se odvajanje in čiščenje
odpadne vode načrtujeta skladno z Operativnim programom odvajanja in
čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Divača. |
|
(45)
Obstoječa in načrtovana infrastruktura s področij komunalnega in vodnega
gospodarstva ter varstva okolja je prikazana v grafičnem delu
strateškega dela OPN na Karti 6: »B – Zasnova gospodarske javne
infrastrukture, Zasnova vodnega gospodarstva«. |
|
|
|
Javna
razsvetljava |
|
|
|
(46)
Oskrba naselij z javno razsvetljavo je omejena na naselji Divača in
Senožeče. Za ostala naselja se predvidevata dopolnitev in gradnja javne
razsvetljave, v prvi fazi predvsem ob voznih površinah in neosvetljenih
pohodih. |
|
(47) Na
vseh območjih, v katerih je treba načrtovati osvetljevanje, je zaradi
zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem
možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji,
netopirji), treba upoštevati usmeritev, da se območja ne oziroma čim
manj osvetljujejo. Osvetljevanje se izvede s svetilnimi telesi, ki so v
skladu s področno zakonodajo. |
|
|
|
Ravnanje
z odpadki |
|
|
|
(48)
Ravnanje z odpadki v občini se izvaja s koncesionarjem. Sledilo bo
državnim in evropskim strateškim usmeritvam ravnanja z odpadki. Količine
komunalnih odpadkov bo mogoče zmanjšati z ustrezno organizacijo zbiranja
posameznih vrst odpadkov in zagotovitvijo njihove snovne in energetske
izrabe. |
|
(49)
Zbrani odpadki se zbirajo v Centru za ravnanje z odpadki Sežana (CERO
Sežana), po izteku koncesijskega obdobja pa se bo odlaganje reševalo
skladno z nacionalno zakonodajo. V Divači je urejen tudi zbirni center
za individualni dovoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev (ZC Divača).
Poleg običajnega odvoza ostanka komunalnih odpadkov je za celotno
območje občine vzpostavljen sistem ekoloških otokov za ločeno zbiranje
odpadkov. |
|
(50) S
sistemom za ločeno zbiranje odpadkov se opremijo vsa naselja. Občina
spodbuja zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse
potrebne ravni ravnanja z odpadki. |
|
(51)
Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališča odpadkov. |
|
(52) Za
odlaganje gradbenih odpadkov je v občini Divača določena delujoča enota
za prevzem gradbenih odpadkov v kamnolomu Laže. Naslednja najbližja
deponija gradbenih odpadkov je v kamnolomu Mali Medvejek, v občini
Sežana. Posamezna manjša odlagališča zemeljskih odpadkov se lahko
urejajo tudi na drugih delih občine, vendar na osnovi vsakokratnih
prostorskih in okoljskih presoj. |
|
(53) Za
zbiranje odpadnih surovin se zagotovijo prostorske ureditve in objekti
na območju industrijsko obrtne cone Divača v neposredni bližini
občinskega središča Divača. |
|
|
|
Pokopališka dejavnost |
|
|
|
(54) V
občini so pokopališča: v Divači, Senožečah, Škocjanu, Kačičah-Paredu,
Dolenji vasi, Senadolah, Vremenskem Britofu, na Kozjanah, na območju
Škoflje-Zavrhek, v Podgradu, na Barki in Vatovljah. |
|
(55)
Potrebe po mrliških vežicah so izražene. |
|
|
|
5.
OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z
NJIMI PROSTORSKO POVEZANA |
|
|
|
Območja
naselij |
|
|
|
Območja
naselij so: Barka, Betanja, Brežec pri Divači, Dane pri Divači, Divača,
Dolenja vas, Dolnje Ležeče, Dolnje Vreme, Famlje, Gabrče, Goriče pri
Famljah, Gornje Ležeče, Gornje Vreme, Gradišče pri Divači, Kačiče-Pared,
Kozjane, Laže, Matavun, Misliče, Naklo, Otošče, Podgrad pri Vremah,
Potoče, Senadole, Senožeče, Vareje, Vatovlje, Vremski Britof, Zavrhek,
Škocjan, Škoflje. |
|
|
|
Okvirna
območja naselij in območja sanacije razpršene gradnje |
|
|
|
(1)
Okvirna območja naselij poleg obstoječih območij znotraj meja stavbnih
zemljišč obsegajo tudi površine, prisotne skoraj ob večini naselij, ki
predstavljajo potencialna območja širitve naselij. To so območja
sanirane razpršene gradnje, ki se priključijo naselju, kjer je to
prostorsko pogojeno s širitvijo naselja. Izhodišča za sanacijo so: |
|
·
območja
razpršene gradnje oddaljena od naselij, ki jih ni možno vključiti v
obstoječa naselja se določijo samo kot zazidane površine – stavbišča; |
|
·
ostala
območja razpršene gradnje se komunalno sanirajo.; |
|
·
samostojne kmetije so v tem prostoru prej izjema kot pravilo. |
|
(2)
Zasnova naselij in območja poselitev z območji razpršene gradnje in
razpršene poselitve so prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN
na Karti 7: »C – Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene
gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana ter okvirna
območja razpršene poselitve«. |
|
|
|
6.
DOLOČITEV OBMOČIJ RAZPRŠENE POSELITVE |
|
|
|
Določitev območij razpršene poselitve |
|
|
|
(1) S
tem OPN se ne uvajajo nove razpršene gradnje poselitve. V primerih, ko
objekti kljub gradbenemu dovoljenju niso bili vneseni v občinski načrt,
jim je v OPN določeno stavbišče. |
|
(2)
Okvirna območja avtohtone razpršene poselitve so: ob potoku Močilnik na
začetku Vipavske doline, ki je sestavni del naselja Otošče (Bežajevi,
Kuntovi, Žagar in Ponovičar); ob reki Reki okrog Škocjana, Školj in na
meji občine pri Bujah (Cerkvenikov mlin in Fežnar) ter ob potoku Padež
(Kovač). |
|
(3)
Posamezni zaselki (več hiš) so še Ledenica in Pared pri Kačičah, Loka
pri Zavrhku, Potok pri Podgradu pri Vremah in Rudnik pri Vremskem
Britofu. |
|
(4)
Razpršena poselitev je tudi ob državni cesti med Lažami in Senožečami,
pri Senadolah in Dolenji vasi ter ob cesti skozi dolino reke Reke.
|
|
(5)
Izven naselij so tudi cerkve: pri Otoščah, Naklem, Potočah; cerkve s
pokopališči so pri Kačičah-Paredu, med Misličami in Vatovljami; cerkev z
župniščem in pokopališčem je pri Vremskem Britofu; pokopališča pa so med
Divačo in Dolnjimi Ležečami ter med Zavrhkom in Škofljami. |
|
(6)
Izven naselij so tudi kmetijski objekti: kokošja farma med Barko in
Varejami, kmetija v Divači za RTP, kmetijski obrat pri Zavrhku, žagi za
razrez hlodovine pri Senadolah in Misličah ter objekti za kmetijsko
proizvodnjo na Vremščici. |
|
|
|
7.
USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE |
|
|
|
Razvoj
naselij |
|
|
|
(1)
Razvoj naselij v občini Divača se prvenstveno zagotavlja v smeri dviga
kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, celovitimi
prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z
razvojnimi potrebami, pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih
naselij. |
|
(2) Nova
poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja centralnih naselij
skladno z razvojnimi potrebami naselij v okviru omrežja naselij.
Prvenstveno se zagotavljata boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba
praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe
obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih
poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in
sanacijo degradiranih območij. Ob tem je treba zagotoviti ustrezno
razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati
identiteto naselja. |
|
(3)
Širitve naselij so dopustne v primerih, ko znotraj naselja ni več
primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za
razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Prvenstveno
se širijo centralna naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve
naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja večjih širitev
in zaokrožitev naselij je praviloma treba načrtovati z občinskimi
podrobnimi prostorskimi načrti. |
|
(4)
Namembnost se spreminja predvsem tistim zemljiščem, ki so manj primerna
za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali
na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj
omejujejo primarna raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno
uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju
poselitve čim bolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in
zaščitenih kmetij. |
|
(5) Pri
razvoju naselij se kulturna dediščina upošteva kot dejavnik kakovosti
bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se
kulturna dediščina obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti. |
|
Notranji
razvoj naselij |
|
(6) Za
vsa naselja se praviloma najprej zagotavlja notranji razvoj naselij in
nato predvidene širitve. |
|
(7) Pri
načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjena
identiteta naselja ali njegovega dela. |
|
(8)
Kakovost bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo
javnih prostorov in urbane opreme. |
|
(9)
Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in
zelenimi površinami. Zagotavlja se taka prostorska razporeditev zelenih
površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, te pa povezati z
odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta in
z zaledjem se povežejo s kolesarskimi in pešpotmi. |
|
(10)
Zagotavljata se boljša izkoriščenost in kakovostnejša raba praznih in
neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo
razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto
krajino. |
|
(11) V
podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno
namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in
sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti,
povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi
izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom,
oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem
je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kakovosti. |
|
(12) V
naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se zagotavljajo delovna
mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med
seboj in s stanovanjskimi območji. |
|
(13)
Proizvodne dejavnosti se umeščajo v gospodarske cone. V taka območja se
lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne
s proizvodnimi dejavnostmi. |
|
(14)
Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti
ter manjši proizvodnji obrati se lahko umeščajo v podeželska naselja. |
|
(15)
Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne
infrastrukture se umeščajo v dele naselij, kjer imajo možnost
dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim
večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš. |
|
(16)
Stanovanja se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja
in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi
preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost
stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov. |
|
|
|
Širitev
naselij |
|
|
|
(17)
Največje širitve se načrtujejo za naselje Divača, kjer so predvidene
večje širitve stanovanjskih območij v severozahodnem delu ter južno od
železniške proge. |
|
(18)
Večje širitve stanovanjskih območij so omogočene tudi v naselju
Senožeče, in sicer v jugozahodnem in severovzhodnem delu. V Senožečah se
ustvarjajo tudi nova območja centralnih in proizvodnih dejavnosti z
gospodarsko cono. |
|
(19)
Stanovanjske površine s spremljajočimi območji oskrbnih, trgovskih,
poslovnih in storitvenih dejavnosti se širijo tudi v centralnem naselju
Vremski Britof oziroma njegovi aglomeraciji (Vremski Britof, Dolnje
Vreme in Famlje – zaselek Rudnik). |
|
(20)
Širitve v teh naseljih so namenjene tako zasledovanju razvojnih ciljev
Občine kot potrebi po vzpostavitvi kakovostne urbane strukture naselij.
|
|
(21) V
ostalih naselij so širitve in zaokrožitve mogoče v skladu z razvojnimi
potrebami posameznega naselja. |
|
(22)
Območja širitev in zaokrožitev naselij se načrtujejo z občinskimi
podrobnimi prostorskimi načrti in/ali podrobnimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji. |
|
(23) V
preteklosti neustrezno načrtovane površine (npr. na reliefnih robovih,
prevelikih strminah na 15°, prekomerno načrtovane površine glede na
vlogo naselij v omrežju naselij) se nadomestijo s primernejšimi
ustreznimi površinami oziroma se vrnejo v primarno rabo. |
|
|
|
Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih |
|
|
|
(24)
Stanovanjska dejavnost: |
|
·
Stanovanjska dejavnost se razvija v ravninskem in dolinskem delu ob
glavnih cestah, v hribovitem delu pa se ohranja. Večji razvoj
stanovanjske dejavnosti se predvideva predvsem v Divači in Senožečah; |
|
·
V
podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli,
nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev
za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prednost
se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v posodobitev kmetijstva
in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti; |
|
·
Za
območja počitniških hiš ni predvidenih posebnih območij. |
|
(25)
Centralne dejavnosti: |
|
·
Preplet
stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter
zelenimi površinami se določa v centralnih naseljih, v ostalih naseljih
pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi
storitvenimi in družbenimi dejavnostmi. |
|
·
Območja
družbenih dejavnosti so v območjih centralnih naselij, kjer bo Občina
zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V ostalih
naseljih se ohranjajo obstoječe družbene dejavnosti z možnostjo razvoja. |
|
(26)
Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih,
kjer se ohranja možnost razvoja. Upravne funkcije se še nadalje
razvijajo v Divači. Šolstvo, varstvo predšolskih otrok ter nekatere
centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne ipd.) so tako v občinskem
središču kot tudi v naseljih Senožeče in Vremski Britof; površine
športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v Divači, v ostalih
naselij se razvijajo v okviru potreb na za ta namen določenih območij. |
|
(27)
Gospodarske dejavnosti: |
|
·
Poslovno
proizvodne dejavnosti so v območjih proizvodnih dejavnosti načrtovane v
naseljih Divača in Senožeče ter na območju asfaltne baze Senožeče,
manjše še pri Ledenici, Zavrhku, v Danah pri Divači, Senadolah in
Misličah. |
|
·
Zagotavljajo se prostorske možnosti za ohranjanje in razvoj manjših
gospodarskih dejavnosti tudi znotraj naselij, ki niso moteče in čezmerno
ne obremenjujejo komunalne infrastrukture naselij. |
|
|
|
Umeščanje objektov in ureditev zunaj naselij |
|
|
|
(28)
Umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali
drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih, je predvidena izven
naselij, dislocirano ali na robovih in ob pogoju, da gre za kompleksno
urejanje prostora. |
|
(29)
Kmetijska dejavnost se razvija v okviru potreb na za ta namen določenih
območjih izven naselij – kot širitev stavbnih zemljišč bo omogočena
gradnja novih ali nadomestnih objektov za potrebe tistih kmetij, ki na
obstoječih lokacijah v naseljih nimajo več razvojnih možnosti. |
|
(30)
Izven naselij, kot širitev stavbnih zemljišč, se izjemoma omogoči
umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali
morajo biti zaradi narave dejavnosti locirane na nepozidanem prostoru
(rekreacijska območja, športna igrišča ipd.). |
|
|
|
Usmeritve glede sanacije razpršene gradnje |
|
|
|
(31)
Obstoječa razpršena gradnja v obliki posamičnih stanovanjskih in drugih
objektov zunaj naselij se sanira s komunalnim opremljanjem. |
|
(32)
Območje razpršene gradnje, ki se sanira kot območje sanacije razpršene
gradnje z vključitvijo v naselje, je na območju občine neizrazito, ker
gre samo za posamezne objekte, ki se priključijo naselju. |
|
(33)
Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območje sanacije razpršene
gradnje in se opredelijo kot posebno zaključeno območje poselitve, v
občini Divača praviloma ni. |
|
|
|
Usmeritve glede ohranjanja poselitve |
|
|
|
(34) V
območjih ohranjanja poselitve, kjer se zmanjšuje število prebivalstva,
se to skuša ohranjati s spodbujanjem ohranjanja ekstenzivnega kmetijstva
in razvojem dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt,
čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ipd.) oziroma vseh vrst oskrbnih in
storitvenih dejavnosti. |
|
(35) Na
teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo
in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je potreben
za ohranjanje poselitve. |
|
|
|
Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij |
|
|
|
(36) V
ravninskem delu občine se pri razvoju poselitve teži k večji
urbanizaciji. V naseljih Divača in Senožeče se teži k zmerni
urbanizaciji v aglomeraciji Vremski Britof (Vremski Britof, Dolnje
Vreme, Famlje – zaselek Rudnik, Dolnje Ležeče). V ostalih delih občine
se ohranja pretežno ruralen tip poselitve. Zlivanje naselij se praviloma
preprečuje z zelenimi cezurami (Vremski Britof – Dolnje Vreme, Divača –
Dolnje Ležeče). |
|
(37) Za
naselji Divača in Senožeče, kjer je bil izdelan urbanistični načrt, se
smiselno upoštevajo usmeritve urbanističnega oblikovanja iz
urbanističnega načrta. |
|
|
|
Usmeritve za varstvo kulturnih kakovosti |
|
|
|
(38) V
občini Divača posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo
prepoznavne kvalitete na področju kulturne dediščine, predstavljajo vsi
objekti in območja, varovana po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Objekti in območja
kulturne dediščine se varujejo glede na njihov pravni status (kulturni
spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne
dediščine) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega
akta. |
|
(39) Na
objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive
ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in
oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kakovosti prostora. Pri
načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh
območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve
morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene
celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe,
ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim
varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo
ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru. |
|
(40) Pri
projektiranju in pripravi podrobnejših prostorskih aktov je na območjih
in objektih kulturne dediščine treba upoštevati režime in usmeritve, ki
veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili
spreminjati ali degradirati lastnosti, zaradi katerih je območje
pridobilo status območja, varovanega po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine, niso dopustni. |
|
|
|
Določitev naselij oziroma območij naselij, za katera se bo izvajala
celovita prenova, z usmeritvami |
|
|
|
(41)
Celovita prenova se načrtuje in izvaja v starem jedru v Divači in
Senožečah. |
|
(42) Za
stara jedra ostalih naselij je predvidena revitalizacija, ki obsega
funkcijsko in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je
tudi izboljšanje demografskega stanja. |
|
(43) Za
vsa območja celovite prenove se načrtujejo izdelave občinskih podrobnih
prostorskih načrtov. |
|
|
|
8.
USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI |
|
|
|
Splošne
usmeritve za razvoj v krajini |
|
|
|
(1)
Razvoj krajine v občini Divača se trajnostno usmerja v ohranjanje
naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega
razvoja. |
|
(2)
Dejavnosti v krajini se umeščajo v območja z največjimi potenciali zanje
in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi
kakovostmi, kakovostjo naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih
in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega
poročila. |
|
(3) Na
območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih
oziroma drugih kakovosti, se zagotavlja celostno varovanje. |
|
(4)
Razvoj v krajini v občini Divača se usmerja v štiri smeri, in sicer kot
pretežno naravna krajina, kot pretežno kulturna krajina, kot pretežno
urbana krajina in kot kmetijsko intenzivna krajina. |
|
(5)
Pretežno naravna krajina se ohranja na hribovitem gozdnatem območju
Senožeških brd. |
|
(6)
Pretežno kulturna krajina se ohranja in usmerjeno razvija na podeželskem
območju Brkinov, kjer prevladuje tradicionalno kmetijska raba prostora z
avtohtonimi poselitvenimi vzorci. |
|
(7)
Pretežno kmetijska krajina se ohranja in usmerjeno razvija na ravninskih
območjih Senožeškega in Senadolskega polja, Ravni med Divačo in
Goričami, na Danskem in Vremskem polju, saj imajo ta območja
pridelovalni potencial tal. |
|
(8)
Pretežno urbana krajina se usmerjeno razvija v dolinskem območju občine,
na območju današnjih večjih središčnih naseljih občine. |
|
(9)
Razvoj turistično-rekreacijskih dejavnosti, gospodarjenje z vodami in
izkoriščanje mineralnih surovin so skladni s prostorskimi potenciali,
načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot
ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
(10)
Razvoj turizma se usmerja v podeželski turizem, predvsem na podeželskih
območjih, še posebej Brkinih. Razvija se navezava na
športno-rekreacijski turizem okoli obeh večjih središč. Park Škocjanske
jame je kot zavarovano območje in območje svetovnega pomena zaradi
ohranjene narave in kulturne dediščine tudi, in predvsem, še
naravoslovno-kulturni center. |
|
(11)
Vodno gospodarske dejavnosti se usmerjajo v ohranjanje obstoječih
retencijskih površin in renaturacije vodotokov. |
|
(12)
Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja v obstoječe kope v okolici
naselja Laže, ki jih je treba po končanem izkoriščanju sanirati. Manjše
opuščene nelegalne kope (Globočak pri Matavunu, Planina pri Barki in
Strmec pri Gabrčah) se prepustijo naravnemu zaraščanju. V primeru
morebitnih sanacijskih posegov v nelegalnem kopu Strmec pri Gabrčah se
zagotavlja varstvo zavarovanih vrst ptic (na primer kačarja (Circaetus
gallicus)). Morebitna sanacija naj se izvaja v času med oktobrom in
marcem. |
|
|
|
8.1
RAZVOJNA OBMOČJA ZA POSAMEZNE DEJAVNOSTI, KI SO VEZANE NA NARAVNE VIRE |
|
|
|
Kmetijstvo |
|
|
|
(1) V
občini Divača kmetijska zemljišča zavzemajo dobro tretjino vseh površin
in označujejo pretežno ravninske dele občine. Ker je velik del občine na
območju Krasa, se zaradi specifičnih naravnih razmer uvršča med območja
s težjimi in specifičnimi naravnimi razmerami (mikroklima, relief,
geološka podlaga, prst) za kmetijsko dejavnost ter pomanjkanjem
najrodovitnejše prsti. K temu prispevajo tudi družbeni dejavniki, kot so
razdrobljenost posesti, nespecializiranost kmetijske proizvodnje in
prevladovanje majhnih kmetijskih gospodarstev. To se odraža v izboru
kultur in obsegu ter načinu obdelave ter usmerjenosti kmetij
(sadjarstvo, živinoreja). |
|
(2)
Vloga divaškega kmetijstva v regionalnem gospodarstvu je zelo skromna,
vendar je ohranjanje tega gospodarskega sektorja izredno pomembno za
vzdrževanje poseljenosti podeželja, ohranjanja kulturne krajine, biotske
raznovrstnosti in identitete območja. |
|
(3)
Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na strnjene komplekse
kmetijskih zemljišč v ravninskem delu občine, predvsem na območja
rodovitnejše prsti. Ohranjajo se manjši kompleksi kmetijskih površin v
hribovitem delu za potrebe kmetijskih gospodarstev, predvsem za pašno
živinorejo in z namenom ohranjanja kulturno krajinske podobe prostora.
|
|
(4)
Spodbuja se izboljševanje izredno neugodne strukture posesti
(razdrobljenost) in kmetij (majhne kmetije mešanega tipa) z usmerjanjem
v komasacije, specializacijo in povezovanje s turistično dejavnostjo kot
dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (turistične kmetije, osmice,
turistična konjereja). Komasacije in specializacije se spodbujajo na
celotnem območju občine, razen v Vremski dolini, kjer se spodbuja
tradicionalna kmetijska raba. Za to veljata razdrobljena
lastniško-posestniška in parcelna struktura ter hitro menjavanje
različnih kultur, kar ustvarja kakovostno kulturno krajinsko podobo
prostora, ki jo je treba ohranjati. |
|
(5)
Kmetijska dejavnost se spodbuja tudi z namenom zaustavljanja nadaljnjega
zaraščanja območij kulturne krajine ostalih podeželskih naselij.
|
|
(6)
Ohranja in spodbuja se razvoj sadjarstva na območju Brkinov. Nadaljuje
se usmerjanje v ekološko pridelavo sadja in zaustavljanje zaraščanja
starih sadovnjakov z obnavljanjem nasadov. |
|
(7) Na
celotnem območju občine se spodbujata ohranjanje in povečevanje obsega
govedoreje in reje drobnice. Ovčereja in kozjereja se uvajata predvsem
na površinah, ki niso primerne za govedorejo. Mogoča je tudi prašičereja
kot dopolnilna dejavnost kmetije, ki ponuja osnovno surovino za kraški
pršut, vendar mora upoštevati nosilno sposobnost okolja. |
|
(8) Z
usmerjeno kmetijsko dejavnostjo se zagotavlja nadaljnji obstoj
najpomembnejših pridelkov in prepoznavnih blagovnih znamk v regiji. S
promocijo in pomočjo pri prodaji se omogoči dodaten vir zaslužka.
Spodbuja se predelava osnovnih kmetijskih pridelkov v živila z višjo
dodano vrednostjo (kot so na primer sadni sok, kis, žganje, suho sadje,
suhe mesnine, sir, skuta, jogurt). |
|
|
|
Gozdarstvo |
|
|
|
(1) V
občini Divača gozdovi zavzemajo več kot polovico vseh površin. Strnjena
območja gozda so v Senožeških Brdih, na pobočjih Vremščice in v Brkinih.
Iglavci (črni bor) predstavljajo približno 40 % lesnih zalog, 60 % pa
jih sestavljajo listavci. Donosi teh gozdov so skromni. Kljub skromni
gospodarski vrednosti gozda ostaja velik del potenciala lesnoproizvodnih
gozdov neizkoriščen, zlasti v Brkinih, kjer je tudi delež gospodarsko
pomembnih gozdov najvišji. Približno 80 % gozdov je v zasebni lasti,
delež pa še narašča. Zelo velika razdrobljenost gozdne posesti otežuje
optimalno izrabo lesa in potenciala gozda, vendar hkrati vpliva na
vrstno in strukturno pestrost gozdov. |
|
(2)
Varovanje gozda se izvaja skladno z določeno stopnjo varovanja gozda:
varovalni gozdovi in gozdni rezervati. |
|
(3)
Zagotavljajo se protipožarni ukrepi (gradnja in vzdrževanje
protipožarnih presek) in ščiti pred objedenostjo mladovja listavcev od
divjadi. |
|
(4) Pri
gospodarjenju z gozdom je treba negovati mlajše razvojne faze gozda,
skrbeti za varstveno-sanitarne sečnje zaradi sušenja črnega bora in
uveljavljati obetavne avtohtone vrste (listavce), s ciljem izboljšati
kakovost in zdravstveno stanje gozdov. Ohranjajo se sestoji v čim bolj
naravnem stanju ter vzpostavlja naravno stanje v spremenjenih sestojih. |
|
(5)
Gospodarjenje z gozdovi temelji na trajnostnem, sonaravnem in
večnamenskem gospodarjenju, ki je v skladu z načeli varstva okolja in
naravnih vrednot ter trajnim in optimalnim delovanjem gozdov kot
ekosistema ter zagotavlja uresničevanje vseh njihovih funkcij.
|
|
(6) Na
strmih in izpostavljenih delih površja, kjer je večja verjetnost pojava
erozije zaradi vode ali vetra (burja), gozd opravlja varovalno funkcijo.
Ohranjanje te vloge gozda se zagotavlja s stalno pokritostjo površja z
drevesno vegetacijo, ukrepa se malopovršinsko, z nižjo intenziteto
sečnje. |
|
(7) V
okolici vodnih zajetij in na najožjih vodovarstvenih območjih se
ohranjata naravna drevesna sestava gozdov in poraščenost z gozdom. Na
teh območjih so strogo prepovedani odlaganje odpadkov, osuševanje,
odstranjevanje materiala in zasipavanje. |
|
(8) V
zvezi z ohranjanjem narave naj se zagotavljata ohranjanje biotske
raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Spodbuja naj se rekreacija v
naravnem okolju na način in v obsegu, ki ne ogroža stabilnosti gozdnih
ekosistemov. |
|
(9)
Ekološke in socialne funkcije gozda imajo prednost pred proizvodnimi
funkcijami gozda. Lesnoproizvodno funkcijo gozda se krepi predvsem na
najboljših rastiščih, ki hkrati niso primerna za kmetijsko rabo; to so
predvsem območja v Brkinih in Senožeških brdih. |
|
(10)
Gozdovi ob robovih naselij imajo ekološko izravnalno, krajinsko in
socialno funkcijo, zato se pretežno ohranjajo in vključijo v zelene
sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
|
(11)
Zaradi relativno slabe odprtosti gozdov z gozdnimi prometnicami se na
območju občine spodbuja gradnja gozdnih cest, protipožarnih presek in
gozdnih vlak. Gradnja gozdnih prometnic se načrtuje in izvaja v skladu z
veljavno gozdarsko, okoljsko in gradbeno zakonodajo, pri čemer se ne
smejo ogroziti lastnosti, zaradi katerih so bila določena varovana
območja narave opredeljena. |
|
|
|
Vode |
|
|
|
(1) Za
Divaški kras je značilna največja slovenska ponikalnica – Reka. To
območje zaznamuje podzemna voda, ki je značilna za kraški prostor. Poleg
tega pa prostor občine zaznamujejo manjši vodotoki, ki so velikokrat
hudourniškega značaja, studenci, vodnjaki in kali. |
|
(2) Vode
v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično
rekreacijske namene. Vode imajo tudi vlogo v ustvarjanju krajinsko
doživljajske podobe prostora. |
|
(3) Za
zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in
potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo
pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se
dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti in s tako tehnološko
prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kakovost kot količina
podzemnih voda. |
|
(4)
Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov
zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem vodooskrbe
se prednostno rešuje na vododeficitarnih območjih, zato se na taka
območja umešča samo dejavnosti, ki ne potrebujejo velike količine vode
oziroma je večja raba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in
ekonomskih vidikov upravičena. |
|
(5) Na
erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovijo
ustrezni protierozijski ukrepi. |
|
(6) Pri
urejanju in ohranjanju vodnega režima se upoštevata naravna dinamika in
sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retenzijske
sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na
spremembe odtočnega režima izven teh območij. |
|
(7)
Ohranjajo se retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova
ponovna vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retenzijskih
površin ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem interesu ter
ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. |
|
(8)
Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.–2. razred po kategorizaciji vodotokov, se
izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe. |
|
(9) Na
vseh območjih poselitve se zagotavljata okoljsko sprejemljivo odvajanje
in čiščenje odpadnih voda. To je še posebno pomembno upoštevati pri
razvoju (turističnih) kmetij in turistične infrastrukture, ki je izven
strnjenih območij poselitve. |
|
(10)
Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podzemne vode in virov pitne
vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo
predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje. |
|
(11)
Dejavnosti se usmerjajo izven poplavnih, erozijskih in plazljivih
območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Na poseljenih
območjih, ki so ogrožena zaradi poplavnih, erozijskih in plazljivih
območij, je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja. |
|
(12) Ob
hudournikih gradnja objektov ni primerna. Gradnja objektov ni ustrezna
tudi ob stožcu hudournika, pred izlivom v nižinske potoke ali reke, saj
se s tem prepreči erozija bregov in zagotovi poplavna varnost. |
|
|
|
Turizem
in rekreacija |
|
|
|
(1)
Turistična in športno rekreacijska ponudba temeljita na naravnih
kakovostih. Primarno turistično območje v občini z osnovno
infrastrukturo (gostišče, prenočišča, informacijska točka, parkirišča,
prireditve) je Park Škocjanske jame. Pomembno športno rekreacijsko
območje za šport in rekreacijo v naravi je tudi celotno območje
Vremščice in Brkinov. Posamezni deli občine so med seboj povezani s
kolesarskimi potmi. Športno rekreacijska ponudba je podprta s ponudbo
ekoloških in turističnih kmetij ter z etnološko dediščino območja. |
|
(2) Z
namenom ohranjanja naravnih kakovosti se izvajanje posameznih športno
rekreacijskih dejavnosti po potrebi časovno omeji. |
|
(3)
Turistične dejavnosti se usmerjajo tako, da se v turistično ponudbo
vključi čim večje število območij z regionalnimi in krajevnimi
posebnostmi. |
|
(4)
Spodbuja se trajnostni razvoj te dejavnosti, kar pomeni ohranjanje teh
prostorskih posebnosti. Športno rekreacijska ponudba in dejavnosti
naravnih kakovosti ne smejo ogrožati, temveč jih je treba izvajati
skladno z drugimi rabami prostora, predvsem poselitvijo in kmetijstvom.
Prednost pred novimi posegi v prostor ima prenova obstoječe
infrastrukture ali drugih objektov. Turistična in športno rekreacijska
ponudba na območju Parka Škocjanske jame, ki je tudi varovano območje
(pod okriljem Unesca), naj se razvijata ob zagotavljanju ohranjanja
biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. |
|
(5)
Turistične točke, ki omogočajo daljše zadrževanje večjih skupin ljudi,
se ne urejajo v neposredni bližini naravnih vrednot. |
|
(6)
Nadaljujeta se spodbujanje in usmerjanje izletniškega turizma, katerega
osnova so naravne in kulturne znamenitosti. Spodbuja se tudi urejanje
(krožnih) učnih poti, ki prispevajo k razvoju raziskovalnega in šolskega
turizma. Kmečki turizem se razvija v povezavi z gastronomijo. Poudarja
se športni turizem (jamarstvo, plezanje, konjeništvo, kolesarjenje in
pohodništvo, zmajarstvo, lovni turizem ipd.) in še nerazviti potencial
zdraviliškega turizma (speleoterapija). |
|
(7) Na
turističnih in športno rekreacijskih območjih se zagotovi ustrezna
infrastrukturna opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami
ustrezno velike servisne in parkirne površine. Uredijo (sanirajo) se
tudi točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo (parkirišča, piknik
prostori, razgledišča, pešpoti), in sicer na način, da ne ogrožajo virov
pitne vode. |
|
(8)
Nastanitvene kapacitete se v urbanih naseljih zagotavljajo v hotelih,
motelih ter penzionih, v podeželskih območjih pa v apartmajskih
objektih, v okviru turističnih kmetij ter v kampih – šotoriščih
(Škoflje, pri Divaški jami, pri Gornjih Vremah, pri ribiški koči v
Famljah in v Danah pri Divači). Na turističnih kmetijah se zagotavljajo
možnosti za ureditev dodatnih nočitvenih kapacitet in drugih dopolnilnih
dejavnosti. |
|
(9)
Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena
območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi merili ter varstvom
kulturne dediščine. |
|
(10)
Prosto taborjenje in kampiranje v naravi izven kampov nista dovoljena. V
kampih izven obratovalnega obdobja ni dovoljeno puščati kakršnih koli
mobilnih (prikolice, avtodomi) in začasnih objektov (šotori, bivalni
zabojniki, mobilne hiše ipd.). |
|
|
|
Mineralne surovine |
|
|
|
(1) Pri
naselju Laže sta dve večji območji nadzemnega pridobivalnega prostora
tehničnega kamna – apnenca (kamnolom Laže in kamnolom Razdrto). Manjši
opuščeni nelegalni kopi so: Globočak pri Matavunu, Planina pri Barki in
Strmec pri Gabrčah. |
|
(2) V
času pridobivanja mineralnih surovin, vključujoč vplive transporta, je
treba izvajati ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje,
predvsem na okoliško poselitev, zajetja in vodovarstvena območja,
objekte in območja kulturne dediščine ter naravne vrednote. |
|
(3) Za
območja nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin se pred začetkom
izkoriščanja mineralnih surovin pripravita načrt izkoriščanja in načrt
sanacije območja. |
|
|
|
8.2
POSEBNA OBMOČJA, KJER SE OHRANJAJO IN RAZVIJAJO PREPOZNAVNE KAKOVOSTI IN
VREDNOTE PROSTORA, POMEMBNE Z VIDIKA KRAJINSKIH TER URBANISTIČNIH IN
ARHITEKTURNIH ZNAČILNOSTI |
|
|
|
Usmeritve za posamezna krajinska območja |
|
|
|
Glede na
naravne in kulturne značilnosti ter prevladujočo rabo se prostor občine
členi na krajinska območja, katerih razvoj se podrobneje usmerja: |
|
|
|
1.
Krajinska enota Divaški kras – D: |
|
Divaški
kras je del obsežne apneniške planote matičnega Krasa s tipično kraško
podobo. Z uravnanim svetom med Vremščico, Vremsko dolino in Brkini
skupaj s ponornim območjem Reke tvori morfološko celoto. Kamninska
sestava je v celoti apneniška, območje je močno zakraselo in
prevotljeno. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih vrednot Divaškega
krasa imajo poleg lokalnega tudi državni pomen, saj so Škocjanske jame
od leta 1986 uvrščene na seznam Unescove svetovne dediščine. |
|
Bližina
morja, nadmorska višina ter močan vpliv burje v zimski polovici leta so
glavni dejavniki, ki oblikujejo klimo krajinskega območja. Na Divaškem
krasu so plitve prsti, ki so se razvile na netopnem ostanku v
preteklosti raztopljenega apnenca. Naravno rastje je listnati gozd, s
prevlado črnega gabra, gradna in malega jesena. Borove kulture so
antropogeno vnesene s pogozdovanjem. Opuščanje obdelovalnih površin
pospešuje zaraščenost. |
|
Divaškemu krasu pripadajo naselja: Divača, Dolnje Ležeče, Gradišče pri
Divači, Brežec pri Divači, Betanja, Škocjan, Matavun, Naklo, Dane pri
Divači in Kačiče-Pared. V smislu prilagajanja poselitve izoblikovanosti
površja so se naselja Divaškega krasa prilagajala zlasti mikroreliefnim
razmeram, s tem, da je večina vasi locirana na manj kakovostna
zemljišča, tik ob zaplate rodovitne prsti. Vasi so brez izjeme gručaste,
z razvejanim sistemom prometnic. |
|
Razvojne
usmeritve: |
|
·
ohranjajo se naravne vrednote in tudi značilni kraški pojavi, kot so
vrtače in mikroreliefne kraške oblike (škraplje, skalni osamelci itd.); |
|
·
ohranja
in varuje se kulturna krajina, s čimer se ohranja in razvija identiteta
podeželskega prostora; |
|
·
zadržuje
se spontano zaraščanje Krasa, s čimer se ohranjajo značilne rastlinske
združbe in botanične posebnosti, ki bi sicer z zaraščanjem travnikov in
gozdov izginile s Krasa; |
|
·
ohranjanja se kmetijska proizvodnja v obsegu, ki omogoča ohranitev
krajinskih značilnosti območja; ob primarni produkciji se razvijajo
različne oblike dopolnilnih in samostojnih dejavnosti, ki omogočajo
ohranitev krajinskih značilnosti in biotske raznovrstnosti območja; |
|
·
vzdržuje
se sadjarstvo, v določenem obsegu se spodbuja živinoreja, s katero se
ohranjajo pašniki in travniki ter posredno tudi suhozidi in kupi
zloženega kamenja; |
|
·
omejujejo se sodobne oblike kraških melioracij (odstranjevanje kamenja),
ki vplivajo na poenotenje in degradacijo kraške pokrajinske podobe
(zasipavanje vrtač s kamenjem) ter spodbujajo tradicionalni načini
ohranjanja kmetijske kraške krajine (ohranjanje suhih zidov); |
|
·
turizem
se usmerja v ekološke, nemasovne oblike, v povezavi s stalnimi
prebivalci; |
|
·
ohranjajo se njive v vrtačah in spodbuja se kmetijska dejavnost; |
|
·
ohranja
se naravna kraška krajina (Škocjanske jame, Divaška jama); |
|
·
ohranjajo se vaške kale kot edine površinske vode in označevalci kraških
vasi; |
|
·
ohranjata se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v
krajino; |
|
·
prednost
pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstoječega stavbnega fonda;
novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem in umeščenosti
naselij v prostor (npr. umeščenost za manjše grebene ali vzpetine, na
prisojno zavetno stran); |
|
·
prenove
in novogradnje morajo slediti značilnemu arhitekturnemu tipu v naseljih
(strnjenost gručastih vasi, tipične smeri slemen, materiali, kritine,
detajli, obzidana dvorišča); |
|
·
suhozidi
se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način; |
|
·
nosilec
osrednjega gospodarskega in kulturnega razvoja v krajini je naselje
Divača, ki ohranja in krepi značaj občinskega središča; |
|
·
poudarja
se turistična funkcija vasi Matavun, Škocjan in Betanja; |
|
·
z
urejenim in kakovostnim bivalnim okoljem, zagotavljanjem možnosti
zaposlovanja, boljše oskrbe s centralnimi funkcijami in izboljševanjem
infrastrukturne opremljenosti se povečuje privlačnost naselja Divača za
bivanje; ugodna geostrateška lega krajinske enote ter kakovostno
arhitekturno in bivalno okolje z dobro prometno dostopnostjo v ostalih
vaseh pa predstavljata pomemben stimulator za prebivalce, da živijo v
enem, delajo pa v drugem kraju. |
|
|
|
2.
Krajinska enota Senožeško podolje in Senožeška brda – S |
|
Senožeško podolje (ime ponazarja poglavitno reliefno izoblikovanost
krajinske enote) predstavlja zaključni del matičnega Krasa. Na severu
podolje prehaja v hriboviti svet Senožeških brd, na jugu pokrajino
zapira pogorje Vremščice in Čebulovica, na vzhodu pa prehaja v
dinarskokraško Slovenijo. Prehodnost območja vpliva na njegovo
izrazitost. |
|
V
krajini, vsaj kar zadeva temperaturne razmere, prevladujejo celinske
klimatske poteze nad submediteranskimi. Podolje pokrivajo rjava
pokarbonatna tla, ki se večinoma pojavljajo v kombinaciji z rendzino.
Naravno rastje je listnati gozd, posebno mesto med drevesnimi vrstami
imajo umetni nasadi črnega bora. Zaradi spodbujanja pašne reje drobnice
se ponekod ohranjajo travišča. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih
prvin imajo lokalni pomen. |
|
Senožeškemu podolju pripadajo naselja: Senožeče, Gabrče, Dolenja vas,
Potoče, Senadole in Laže. Naravni pogoji Senožeškega podolja niso
najugodnejši za poselitev. Burja, značilna za območje občine, je
najizrazitejša prav v tej krajinski enoti. Da bi omilila njeno moč, so
si naselja izbrala naravno zavetrno lego ob vznožju reliefno razgibanega
sveta. Znotraj naselja so zaščito pred močnim vetrom graditelji dosegli
z zbito tlorisno kompozicijo vasi, kar daje vasem značilno gručasto
podobo, z navidezno neurejenostjo in nesistematičnostjo vasi. |
|
Severni
del občine in krajinske enote pa pripadajo razgibanemu flišnemu
hribovju, Senožeškim brdom. Senožeška brda na jugu obdaja Senožeško
podolje, osojna pobočja hribovja padajo v zgornji del Vipavske doline.
|
|
Zadostna
količina padavin in prevladujoča evtrična rjava prst omogočata ugodne
pogoje za rast obsežnih hrastovih gozdov, ki dajejo pokrajini pečat
gozdnatosti. Brda tako niso le morfološki pojem, ampak tudi sinonim za
gozd na flišnih tleh. |
|
Na
neobljudenost pokrajine vpliva zlasti reliefna razgibanost krajinske
enote. Gre za večinoma neposeljeno območje, obljudena je le dolina
Močilnika. V tem primeru voda predstavlja ključno lokacijsko
determinanto poselitve. Ob potoku so namreč pod skupnim pod skupnim
krajevnim imenom Otošče nanizani posamezni objekti oziroma manjše
skupine objektov, ki dajejo kraju podobo razloženega naselja.
|
|
Simbolne
vrednosti naravnih in kulturnih prvin prostora imajo lokalni pomen. |
|
Razvojne
usmeritve: |
|
·
ohranjajo se naravne vrednote in tudi značilni kraški pojavi, kot so
vrtače in mikroreliefne kraške oblike (škraplje, skalni osamelci ipd.); |
|
·
varuje
se kulturna krajina, s čimer se ohranja in razvija identiteta
podeželskega prostora; |
|
·
zadržuje
se spontano zaraščanje Krasa, s čimer se ohranjajo značilne rastlinske
združbe in botanične posebnosti, ki bi sicer z zaraščanjem travnikov in
gozdov izginile s Krasa; |
|
·
ohranja
se kmetijska proizvodnja (ovčereja, kozjereja ipd.) v obsegu, ki omogoča
ohranitev krajinskih značilnosti območja; spodbuja se kmetijska
proizvodnja z vse bolj izobraženo delovno silo, multifunkcionalna
kmetijska dejavnost (v povezavi s turizmom, rekreacijo, gozdarstvom,
obrtjo) prispeva k ohranjanju kulturne krajine, poseljenosti in funkcije
podeželja, ki omogoča ohranitev krajinskih značilnosti in biotske
raznovrstnosti območja; |
|
·
omejujejo se sodobne oblike kraških melioracij, ki vplivajo na
poenotenje in degradacijo kraške pokrajinske podobe (zasipavanje vrtač s
kamenjem), spodbujajo se tradicionalni načini ohranjanja kmetijske
kraške krajine (ohranjanje suhih zidov); |
|
·
ohranjajo se vaške kale kot površinske vode in označevalci kraških vasi; |
|
·
ohranjata se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v
krajino; |
|
·
prednost
pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstoječega stavbnega fonda;
novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem in umeščenosti
naselij v prostor (npr. umeščenost za manjše grebene ali vzpetine, na
prisojno zavetno stran); |
|
·
prenove
in novogradnje morajo slediti značilnemu arhitekturnemu tipu v naseljih
(strnjenost gručastih vasi, tipične smeri slemen, materiali, kritine,
detajli, obzidana dvorišča); |
|
·
suhozidi
se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način; |
|
·
nosilec
osrednjega gospodarskega in kulturnega razvoja v krajini je naselje
Senožeče, ki ohranja in krepi značaj pomembnejšega lokalnega središča; |
|
·
z
urejenim in kakovostnim bivalnim okoljem, zagotavljanjem možnosti
zaposlovanja, boljše oskrbe s centralnimi funkcijami in izboljševanjem
infrastrukturne opremljenosti se povečuje privlačnost naselja Senožeče
za bivanje; kakovostna arhitekturna zasnova, privlačno bivalno okolje z
dobro prometno dostopnostjo v ostalih vaseh predstavljajo pomemben
stimulator za prebivalce, da živijo v enem, delajo pa v drugem kraju; |
|
·
z
namenom ohranjanja poselitve v dolini potoka Močilnik se izboljša
prometna povezava s centralnimi kraji v Vipavski dolini, kamor
prebivalci območja dnevno gravitirajo; |
|
·
obstoječa poselitev ob potoku Močilnik se ohranja v sedanjih okvirih;
območja opuščenih delov naselja se prepustijo nadaljnjemu zaraščanju,
razen v primeru, ko se izkaže interes za obnovo posameznih objektov; |
|
·
največji
del Senožeških brd bo ostal neposeljen tudi v prihodnje in bo
predstavljal območje neokrnjene narave, ki se kot tako varuje. |
|
|
|
3.
Krajinska enota Vremska dolina z Vremščico – V |
|
Vremska
dolina je učinek ponikovalnice Reke na robnih apnencih in je kot
zaključek Reške doline izrazita kontaktna tvorba na meji propustnega in
nepropustnega sveta z vsemi značilnostmi slepe doline. Dolino na jugu
omejuje svet Brkinov, na severu pa pogorje Vremščice. |
|
Dno
Vremske doline sestavlja široka akumulacijska terasa, imenovana Vremsko
polje. Na flišnih naplavinah, nanesenih na apneniško podlago Vremskega
polja, se je razvila rodovitna prst, zaradi česar je dolinsko dno
kmetijsko obdelano, medtem ko so naselja umaknjena na njegov rob oziroma
na višje ležeče terase, od koder se odpirajo kakovostni pogledi na
privlačno kulturno krajino. |
|
Pobočja
Vremščice v veliki meri prerašča bukov gozd. Od nekdaj obsežnih travišč,
senožetov in pašnikov so se do danes ohranili le ostanki na pobočjih z
manj ugodnimi rastiščnimi razmerami in tam, kjer sta še prisotni paša in
košnja. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin prostora imajo
pretežno lokalni pomen. Državno zavarovano območje je kanjon Reke v
okviru Regijskega parka Škocjanske jame. |
|
Vremski
dolini pripadajo naselja: Gornje Ležeče, Gornje Vreme, Dolnje Vreme,
Vremski Britof, Škoflje, Zavrhek, Famlje in Goriče pri Famljah. Zasnova
naselij v krajinski enoti je najbližja značilnostim kraškega
morfološkega tipa. Prevladuje nepravilna, gručasta razporeditev objektov
ob razvejanih prometnicah. |
|
Razvojne
usmeritve: |
|
·
zagotavljata se varovanje naravnih vrednot, ohranjanje biotske
raznovrstnosti in kulturne krajine; |
|
·
spodbuja
se sonaravna kmetijska dejavnost; na območju Vremskega polja se
spodbujata tradicionalna kmetijska raba z razdrobljeno lastniško
posestniško in parcelno strukturo ter hitro menjavanje različnih kultur,
kar ustvarja kakovostno kulturno krajinsko podobo prostora, ki jo je
treba ohranjati; |
|
·
preprečuje se zaraščanje kulturne krajine s pašno živinorejo; |
|
·
ohranjajo in vzdržujejo se kmetijska zemljišča in kakovosten krajinski
vzorec (prepletanje njiv s sadovnjaki ter grajenimi dominantami);
ohranjajo se značilni slivovi nasadi in spodbuja zasajanje novih
sadovnjakov; |
|
·
ohranja
se visoka zaraslost ob vodotokih; |
|
·
ohranjata se vplivno zaledje Škocjanskih jam, dolina reke Reke; |
|
·
ohranjata se tradicionalna podoba naselij in njihova umestitev v
krajino; |
|
·
ohranjajo se vaške kale kot edine površinske vode in označevalci kraških
vasi; |
|
·
prednost
pred novogradnjo imata prenova in sanacija obstoječega stavbnega fonda;
novogradnje morajo slediti tipičnim prostorskim smerem in umeščenosti
naselij v prostor (npr. umeščenost za manjše grebene ali vzpetine, na
prisojno zavetrno stran); |
|
·
prenove
in novogradnje morajo slediti značilnemu arhitekturnemu tipu v naseljih
(strnjenost gručastih vasi, tipične smeri slemen, materiali, kritine,
detajli, obzidana dvorišča); |
|
·
suhozidi
se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način; |
|
·
izboljšuje se demografska struktura z učinkovito demografsko politiko in
poudarjanjem prednosti življenja na podeželju; |
|
·
naselje
Vremski Britof prevzame funkcijo lokalnega središča Vremske doline in
Brkinov, ki za lokalne potrebe dopolnjuje funkcijo občinskega središča
in zagotavlja osnovne pogoje za življenje prebivalcev svojega
gravitacijskega zaledja; |
|
·
razlike
v primerjavi z ostalimi krajinskimi enotami se zmanjšujejo s prenovo
vasi, z vnašanjem novih vsebin v podeželski prostor, posodobitvijo
kmetijske dejavnosti, agrarno komasacijo in komunalno sanacijo; |
|
·
spodbuja
se razvoj športno rekreativnega turizma (zmajarstvo, jadralno padalstvo,
pohodništvo) v obsegu in na način, ki ne ogroža zavarovanih in
kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst ter kvalifikacijskih
habitatnih tipov, ohranjajo se sirarske dejavnosti in pašništvo
(ovčereja) na Vremščici; |
|
·
ohranjajo se razgledi z Vremščice in biodiverzitetne značilnosti
(ekosistemi). |
|
|
|
4.
Krajinska enota Brkini – B |
|
Brkini
so široko v dinarski smeri potekajoče flišno hribovje. Zaradi
geomorfoloških učinkov, ki so posledica razgibanega reliefa, je
pokrajina pravo nasprotje nižjemu obrobnemu apneniškemu svetu. Hribovje
je razrezano z dolinami in hudourniškimi grapami s strmimi pobočji, ki
jih med seboj ločijo posamezna slemena. Relief je eden od vzrokov za
hitro in velikopotezno opuščanje obdelovalnih površin. |
|
Prehodnost pokrajine se kaže v podnebnih značilnostih. Na brkinskih
slemenih, izpostavljenih vetrovom, so temperature nižje kot v ostalem
delu občine. Zaradi prepletanja vplivov sredozemskega in celinskega
podnebja je pogosto pojavljanje žleda. Prst je najrodovitnejša na
vrhovih slemen. Prevladujoča zemljiška kategorija je gozd. Delež
gozdnatosti se zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti povečuje, travišča
se ohranjajo le na slemenih. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih
prvin prostora imajo lokalni pomen. |
|
Brkinom
pripadajo naselja: Barka, Kozjane, Misliče, Podgrad pri Vremah, Vareje
in Vatovlje. Lego naselij najočitneje določajo reliefne razmere.
Uravnave na slemenih so poseljene, medtem ko so ozke grape ob potokih in
hudournikih ostale večinoma neobljudene. Identiteto krajinski enoti tako
soustvarjajo po vrhovih slemen razvrščena gručasta naselja. Zaradi
takšnega položaja so vasi vizualno bolj izpostavljene, kar pa danes
zmanjšuje precejšnja gozdnatost območja. |
|
Razvojne
usmeritve: |
|
·
zagotavljata se varovanje naravnih vrednot, ohranjanje biotske
raznovrstnosti in kulturne krajine; |
|
·
ob
pomoči domačih subvencij in s sredstvi iz strukturnih skladov, z agrarno
komasacijo in s povečevanjem velikosti kmetij za tiste kmetije, ki bodo
gradile na konkurenčnosti, se ohranja kmetijska dejavnost; njena vloga
se ne odraža samo kot proizvodna funkcija, ampak je kmetijstvo tudi
panoga, ki skrbi za prostor na način, da ne izgublja svojih značilnosti;
spodbuja se zlasti razvoj sonaravnega kmetovanja z vse bolj izobraženo
delovno silo; ohranjajo se tradicionalni vzorci kmetijskih zemljišč na
slemenih in terasah, ki skupaj z značilno vrstno zasajenim sadnim
drevjem ustvarjajo tipično podobo Brkinov; |
|
·
vzdržuje
se obstoječe razmerje med kmetijskimi površinami in gozdom; |
|
·
poleg
kmetijske dejavnosti se razvijajo tudi druge dejavnosti, ki jo bodo
dopolnjevale (turizem, rekreacija, gozdarstvo, obrt); |
|
·
ohranja
se avtohton poselitveni vzorec, to je gručasta slemenska pozidava z
obdajajočimi terasami in kmetijskimi površinami; |
|
·
ohranja
se prilagojenost poselitvenega vzorca reliefu; |
|
·
ohranjajo se vaške kale kot edine površinske vode in označevalci kraških
vasi; |
|
·
suhozidi
se ohranjajo in vzdržujejo na tradicionalen način; |
|
·
problematika praznjenja območja se rešuje z ustrezno demografsko
politiko; |
|
·
ob
izkoriščanju dela na daljavo (spodbuja se zlasti razvoj novih
dejavnosti, povezanih z družinskim podjetništvom), razvoju dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah in drobnega podjetništva se utegne število
emigrantov zmanjšati; izseljevanje se zaustavlja še s poceni zemljišči
in omogočanjem dnevne migracije; v končni fazi se lahko demografska
struktura stabilizira in ohrani obstoječa poselitev; dopušča se možnost
priseljevanja ljudi z višjimi okoljskimi standardi; |
|
·
poseljenost krajinske enote se zagotavlja z ukrepi, kot je posodobitev
prometne infrastrukture in informacijsko komunikacijske tehnologije, z
zagotavljanjem osnovnega komunalnega standarda, bližino osnovnega
izobraževanja ter z razvojem nekaterih mobilnih funkcij (potujoča
trgovina z živili, mobilna zdravstvena in socialna oskrba, sistem pomoči
na domu za starejše občane, prevozi s šolskimi avtobusi); |
|
·
ker
območje ostaja brez lastnega oskrbnega središča, se prioritetno omogoča
boljša dostopnost do dobrin skupnega pomena s pomočjo sodobne
infrastrukture; |
|
·
razlike
z ostalimi krajinskimi enotami se zmanjšujejo s prenovo vasi, vnašanjem
novih vsebin v podeželski prostor, posodobitvijo kmetijske dejavnosti,
agrarno komasacijo in komunalno sanacijo. |
|
|
|
8.3
OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE, OBMOČJA ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI TER OBMOČJA ZAŠČITE IN REŠEVANJA |
|
|
|
Območja
za obrambne potrebe |
|
|
|
(1) Na
območju občine sta naslednji območji za potrebe obrambe: |
|
·
Letališče Divača – območje možne izključne rabe ter omejene in
nadzorovane rabe in |
|
·
Vremščica – območje možne izključne rabe. |
|
(2)
Območja možne izključne rabe so območja, ki so primarno namenjena za
druge potrebe in se v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali
krize, lahko uporabijo za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje
oziroma so v souporabi za obrambne potrebe. |
|
(3)
Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so
nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov. |
|
(4)
Območja za potrebe obrambe so prikazana v grafičnem delu strateškega
dela OPN na Karti 3: »A – Zasnova prostorskega razvoja občine, Zasnova
obrambe in zaščite«. |
|
|
|
Ocena
ogroženosti za posamezne nesreče |
|
|
|
Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje
števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in
drugih posledic nesreč. Možne naravne in druge nesreče v občini so
zemeljski potres do 8. stopnje po lestvici MSK, ekološke nesreče
(ogroženost občine z nevarnimi snovmi: bencinska servisa v Divači in
Senožečah), požari v območjih proizvodnih dejavnosti in urbanih okoljih
ter požari v naravnem okolju, viharji in ujme s točo, žled, suša ter
nesreče v prometu. |
|
|
|
Zaščita
in reševanje |
|
|
|
(1) Prva
medicinska pomoč je organizirana preko osnovnega zdravstvenega varstva v
splošni ambulanti v Divači in Senožečah. Nobena od zdravstvenih služb
nima nujne medicinske pomoči. Reševalci morajo na to področje priti iz
Zdravstvenega doma Sežana. |
|
(2) Za
evakuacijo je predvidenih devet območij: štiri v Divači in po eno v
Divaški jami, v Senožečah, na letališču Divača, na območju Podgore in v
Globočaku pri Matavunu. |
|
(3) V
občini ni deponije za odlaganje kontaminiranih materialov. |
|
(4)
Območja za evakuacijo so prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN
na Karti 3: »A – Zasnova prostorskega razvoja občine, Zasnova obrambe in
zaščite«. |
|
|
|
9.
USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ |
|
|
|
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
|
|
(1)
Namenska raba se določi in prikaže za celotno območje občine. Osnovna
namenska raba zemljišč se loči na: |
|
·
stavbna
zemljišča, |
|
·
kmetijska zemljišča, |
|
·
gozdna
zemljišča, |
|
·
vodna
zemljišča, |
|
·
druga
zemljišča. |
|
(2)
Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega
razvoja Občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam
za razvoj v krajini. |
|
(3)
Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo
tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to
sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine. Stavbna
zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tudi na
območjih, ki so se na osnovi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna
zemljišča. |
|
(4)
Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na
območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj
smotrno širiti naselja (predvsem na območjih razpršene gradnje, na
kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih
zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na
robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje
območja). Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati kakovost
kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri
spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna je treba upoštevati tudi
naravne kakovosti posameznih območij. |
|
(5)
Kmetijska zemljišča se lahko (na območjih razpršene poselitve)
spreminjajo v stavbna tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za
razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. |
|
(6)
Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij
strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne
infrastrukture ter turizma in rekreacije. |
|
(7)
Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna
za potrebe poselitve niso dopustne. |
|
(8)
Območja pridobivanja mineralnih surovin so opredeljena le na delujočih
območjih površin nadzemnega pridobivalnega prostora v Razdrtem in Lažah.
V občini je treba vzpostaviti evidenco stanja opuščenih nelegalnih
kopov, jih sanirati (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih
surovin) ter opredeliti prioritetne lokacije za izkoriščanje mineralnih
surovin. |
|
(9) Na
območju občine je treba dolgoročno zagotoviti zbirni center, opremljen
za ločeno zbiranje odpadkov. |
|
(10)
Vodna zemljišča se ohranjajo v obstoječem obsegu. |
|
(11)
Namenska raba zemljišč je prikazana v grafičnem delu strateškega dela
OPN na Karti 8: »D – Usmeritve za določitev namenske rabe in razvoj v
krajini«. |
|
|
|
10.
USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV |
|
|
|
Usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev |
|
|
|
(1)
Prostorski izvedbeni pogoji se določijo za celotno območje občine.
Prikazani so v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta. Z njimi
se določijo merila in pogoji za gradnjo objektov ter drugih posegov po
posameznih EUP: glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih
gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen,
njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
varstvene pogoje, ipd. |
|
(2)
Temeljne usmeritve za prostorske izvedbene pogoje ob upoštevanju
usmeritev predhodnih členov: |
|
·
Območja
poselitve pretežno urbaniziranega tipa sta samo naselji Divača in
Senožeče ter delno Vremski Britof (aglomeracija Vremski Britof, Famlje –
zaselek Rudnik in Dolnje Vreme) ter so namenjena prepletu centralnih in
stanovanjskih dejavnosti z ločenimi območji za gospodarske dejavnosti; |
|
·
V
območjih poselitve centralnih naselij (Divača in Senožeče) se na novih
zazidljivih površinah, ki se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim
načrtom, dovoljuje poselitev večje gostote do 50 preb./ha; |
|
·
V
območjih zmerne urbanizacije (Dolnje Ležeče, Vremski Britof, Famlje –
zaselek Rudnik, Dolnje Vreme) se dovoljuje gradnja zmerne gostote do 35
preb./ha; v poselitvenih območjih ostalih naselij pa poselitev manjše
gostote do 20 preb./ha; |
|
·
V
naseljih so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je treba
ohranjati tudi v prihodnje; |
|
·
V
ravninskem oziroma dolinskem delu občine se opremljanje z gospodarsko
javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu. Posamezni komunalni vodi
se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno
infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru
posameznih naselij; |
|
·
Čista
stanovanjska območja se zaradi zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja
odmikajo od virov hrupa, npr. avtoceste, železnice, na obstoječih
območjih, obremenjenih s hrupom (predvsem ob avtocesti in regionalnih
cestah), pa je treba zagotoviti protihrupne ukrepe; |
|
·
Območja
industrijske proizvodnje so praviloma ločena od stanovanjskih
dejavnosti, možno pa je prepletanje gospodarskih in centralnih
dejavnosti, če so medsebojno združljive. |
|
·
Za
varovanje zdravja prebivalstva se zagotavlja zdravstvena ustrezna pitna
voda in varujejo vodni viri., stremi se k čim boljši kakovosti zunanjega
zraka, ohranjajo se površine za pridelavo kakovostne lokalno pridelane
hrane ter varujejo površine za šport in rekreacijo. |
|
|
|
III.
IZVEDBENI DEL |
|
|
|
1.
UVODNE DOLOČBE |
|
|
|
5. člen |
|
(vsebina
izvedbenega dela) |
|
(1)
Izvedbeni del določa: |
|
·
enote
urejanja prostora, |
|
·
območja
namenske rabe prostora, |
|
·
splošne
prostorske izvedbene pogoje, |
|
·
podrobne
prostorske izvedbene pogoje, |
|
·
posebne
prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP in |
|
·
območja,
za katera se pripravijo OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN. |
|
(2)
Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj, pri
prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi
namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih
določajo predpisi. |
|
(3)
Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov, pri
spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih,
ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte,
ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na osnovi katerih je v
postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje, soglasja
oziroma mnenja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v
primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. |
|
|
|
6. člen |
|
(stopnja
natančnosti mej) |
|
(1) Meje
EUP so določene na osnovi katastrskih, topografskih in digitalnih
ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v
merilu 1 : 5000. |
|
(2) V
primeru, ko gradbena parcela stavbe leži v dveh EUP, za gradnjo tega
objekta veljajo določila za tisto EUP, v kateri leži večji del gradbena
parcela stavbe. To določilo se lahko uporabi le v primerih, ko je
načrtovan objekt dovoljen v obeh EUP. |
|
(3) V
primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti
različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega
stanja v naravi, je treba v postopku določitve gradbene parcele stavbe
izvesti postopek ureditve meje ali drugi predpisan geodetski postopek, s
katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem
prostorskim aktom in stanjem v prostoru. |
|
|
|
7. člen |
|
(členitev prostora) |
|
(1)
Celotni prostor občine je v izvedbenem delu razdeljen na naslednje
prostorske enote: |
|
·
funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih, |
|
·
funkcionalne enote območij, ki niso stavbna zemljišča. |
|
(2)
Funkcionalne enote so nadalje členjene na EUP. |
|
(3) EUP
so prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN OD, na Karti 3:
»Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
|
(4) EUP
se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje potrebne posebne
določbe, členi v podenote, kar se posebej opredeli v posebnih določbah
tega odloka. |
|
|
|
8. člen |
|
(funkcionalne enote) |
|
(1) EUP
se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote. |
|
(2) EUP
so različno označene v območjih stavbnih zemljišč in zemljišč, ki niso
stavbna. |
|
(3)
Območje OPN OD je razdeljeno na naslednje funkcionalne enote v območju
stavbnih zemljišč: |
|
|
|
Funkcionalne enote območij stavbnih zemljišč |
Oznaka funkcionalne enote |
Ime funkcionalne enote |
BA |
Barka |
BE |
Betanja |
BR |
Brežec pri Divači |
DA |
Dane pri Divači |
DI |
Divača |
DO |
Dolenja vas |
DL |
Dolenje Ležeče |
DV |
Dolnje Vreme |
FA |
Famlje |
GA |
Gabrče |
GO |
Goriče pri Famljah |
GL |
Gornje Ležeče |
GV |
Gornje Vreme |
GR |
Gradišče pri Divači |
KP |
Kačiče-Pared |
KO |
Kozjane |
LA |
Laže |
MA |
Matavun |
MI |
Misliče |
NA |
Naklo |
OT |
Otošče |
PD |
Podgrad pri Vremah |
PT |
Potoče |
SD |
Senadole |
SN |
Senožeče |
ŠK |
Škocjan |
ŠF |
Škoflje |
VR |
Vareje |
VT |
Vatovlje |
VB |
Vremski Britof |
ZA |
Zavrhek |
|
|
(4)
Območja zemljišč, ki niso stavbna, so razdeljena na naslednje
funkcionalne enote: |
|
|
|
Funkcionalne enote območij, ki niso stavbna zemljišča |
Oznaka funkcionalne enote |
V funkcionalni enoti so naslednje katastrske občine |
D |
Dane, Dolnje Ležeče, Divača, Naklo |
S |
Dolenja vas, Gabrče, Laže, Potoče, Senadole, Senožeče |
V |
Famlje, Gornje Vreme, Škoflje, Vremski Britof |
B |
Barka, Kozjane, Misliče, Podgrad, Vareje, Vatovlje
|
|
|
9. člen |
|
(enote
urejanja prostora) |
|
(1) OPN
OD določa prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo
prostora po EUP. |
|
(2) EUP
je območje z enovito namensko rabo prostora in enotnim tipom zazidave
ter drugimi pogoji in merili za urejanje prostora. |
|
(3) EUP
v naseljih se označi z enolično oznako, ki vsebuje: |
|
·
oznako
funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote, |
|
·
oznako
namenske rabe prostora. |
|
(4) Na
karti se pojavlja naslednji zapis oznak EUP v območjih stavbnih
zemljišč, na primer: |
|
BA-1 |
|
SS |
|
OPPN |
|
pri
čemer je: |
|
·
BA –
oznaka funkcionalne enote (naselje Barka); |
|
·
1
–številka EUP znotraj funkcionalne enote; |
|
·
SS –
oznaka namenske rabe prostora (splošna stanovanjska območja); |
|
·
OPPN –
oznaka načina urejanja; oznaka OPN se ne izpisuje; glede na vrsto
prostorskega izvedbenega akta, ki velja za EUP, so možne tudi oznake
DPN. |
|
(5) EUP
v območjih, ki niso stavbna zemljišča, so označene z enolično oznako
funkcionalne enote. Primer: |
|
B-10 |
|
G |
|
OPPN |
|
pri čemer je: |
|
·
B –
oznaka funkcionalne enote (odprti prostor), |
|
·
10 –
zaporedna številka EUP znotraj funkcionalne enote, |
|
·
G –
oznaka namenske rabe prostora (gozdna zemljišča), |
|
·
OPPN –
oznaka načina urejanja; oznaka OPN se ne izpisuje; glede na vrsto
prostorskega izvedbenega akta, ki velja za EUP, so možne tudi oznake
DPN. |
|
|
|
10. člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) |
|
(1) Za
vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski
izvedbeni pogoji so razdeljeni na: |
|
·
splošne
prostorske izvedbene pogoje, določene v 3. podpoglavju III. poglavja
tega odloka, |
|
·
podrobne
prostorske izvedbene pogoje, določene v 4. podpoglavju III. poglavja
tega odloka, |
|
·
morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP, določene
v 5. podpoglavju III. poglavja tega odloka. |
|
(2)
Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen če
je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno
drugače. |
|
(3)
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo
splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe
prostora. V primeru če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni
od splošnih, veljajo podrobni pogoji. |
|
(4) Za
posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih
izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni prostorski
izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma
podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru če so posebni prostorski
izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni
pogoji. Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP so določeni
v Prilogi 1: Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote
urejanja prostora. |
|
(5) V
primeru, ko gradbena parcela stavbe leži v dveh EUP, za gradnjo tega
objekta veljajo določila za tisto EUP, v kateri leži večji del gradbene
parcele stavbe. To določilo se lahko uporabi le v primerih, ko je
načrtovani objekt dovoljen v obeh EUP. |
|
(6) Za
EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za
izdelavo teh načrtov, ki so določene v 6. podpoglavju III. poglavja tega
odloka. |
|
|
|
2.
NAMENSKA RABA PROSTORA |
|
|
|
11. člen |
|
(vrste
namenske rabe prostora) |
|
(1)
Namenska raba prostora je prikazana v grafičnem delu izvedbenega dela
OPN OD, na Karti 3: »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev«. |
|
(2)
Vrste namenskih rab: |
|
|
|
Podrobnejša namenska raba prostora |
Nadaljnja členitev kategorij
podrobnejše namenske rabe prostora |
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
S – območja stanovanj |
SS
– splošna stanovanjska območja |
SSe
– območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno
enodružinskih hiš |
SSs
– območja stanovanjske strnjene gradnje pretežno enodružinskih
hiš |
SSv
– območja večstanovanjske gradnje |
SB
– stanovanjske površine za posebne namene |
/ |
SK
– površine podeželskega naselja |
/ |
C – območja centralnih dejavnosti |
CU
– osrednja območja centralnih dejavnosti |
/ |
CD
– druga območja centralnih dejavnosti |
CDi
– območja centralnih dejavnosti za izobraževanje, vzgojo in
šport |
CDz
– območja centralnih dejavnosti za zdravstvo in socialno varstvo |
CDk
– območja centralnih dejavnosti za kulturo in verske namene
|
CDu
– območja centralnih dejavnosti za javno upravo |
CDo
– območja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovne
in storitvene dejavnosti brez stanovanj |
I – območja proizvodnih dejavnosti |
IP
– površine za industrijo |
/ |
IG
– gospodarske cone |
/ |
IK
– površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
/ |
B – posebna območja |
BT
– površine za turizem |
/ |
BD
– površine drugih območij |
/ |
Z – območja zelenih površin |
ZS
– površine za oddih, rekreacijo in šport |
/ |
ZP
– parki |
/ |
ZD
– druge urejene zelene površine |
/ |
ZK
– pokopališča |
/ |
P – območja in omrežja prometne infrastrukture |
PC
– površine cest |
/ |
PŽ
– površine železnic |
/ |
PL
– površine letališč |
/ |
PO
– ostale prometne površine |
/ |
T
– območja komunikacijske infrastrukture |
/ |
/ |
E
– območja energetske infrastrukture |
/ |
/ |
O
– območja okoljske infrastrukture |
/ |
/ |
A – površine razpršene poselitve |
/ |
Ask
– površine razpršene poselitve podeželskega zaselka |
Abt
– površine razpršene poselitve za turizem |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K – območja kmetijskih zemljišč |
K1
– najboljša kmetijska zemljišča |
/ |
K2
– druga kmetijska zemljišča |
/ |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G – območja gozdnih zemljišč |
G
– gozdna zemljišča |
/ |
IV. OBMOČJA VODA |
V – površinske vode |
VC
– celinske vode |
/ |
VI
– območja vodne infrastrukture |
/ |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
L – območja mineralnih surovin |
LN
– površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
/ |
|
|
3.
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
|
|
3.1.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
12. člen |
|
(splošno
dovoljene gradnje in pogoji) |
|
(1) Ta
odlok v 3. podpoglavju III. poglavja določa splošne prostorske izvedbene
pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora. |
|
(2)
Vrste dovoljenih objektov so določene na podlagi Uredbe o razvrščanju
objektov (Uradni list RS, št. 37/18). Vrste objektov so označene s
številko iz navedene Uredbe. V tem odloku navedena klasifikacijska raven
dopustnih objektov vključuje tudi vse nižje klasifikacijske ravni. |
|
(3)
Uredba iz prejšnjega odstavka se za potrebe tega odloka uporablja tudi v
primeru njene novelacije ali prenehanja veljavnosti. |
|
(4) Če
ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN
OD dovoljeni: |
|
·
12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo podzemni rezervoarji
prostornine do 100 m3; |
|
·
12730
Kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene; |
|
·
12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo zaklonišča in javne
sanitarije |
|
·
21
Objekti prometne infrastrukture: razen parkirišč za tovorna vozila; |
|
·
22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: razen
toplarne, kotlovnice in vodni stolpi; |
|
·
23020
Elektrarne in drugi energetski objekti: samo sončne elektrarne na
strehah dovoljenih objektov; |
|
·
241
Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: razen počivališč za
avtodome, površin za avtomobilske, motoristične ali konjske dirke in
drugih igrišč, ki onesnažujejo okolje; površine do 1 000 m2; stavbe samo
enostavni ali nezahtevni objekti; |
|
·
24201
Obrambni objekti: samo objekti namenjeni obrambi, zaščiti in reševanju
pred naravnimi nesrečami; |
|
·
24205
Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje; |
|
·
3 Drugi
gradbeni posegi: razen 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski
panoji; |
|
·
32130
Objekti za oglaševanje in informacijski panoji: samo informacijski
panoji do 4 m2. |
|
(5) Ne
glede na določbo iz prejšnjega odstavka so objekti, ki so 311 Trajno
reliefno preoblikovanje terena, na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih
dopustni samo za potrebe kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti. |
|
(6) Ne
glede na določbo iz četrtega odstavka tega člena so objekti 33110
Grajeni prostori na drevesu dopustni samo površine do 5 m2 in v leseni
izvedbi ter objekti 33120 Grajeni prostori na vodi samo površine do 25
m2 in v leseni izvedbi. |
|
(7) Če
ta odlok ali drug predpis ne določa drugače so za objekte, ki so
dopustni v tem odloku, dovoljene vse vrste gradenj. |
|
(8)
Prizidava, sprememba namembnosti in rekonstrukcija objekta so dopustni
samo na zakonito zgrajenih objektih. |
|
(9) Na
zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko
rabo prostora, so pred spremembo namembnosti dopustna samo vzdrževanje
objekta, rekonstrukcije in enkratna povečava objekta do 50 % BTP ter
odstranitev objekta. |
|
(10) Na
vseh stavbnih zemljiščih je dovoljeno urejanje odprtih bivalnih površin,
kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, pešpoti,
ploščadi in podobne površine ter uporaba zemljišč v kmetijske namene,
tako da ni motena osnovna namembnost. |
|
(11)
Dovoljena je gradnja podzemnih etaž stavb (kleti), kjer in v kolikšnem
obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek
komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov. |
|
(12)
Dovoljena je tudi gradnja in ureditve ponikovalnic, drevoredov, dovoznih
cest do objektov, pohodniških, sprehajalnih in tematskih poti, ureditev
dostopov za funkcionalno ovirane osebe vključno z gradnjo zunanjih
dvigal. |
|
(13) Na
celotnem območju občine so dopustni začasni objekti namenjen
prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se postavi samo za namen in čas
prireditve ali med sezono. Začasni objekti se lahko postavijo na
zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni morajo biti na
razpoložljive že obstoječe priključke objektov javne gospodarske
infrastrukture. Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za
katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka
gradnje. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na
zemljišču, na katerem je bil zgrajen. |
|
(14)
Trajno reliefno preoblikovanje oziroma spreminjanje morfologije terena z
nasipavanjem na poplavno ogroženih območjih ni dopustno. |
|
|
|
13. člen |
|
(vzdrževanje objektov) |
|
(1) Pri
vzdrževanju objekta je treba upoštevati: |
|
·
namestitev fotonapetostne opreme je dopustna na strehah (v ravnini
poševne strehe) in na fasadah objektov, če ne gre za varovana območja
ali objekte kulturne dediščine; pri ravni strehi je dopustno postaviti
naprave v naklonu za strešnim vencem tako, da so naprave čim manj vidne;
v EUP z namensko rabo prostora IP ali IG ni omejitev za način postavitve
fotonapetostne opreme; |
|
·
namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška
stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči
zrak, odtok vode). |
|
(2) Pri
vzdrževanju večstanovanjskih objektov in objektov z večetažnimi lastniki
je treba upoštevati tudi: |
|
·
zamenjava oken in vrat je dopustna v enotni barvi in obliki za celoten
objekt; |
|
·
zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov, klimatskih
naprav in podobno so dopustne samo v enotni zasnovi za celoten objekt.
|
|
(3) Pri
rekonstrukciji oziroma vzdrževanju objektov (predvsem sakralnih
objektov) je treba zagotavljati varstvo zavarovanih živalskih vrst (npr.
sov in netopirjev). Če med izvajanjem obnovitvenih del objektov pride do
najdbe morebitnih gnezdišč ptic ali kotišč netopirjev, se z deli začasno
prekine in o najdbi obvesti pristojno organizacijo za ohranjanje narave.
|
|
|
|
3.2.
LEGA OBJEKTOV IN ODMIKI |
|
|
|
14. člen |
|
(regulacijske črte in lega objektov na gradbeni parceli stavbe)
|
|
Pri
umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati regulacijske črte,
prikazane na Karti 3: »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev«. |
|
|
|
15. člen |
|
(odmiki
objektov od sosednjih zemljišč) |
|
(1)
Novogradnje morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 4 m,
pri nezahtevnih in enostavnih objektih pa najmanj 1,5 m. |
|
(2) S
pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča se nov objekt lahko gradi
tudi v manjšem odmiku, kot je določeno v prejšnjem odstavku. |
|
(3) Brez
soglasja lastnika sosednjega zemljišča se lahko izvede: |
|
·
rekonstrukcijo, ki ohranja gabarite stavbe in odprtine na fasadi,
obrnjeni proti sosednji parceli; |
|
·
nadomestno gradnjo; |
|
·
gradnjo
talnih ureditev, podzemne infrastrukture ali podzemnih delov objektov; |
|
·
gradnje,
ki so pogojene z regulacijskimi črtami; |
|
·
ko gre
za dopolnitev strnjene ulične pozidave, pri čemer novogradnja ne sme
biti v manjšem odmiku kot so sosednji objekti v nizu; |
|
·
ekološki
otoki, urbana oprema, javna športna ali otroška igrišča; |
|
·
gradbeno
inženirski objekt, ki je del omrežja gospodarske javne infrastrukture. |
|
(4)
Odmik se meri od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih delov
objektov. |
|
(5) Ne
glede na določbe prejšnjih odstavkov je brez soglasja lastnika sosednjih
zemljišč dopustna gradnja ograj (kovinskih, lesenih) do višine 2 m,
mejnih in podpornih zidov višine do 1,5 m; ob pogoju da pri gradnji ne
prihaja do posegov na tuje zemljišče. |
|
(6)
Rezervoarji za plin ali gorivo se prednostno izvedejo v vkopani izvedbi.
Od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov morajo biti
odmaknjeni skladno s predpisi, vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik
je treba pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča. |
|
|
|
3.3.
VELIKOST OBJEKTOV ALI PROSTORSKIH UREDITEV |
|
|
|
16. člen |
|
(določanje velikosti objektov) |
|
(1)
Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s: |
|
·
faktorjem zazidanosti gradbene parcele stavbe(FZ) oziroma |
|
·
največjo
višino objektov, opredeljeno v metrih. |
|
(2)
Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena,
velja, da je treba v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja
izdelati utemeljitev, ki bo dokazala, da je objekt višinsko skladen s
sosednjimi objekti in s celotnim naseljem. |
|
(3)
Velikost rekonstruiranega ali nadomestnega objekta in drugi pogoji
gradnje se določijo na osnovi meril in pogojev, ki veljajo za
novogradnje. |
|
(4)
Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) legalno zgrajenih objektov večja od
dovoljene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le
rekonstrukcije in nadzidave brez povečanja zazidane površine objektov,
vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti
objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja
garažnih objektov pod nivojem terena. |
|
(5)
Kadar je višina obstoječega objekta večja od dovoljene s tem odlokom, so
na tem objektu dopustne vse gradnje razen prizidave, ki bi presegla
dopustno višino po tem odloku. |
|
(6)
Najvišje dovoljene višine objektov v tem odloku ne veljajo za zvonike,
ki so lahko visoki do do 25m. |
|
|
|
3.4.
OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
|
|
|
17. člen |
|
(oblikovanje objektov) |
|
(1) Vsi
objekti in prostorske ureditve se praviloma prilagajajo kakovostnim
objektom tradicionalne stavbne dediščine v naselju oziroma sodobnim
kakovostnim objektom in ureditvam v EUP po stavbnih volumnih, višini in
regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi, teksturi
streh in fasad ter načinu ureditve odprtega prostora. Skladnost s tem
določilom mora biti obrazložena in utemeljena v projektni dokumentaciji. |
|
(2) Vsi
objekti na gradbeni parceli stavbe morajo biti medsebojno oblikovno
usklajeni. |
|
(3) Pri
prizidavi obstoječega objekta je treba zagotoviti skladnost celotne
podobe objekta, zlasti glede gabaritov, oblikovanja strehe in fasade ter
izbora materialov. |
|
(4) Pri
oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na
fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma
stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd., treba smiselno upoštevati
kakovostne okoliške objekte v EUP. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih
barv v spektru belih, sivih, pastelnih barv in barv nežnega zemeljskega
tona. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 %
fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito
moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma
travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Poslikave fasad
niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za
kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. |
|
(5)
Fasade stanovanjskih stavb so ometane; deli fasade se lahko izvedejo
tudi v naravnem kamnu ali lesu naravne barve; površina teh delov fasade
ne sme presegati 20 % površine fasade. |
|
(6)
Vidna fasadna opeka ni dovoljena. |
|
(7)
Novogradnje strešnih čopov in frčad niso dovoljene. |
|
(8) Pri
dvokapnicah se strešini stikata v slemenu. |
|
(9) Vse
strešine na istem objektu, ki so naklona večjega od 5°, morajo imeti
enak naklon in kritino. |
|
(10)
Smer slemena manj zahtevnih in zahtevnih stavb na nagnjenem terenu se
praviloma orientira vzporedno s plastnicami. |
|
(11)
Barva fasad objektov se določi v OPPN oziroma v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
(12)
Posamezne stavbe, ki so 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno
nastanitev in šotori za nastanitev, so lahko površine največ do 25 m2
BTP. Te stavbe se lahko gradijo samo v sklopu kampov, turističnih kmetij
oziroma v območjih s PNRP ZS. Te stavbe so lahko v celoti izvedene tudi
v lesu, kovini, steklu, kamnu, tekstilu oziroma platnu. |
|
(13)
Elektro omarice, omarice plinskih in drugih tehničnih napeljav, zunanje
enote klimatskih naprav oziroma toplotne črpalke, antene, je treba
umestiti na najmanj vidno izpostavljene dele objekta; umestitev na
ulično fasado je dopustna izjemoma, ko niso mogoče drugačne rešitve. |
|
(14)
Razdelilne elektro omarice ter priključno merilne elektro omarice se
namestijo na stalo dostopna mesta iz javnih površin. |
|
|
|
18. člen |
|
(oblikovanje višinskih razlik stavbnega zemljišča) |
|
(1)
Višinske razlike na stavbnem zemljišču je treba premostiti s travnatimi
brežinami. Višinske razlike se lahko premostijo tudi s podpornimi zidovi
ali škarpami do višine 1,5 m. Podporni zid ali škarpa sta lahko tudi
višja od 1,5 m, kadar obstaja nevarnost rušenja terena: v tem primeru
mora biti podporni zid ali škarpa izvedena v kaskadah širokih vsaj 0,5
m. |
|
(2)
Podporni zidovi ali škarpe morajo biti izvedeni ali obloženi z lokalnim
kamnom. V primeru samo betonske izvedbe morajo biti vsaj delno
ozelenjeni. |
|
(3)
Podporni zidovi večje višine od 1,5 m oziroma v betonski izvedbi brez
ozelenitve so dopustni pri gradnji objektov klasifikacije 2 Gradbeno
inženirski objekti in v območjih IG in IP. |
|
(4)
Izjemoma je podporni zid večje višine dopusten tudi v drugih območjih
stavbnih zemljišč, kadar zaradi terenskih razmer premostitev s kaskadami
ni mogoča. |
|
|
|
3.5.
PARCELACIJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
19. člen |
|
(velikost in oblika gradbene parcele stavbe) |
|
(1)
Gradbena parcela stavbe vključuje samo stavbna zemljišča. |
|
(2) Pri
določitvi gradbene parcele stavbe je treba upoštevati: |
|
·
namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za
njegovo uporabo in vzdrževanje (parkirna mesta, utrjene površine in
funkcionalno zelenje); |
|
·
prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali
prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov; |
|
·
zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje
okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti); |
|
(3) V
primeru, da velikost gradbene parcele stavbe ni posebej določena v
posebnih določbah, velja: |
|
·
velikost
gradbene parcele stavbe za prostostoječo stanovanjsko gradnjo in
polovico dvojčka v območjih SS in SSe znaša od 400 m2 do 1300 m2; |
|
·
najmanjša velikost gradbene parcele stavb, ki so vrstne hiše, znaša 300
m2 za en objekt v nizu. |
|
(4)
Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo gradbene parcele obstoječih
stavb, je dovoljena le v primeru, če nova gradbena parcela obstoječe
stavbe ustreza pogojem za velikost in oblikovanje gradbene parcele
stavbe v skladu z določili tega odloka. |
|
(5)
Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se s
parcelacijo lahko oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem
za velikost in oblikovanje novih gradbenih parcel stavb v skladu z
določili tega odloka. |
|
(6) Ne
glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe
gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami gradnje javnega
infrastrukturnega objekta. |
|
(7) V
primeru ko ta odlok določa največjo dopustno velikost gradbene parcele,
z delitvijo parcel pa ni mogoče tvoriti dveh novih gradbenih parcel po
merilih tega odloka, se določilo o največji dovoljeni velikosti gradbene
parcele ne upošteva. |
|
(8)
Določila o najmanjši velikosti gradbene parcele stavbe ne veljajo za že
obstoječe manjše gradbene parcele stavbe, v tistih primerih, ko vse
okoliške zemljiške parcele že predstavljajo gradbene parcele obstoječih
stavb. |
|
(9) Pri
rekonstrukciji, nadomestni gradnji, prizidavi ali spremembi namembnosti
obstoječega objekta je ob upoštevanju ostalih določil tega odloka
velikost gradbene parcele stavbe lahko tudi manjša od tiste, ki je
določena v osmem odstavku tega člena. |
|
|
|
20. člen |
|
(sprememba meja ali površine gradbene parcele stavbe, na kateri stoji
objekt) |
|
Gradbena
parcela stavbe, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije le
tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele
ne povzroči kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih
pogojev, ki veljajo za objekt (FZ, odmike od parcelnih mej,
regulacijskih črt, normativi za parkirne površine ipd). |
|
|
|
3.6.
NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI, ZAČASNI OBJEKTI, URBANA OPREMA,
GOSTINSKI VRTOVI, BAZNE POSTAJE IN AMATERSKE RADIJSKE POSTAJE |
|
|
|
21. člen |
|
(skupna
določila) |
|
(1) V
tem členu so podani splošni pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih
objektov. |
|
(2) V
območjih namenske rabe SSs in SSv je dopustno za vsako stanovanje
zgraditi največ en nezahteven ali enostaven objekt in sicer samo garažo
ali nadstrešek za osebne avtomobile stanovalcev; postavitev teh objektov
je dopustna na osnovi enotne rešitve za celotno stavbo. |
|
(3)
Dopustna je samo pritlična izvedba. Strop je hkrati streha objekta. |
|
(4)
Upoštevati je treba tudi naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje
za gradnjo na stavbnih zemljiščih (razen za rastlinjake, kmetijske
silose in proizvode dane na trg kot celota): |
|
·
oblikovanje naj bo v skladu s pogoji za gradnjo po namenski rabi
prostora; če se enostaven oziroma nezahteven objekt gradi kot pomožni
objekt na gradbeni parceli stavbe, naj bo usklajen z osnovnim objektom,
h kateremu se gradi, in sicer glede naklona strehe, kritine in barve
fasade (ta pogoj ne velja za gradnje v namenskih rabah prostora IG in
IP); |
|
·
lesene
fasade so dovoljene samo za stavbe do 40 m2 BTP, ki so lope, staje ali
čebelnjaki; les je lahko samo v naravni barvi lesa; |
|
·
dopusti
se gradnja nadstreškov, ki so proizvod dan na trg kot celota, namenjenih
parkiranju avtomobilov (kovinska ali lesena konstrukcija, prosojna
kritina, ipd); v območju SK samo pod pogojem, da objekt ne meji na javne
površine; |
|
·
v
namenskih rabah prostora, kjer podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji
ne dopuščajo ravne, ravne zelene ali enokapne strehe, se le-ta lahko
izvede, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli (npr. objekt z
eno stranico pomaknjen k terenu, dvoriščnemu zidu, k stavbi ipd.); če je
objekt prostostoječ, mora biti sleme v smeri daljše stranice objekta. |
|
(5)
Oblikovanje pomožnih kmetijskih objektov (razen rastlinjakov, kmetijskih
silosov in proizvodov danih na trg kot celota – objekt za spravilo sena)
v namenski rabi prostora K1, K2 in G naj bo v skladu z lokalno
tipologijo: |
|
·
praviloma podolgovat tloris; |
|
·
objekti
morajo biti izvedeni nevpadljivo; fasada je lahko iz lesa, kamna ali
ometana v belih, svetlo sivih ali svetlih zemeljskih barvah; |
|
·
lesene
fasade so dovoljene samo za stavbe do 40 m2 BTP; les je lahko samo v
naravni barvi lesa; |
|
·
strehe
praviloma simetrične dvokapnice z naklonom od 18° do 25°; v primeru, da
je objekt s pretežno vkopano daljšo stranico, je dopustna streha tudi
enokapnica z naklonom stran od vkopane stranice; |
|
·
sleme
strehe v vzdolžni smeri stavbe; |
|
·
kritina
korci ali druga valovita kritina podobne strukture kot korci; kritina ne
sme biti odsevajoča; |
|
·
kritina
opečne do rdeče barve; prelivajoče barve na kritini niso dopustne; |
|
·
navedeni
pogoji glede oblikovanja in barve kritine veljajo samo za strehe v
naklonu; oblikovanje in kritina ravnih streh mora biti usklajeno z
zunanjo podobo načrtovanega objekta; |
|
·
okenske
odprtine praviloma pokončni pravokotniki. |
|
(6) Za
določitev lokacije objektov v javni rabi je potrebno soglasje občinske
uprave. |
|
(7)
Ograja se lahko izvede do višine 2,0 m kot zid, ograja (kovinska,
lesena) ali kombinacija zidu in ograje. V primeru, da se gradi ograja na
podpornem zidu, vsak zase ne smeta presegati najvišje višine po tem
odloku, skupno pa se lahko gradita do višine 2,5 m. Varovalna in
protihrupna ograja na namenskih rabah IP, IG, IK, PC, PŽ, PL, PO, T, E,
O, LN je lahko višine do 3,5 m; ob avtocestah in železnici izjemoma
lahko tudi več, če je takšna potreba utemeljena s strokovno podlago s
področja hrupa. |
|
(8)
Čistilne naprave do 200 PE in nepretočne greznice morajo biti izvedene
podzemno. |
|
(9)
Gradnja čistilne naprave do 200 PE in nepretočne greznice je mogoča, ko
ni možnosti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje in ob soglasju
oziroma mnenju pristojnega upravljavca. |
|
(10)
Zbiralnice ločenih frakcij odpadkov ob dostopnih poteh, če niso
podzemne, morajo biti intenzivno ozelenjene. Na celotnem območju občine
morajo biti enotno oblikovane in postavljene na prometno dostopna in
vizualno neizpostavljena mesta. |
|
|
|
22. člen |
|
(urbana
oprema) |
|
(1)
Urbana oprema oziroma objekti in predmeti, ki urejajo javne površine,
morajo biti v naselju ali delu naselja enotni. |
|
(2)
Urbana oprema, turistične oznake ter informacijski panoji morajo biti
postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor, ne zastirajo značilnih
pogledov in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav
in prometnih objektov. |
|
(3) Pri
postavitvi urbane opreme na javnih površinah je treba pridobiti soglasje
občinske uprave. |
|
(4)
Nadstrešnice morajo biti dvignjene najmanj 2,50 m nad pločnikom oziroma
pohodno površino. |
|
(5)
Umeščanje informacijskih panojev s površino do 4 m2, svetlobnih vitrin
ter volumskih objektov za obveščanje je dovoljeno na območjih stavbnih
zemljišč. |
|
(6)
Objekti za oglaševanje so dopustni takrat, kadar se začasno namestijo: |
|
·
na
gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje; |
|
·
na
površinah v naselju, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za
začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne
kampanje. |
|
(7) Ne
glede na prejšnji odstavek so objekti za oglaševanje dopustni povsod,
kjer so dovoljeni objekti, ki so 32130 Objekti za oglaševanje in
informacijski panoji. |
|
(8)
Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh EUP in na
gradbenih parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost, ki je predmet
oglaševanja. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z: |
|
·
napisom
firme, |
|
·
znakom
firme, |
|
·
nalepkami, |
|
·
zastavami in |
|
·
simboli
firme, izdelka, storitve in podobnim. |
|
(9) V
območju površinskih voda (VC) in v območju vodne infrastrukture (VI)
objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati. |
|
|
|
3.7.
ZELENE POVRŠINE |
|
|
|
23. člen |
|
(oblikovanje zelenih površin) |
|
(1)
Obstoječe drevorede je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali
varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
|
|
(2)
Ohranja se obstoječa vegetacija. Pri novih zasaditvah se uporabljajo
predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste. Izbor rastlin za zasaditve
na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in
varnostno zdravstvene zahteve. Uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v
izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic
ob javnih objektih posebnega pomena. |
|
(3) Nove
zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
|
|
(4) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin na stavbnih zemljiščih mora
izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred
poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne
objekte in naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. |
|
|
|
3.8.
RAZPRŠENA GRADNJA |
|
|
|
24. člen |
|
(dopustna gradnja in drugi posegi) |
|
(1)
Objekti razpršene gradnje so objekti izven stavbnih zemljišč na
kmetijskih ter gozdnih zemljiščih. |
|
(2)
Objekti razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so prikazani kot
stavbišča na Karti 3: »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev«. |
|
(3) Na
zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje oziroma na parceli
objekta, ki je bila določena z gradbenih dovoljenjem za objekt, so v
skladu z namembnostjo, določeno v gradbenem dovoljenju, kadar gre za
izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, dopustne naslednje vrste
gradenj: |
|
·
rekonstrukcija objekta, |
|
·
gradnja
novega objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta, novi objekt po
velikosti lahko presega odstranjeni objekt do 20 % BTP, |
|
·
enkratna
povečava objekta do 50 % BTP, |
|
·
sprememba namembnosti v objekte, ki so dopustni v namenski rabi prostora
SS, |
|
·
odstranitev objekta, |
|
·
vzdrževanje objekta, |
|
·
komunalna sanacija objekta. |
|
(4) Na
gradbeni parceli zakonito zgrajenega objekta razpršene gradnje so izmed
nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za
namensko rabo prostora SS. |
|
(5) Če
gradbena parcela objekta razpršene gradnje ni bila določena z gradbenim
dovoljenjem za objekt, se parcelo določi v skladu z izvedbenimi določili
za obliko parcele po tem odloku. |
|
(6) Za
objekte zakonito zgrajene razpršene gradnje veljajo podrobni prostorski
izvedbeni pogoji, ki veljajo v namenski rabi prostora SS, če so v skladu
s tem členom. |
|
(7) Če
obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni vrisan na karti iz drugega
odstavka tega člena, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte. |
|
|
|
3.9.
PARKIRNA IN GARAŽNA MESTA |
|
|
|
25. člen |
|
(gradnja
in urejanje parkirnih mest in garaž) |
|
(1) Pri
novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na
gradbeni parceli stavbe zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna
mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi
zaposlene in obiskovalce. |
|
(2)
Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno
zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi
enotami je treba najmanj 75 % parkirnih mest zagotavljati v podzemni
garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni
mogoča. |
|
(3)
Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5
t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih
območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je
dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, E in O. |
|
(4)
Parkirne površine namenjene avtodomom se praviloma umeščajo v jedro
naselja. Izjemoma se lahko umeščajo tudi na robove naselij, vendar ne na
vedutno izpostavljeni legi (odčitavanje prostora iz prometnic oziroma
robov naselja), ter na način, da ne okrni značilne vedute na naselje in
krajino (kulturno in naravno). V teh primerih se priporoča ozelenitev
robnih vidno izpostavljenih območij parkirišča. |
|
(5)
Najmanjša dovoljena dimenzija PM za osebna vozila znaša 2,5 m × 5,0 m. |
|
|
|
26. člen |
|
(parkirni normativi) |
|
(1) Na
gradbeni parceli stavbe je treba zagotoviti naslednje najmanjše število
parkirnih ali garažnih mest: |
|
vrsta
objekta število parkirnih mest |
|
|
|
111 Enostanovanjske stavbe |
2 PM na stanovanje |
112 Večstanovanjske stavbe |
2 PM na stanovanje |
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji |
1PM na stanovanje |
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine |
1 PM na 7 postelj |
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev |
1 PM na 2 sobi |
12112 Gostilne, restavracije in točilnice |
1 PM na 6 sedežev |
122 Poslovne in upravne stavbe |
1 PM na 40 m2 BTP |
12301 Trgovske stavbe |
1 PM na 40 m2 BTP |
12510 Industrijske stavbe |
1 PM na 5 zaposlenih |
12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe |
1 PM na 150 m2 BTP |
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo |
1 PM na 5 sedežev |
|
|
(2)
Kadar na parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za
zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora
investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih
stavbnih zemljiščih, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in na
katerih je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova
trajna uporaba. |
|
(3) V
primeru obstoječega objekta v območju gradnje strnjenega tipa (vaška in
mestna jedra), ko na parceli objekta ni možno zagotoviti parkirnih mest
oziroma objekt nima funkcionalnega zemljišča, se dopušča rekonstrukcija
objekta brez zagotovitve parkirnih mest. |
|
|
|
3.10.
GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA |
|
|
|
27. člen |
|
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) |
|
(1)
Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je
praviloma dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
|
|
(2) Ne
glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja objektov dovoljena tudi
na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo
objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč oziroma če
investitor zagotovi začasno samooskrbo objekta. |
|
|
|
28. člen |
|
(predpisana obvezna komunalna oprema) |
|
(1)
Stavbna zemljišča so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo
s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko
omrežje, dostop do javne ceste ter ravnanje z odpadki oziroma če
investitor zagotovi samooskrbo objekta. |
|
(2) Če
nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena
navedene komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema določi v
postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. |
|
(3)
Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na
način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način
oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje
in se določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na
namen objekta. |
|
|
|
29. člen |
|
(priključevanje na komunalno opremo) |
|
(1)
Objekte je treba priključiti na predpisano komunalno opremo in na drugo
komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma EUP
predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi objekti na območjih, na
katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot
gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem
komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka. |
|
(2)
Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju oskrbe s pitno vodo
in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se lahko
uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to gospodarsko javno
infrastrukturo in najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z
gospodarsko javno infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
okolja. |
|
(3)
Najkasneje v šestih mesecih po gradnji javnega vodovodnega ali
kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je
priključitev možna in predpisana, priključiti na javno vodovodno oziroma
kanalizacijsko omrežje. |
|
(4)
Nezahtevne in enostavne objekte je treba priključiti na komunalno opremo
takrat, kadar je za njihovo uporabo to potrebno. |
|
(5) Vsi
objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov
in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih
odpadkov. |
|
|
|
30. člen |
|
(priključevanje objektov na javne ceste) |
|
(1)
Priključki na javno cesto morajo biti zgrajeni tako, da ne ovirajo
prometa. Izvedejo se na osnovi soglasja oziroma mnenja občinske uprave
oziroma izvajalca gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest. |
|
(2)
Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene
tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo
se na osnovi pogojev in soglasja oziroma mnenja občinske uprave oziroma
upravljavca ceste. |
|
|
|
31. člen |
|
(varovalni pasovi in koridorji objektov gospodarske javne
infrastrukture) |
|
(1)
Širina varovalnega pasu se meri levo in desno od osi linijskega
infrastrukturnega objekta ali od varovalne ograje objekta oziroma od
zunanjega zidu objekta, če nima varovalne ograje. |
|
(2)
Varovalni koridor za komunikacijske oddajne sisteme se določi za vsak
oddajnik posebej. Varovalni koridor obsega območje od antene oddajnika,
ki se razteza v tridimenzionalnem prostoru, do antene glede na moč in
smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in
tehnološko izvedbo. |
|
(3)
Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali
vzdrževanja omrežja. |
|
(4)
Varovalni pasovi sistema električne energije z nazivno napetostjo 35 kV
in več so prikazani v grafičnem delu izvedbenega dela OPN OD, na Karti
4: »Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture«. |
|
(5)
Gradnja objektov in izvajanje dejavnosti, ki so uvrščene v I. območje
varstvenih režimov v varovalnem pasu omrežja ni dovoljena. |
|
|
|
32. člen |
|
(varovalni pasovi prometne infrastrukture) |
|
(1) V
varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in
naprav v skladu z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na
osnovi pogojev, soglasja oziroma mnenja pristojnega upravljavca
gospodarske javne službe. |
|
(2)
Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje,
obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja. |
|
(3) V
varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in
drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje ali
oglaševanje. |
|
|
|
33. člen |
|
(gradnja
in urejanje komunalne opreme) |
|
(4) Vsi
posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki so v
varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s
soglasjem oziroma mnenjem upravljavca posamezne gospodarske javne
infrastrukture. |
|
(5)
Trase omrežij komunalne opreme je treba praviloma združevati v skupne
koridorje. |
|
(6)
Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno.
Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne
komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev
javnih gospodarskih služb. |
|
(7) Ob
gradnji nove komunalne opreme je treba v okviru območja predvidenega
posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in
naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti,
slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev ni več
ustrezna. |
|
(8) V
območjih poselitve ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba
omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme praviloma graditi v
podzemni izvedbi. |
|
(9)
Omrežja in jaške komunalne opreme je treba na javnih cestah umeščati
zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi
zunaj kolesnic vozil. |
|
(10)
Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih
mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji
komunalnih vodov je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno
stanje. |
|
(11)
Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako,
da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. |
|
(12) Pri
načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je treba načrtovati čim
manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno
z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, razen izjemoma,
na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na
način, da ne bo poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov. |
|
|
|
34. člen |
|
(gradnja
in urejanje cest) |
|
(1)
Gradnja mostov in cest mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil,
zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z
zagotovljeno osnovno varnostno višino. |
|
(2)
Slepo zaključene nove javne ceste imajo na koncu obračališče, ki omogoča
obračanje »servisnim in urgentnim« vozilom. Odstop od tega pravila je
mogoč le ob soglasju občinske uprave. |
|
(3)
Upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred
hrupom za nova poselitvena območja (spremenjene rabe), določena s tem
OPN – to je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih
posegov. |
|
(4) Na
delih cest, preko katerih se vrši masovna selitev dvoživk v času
razmnoževanja in priprave na zimovanje, naj se v primeru rekonstrukcije
ali investicijsko vzdrževalnih del načrtujejo ustrezni prehodi za
dvoživke. To velja predvsem za rekonstrukcijo ceste na Senožeški ravni
(med Razdrtim in Senožečami), kjer je znano, da se v času selitve
pojavljajo dvoživke. |
|
(5)
Zagotovi se pas za bodoči razvoj avtoceste, ki meri najmanj 10 m od roba
cestnega sveta obojestransko. |
|
(6)
Meteorne in druge vode ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje
avtoceste in njenega cestnega sveta. Izvedba odvodnjavanja ne sme
poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja avtoceste. |
|
|
|
35. člen |
|
(gradnja
in urejanje vodovodnega omrežja) |
|
(1)
Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno in
sanitarno vodo ter za zagotavljanje požarne varnosti. Oskrba s pitno in
sanitarno vodo ter z vodo za zagotavljanje požarne varnosti mora biti
urejena skladno s področnimi predpisi. |
|
(2)
Hidrante je praviloma treba umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih
površin. |
|
|
|
36. člen |
|
(gradnja
in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
|
(1)
Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih javnih
površin. Odvajanje in čiščenje odpadnih vod mora biti urejeno skladno s
področnimi predpisi. |
|
(2) Novo
kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu. |
|
(3) Male
čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno. |
|
(4)
Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj naselja ali na
njegovem robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne
ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z zaščitno ograjo. |
|
(5) Vsi
individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti
redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in
čiščenja odpadne vode. |
|
(6)
Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni
dopustno usmeriti na javne površine, niti v naprave za odvodnjavanje
javnih površin. |
|
(7)
Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je treba načrtovati na
tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih
površin, kar pomeni, da je treba načrtovati zadrževanje padavinskih voda
pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, suhi
zadrževalniki...). |
|
|
|
37. člen |
|
(gradnja
in urejanje plinovodnega omrežja) |
|
Omrežje
zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju
cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna
izvedba. |
|
|
|
38. člen |
|
(gradnja
in urejanje elektroenergetskega omrežja) |
|
(1) V
varovalnih pasovih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih
objektov, v katerih je vnetljiv material. Pod daljnovodi je prepovedano
parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne
materiale. |
|
(2)
Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in
manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v kabelski
kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj
je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve. Nadzemni
elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in
ustvarjene prostorske dominante. |
|
(3)
Razdelilne transformatorske postaje (distribucijski objekti) se morajo
izvesti z uporabo sodobnih tehnologij ter tako: |
|
·
da se
vplivi na okolje zmanjšajo do najmanjše mogoče mere; |
|
·
da se
zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta; |
|
·
da se
vse stikalne in transformatorske naprave izvedejo v kakovostno
oblikovanih zaprtih objektih; |
|
·
da so
vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred nepooblaščenim
dostopom; |
|
·
da se
vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli. |
|
(4)
Transformatorske postaje (distribucijski objekti) so praviloma prosto
stoječi objekti pravokotnega tlorisa oziroma so v primeru gradnje večjih
objektov umeščene v objekt. Prosto stoječe transformatorske postaje
morajo biti čim manjše, oblikovane kot tipski objekti ali prilagojene
oblikovanju osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi
infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za
odpadke, nadstrešnice in podobno. Do obstoječih in načrtovanih
transformatorskih postaj je treba zagotoviti stalen dostop z osebnim in
tovornim vozilom iz javnih površin. |
|
(5)
Obnova oziroma gradnja elektrovodov naj se izvaja na pticam prijazen
način, ki preprečuje električne udare ptic. |
|
(6)
Gradnja elektoenergetskih vodov oz. daljnovodov nazivne napetosti 110 kV
in več ureja Nacionalni energetski program in Načrt razvoja prenosnega
omrežja Republike Slovenije. Na vseh obstoječih daljnovodih iz prve
točke poglavja Zasnova energetske infrastrukture Strateškega dela Odloka
je dopustna obnova (rekonstrukcija, gradnja) in vzdrževalna dela v javno
korist. |
|
(7) Pri
gradnji distribucijske elektroenergetske infrastrukture, katera je del
gospodarske javne infrastrukture, se na vseh parcelah v občini zasleduje
javna korist. |
|
(8)
Oblikovanje gradbenoinženirskih objektov je podrejeno funkcionalnemu
značaju teh objektov, ki ga določajo ustrezni tehnični predpisi oziroma
standardi. |
|
|
|
39. člen |
|
(gradnja
in urejanje javne razsvetljave) |
|
(1)
Javne površine na območjih naselij z namensko rabo prostora S, C, B, I,
P, E ter Z morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s
funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. |
|
(2) Če
varnostni razlogi dopuščajo, se nočno osvetljevanje objektov ne
načrtuje. |
|
|
|
40. člen |
|
(gradnja
in urejanje komunikacijske infrastrukture) |
|
(1)
Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako,
da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in
naprave. |
|
(2) Pri
načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba
upoštevati naslednje usmeritve in pogoje: |
|
·
baznih
postaj mobilne telefonije ni dopustno graditi v območjih enot urejanja
prostora namenjenih: stanovanjem (S, A), centralnim dejavnostim (C),
zelenim površinam (Z), na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1) ter v
območju površinskih voda (VC); |
|
·
amaterskih radijskih postaj ni dopustno graditi v območjih enot urejanja
prostora namenjenih: stanovanjem (S, A), centralnim dejavnostim (C)
zelenim površinam (Z), na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1) ter v
območju površinskih voda (VC); |
|
·
gradnja
baznih postaj mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu,
merjeno od roba gradbene parcele stavb: 12640 Stavb za zdravstvo, 11
Stanovanjskih stavb, 12630 Stavb za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo ter od roba otroških igrišč; |
|
·
gradnja
baznih postaj mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in
kulturne dediščine ni dopustna, razen ob soglasju pristojnih
pooblaščenih javnih služb za
ohranjanje narave in
varstvo kulturne dediščine. |
|
(3)
Bazna postaja mora izpolnjevati naslednje pogoje: |
|
·
če se
antenski drog umešča na stavbo, je lahko visok največ 10 m nad višino
strehe stavbe, na katero je nameščen; |
|
·
prostor
z elektronsko komunikacijsko opremo je lahko samo v nestanovanjski
stavbi; če je to zabojnik, je lahko postavljen ob drogovih, stebrih ali
stolpih, njegova BTP pa je lahko do 30 m2. |
|
(4)
Vizualni vpliv zgrajenih objektov na vidne kakovosti prostora mora biti
čim manjši, oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) pa
mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski
tipologiji ter naravnim danostim prostora, treba je ozeleniti okolico
objekta. |
|
|
|
3.11.
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VARSTEV |
|
|
|
3.11.1
Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter varstvo vojnih grobišč
|
|
|
|
41. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1)
Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z odloki ali
določeni s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu s predpisi. Za
posege in dejavnosti na območjih ohranjanja narave je treba pridobiti
pogoje, mnenja oziroma soglasja pristojnega organa za ohranjanje narave. |
|
(2)
Območja in objekti ohranjanja narave so grafično predstavljeni v prikazu
stanja prostora. Podatki se stalno obnavljajo. Pred načrtovanjem in
izvedbo posegov se preveri aktualno stanje v prostorsko informacijskem
sistemu. |
|
(3) Za
posege na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena je treba v
primeru neskladja določb tega odloka s pogoji organa, pristojnega za
ohranjanje narave, upoštevati pogoje organa, pristojnega za ohranjanje
narave. |
|
|
|
42. člen |
|
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) |
|
(1)
Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti
in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna
območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana
kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
|
(2)
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
|
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
|
(4) Na
objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni gradnja novega
objekta (vključno s prizidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno
spremeni zunanji videz objekta) in rekonstrukcija objekta na način, ki
bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine ter
prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh
vrednot. |
|
(5)
Odstranitve objektov, območij, delov objektov ali območij kulturne
dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. |
|
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine pri gradnji in drugih posegih v
prostor veljajo prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
|
(7)
Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. |
|
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
|
(9) Za
varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
|
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. |
|
(11) Za
registrirano kulturno dediščino dodatno veljajo še prostorsko izvedbeni
pogoji za posamezne vrste dediščine: |
|
(a) Za registrirano stavbno dediščino se ohranjajo varovane vrednote,
kot so: |
|
·
tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
|
·
gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
|
·
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
|
·
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
|
·
sestavine in pritikline, |
|
·
stavbno
pohištvo in notranja oprema, |
|
·
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
|
·
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
|
·
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
|
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
(b) Za registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
|
·
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
|
·
odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
|
·
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.), |
|
·
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
|
·
naravne
in druge meje rasti ter robovi naselja, |
|
·
podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
|
|
·
odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
|
|
·
stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), |
|
·
oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov, |
|
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
(c) V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je treba
upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča. |
|
(d) Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino se ohranjajo
varovane vrednote, kot so: |
|
·
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), |
|
·
značilna
obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve
(živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
|
·
tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
|
·
tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (npr.
znamenja), |
|
·
odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem, |
|
·
avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
|
·
preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
|
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
(e) Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino se ohranjajo varovane
vrednote, kot so: |
|
·
zasnova
(oblika, struktura, velikost, poteze), |
|
·
grajene
ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni
elementi), |
|
·
naravne
sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
|
·
podoba v
širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
|
|
·
rastišče
z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj
rastlin, in |
|
·
vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in
stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote.
|
|
(f) Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati
v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
|
·
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
|
·
poglabljati dna vodotokov ter jezer, |
|
·
ribariti
z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
|
·
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
|
·
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev arheološkega
najdišča. |
|
(g) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati
stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
|
·
če ni
možno najti drugih rešitev in |
|
·
če se na
osnovi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da
je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
|
(h) Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ,
pristojen za področje varstva kulturne dediščine. |
|
(i) V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
praviloma opraviti že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
|
|
(j) Za registrirano memorialno dediščino se ohranjajo varovane vrednote,
kot so: |
|
·
avtentičnost lokacije, |
|
·
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
|
·
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
|
|
(k) Za drugo dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
|
·
materialna substanca, ki je še ohranjena, |
|
·
lokacija
in prostorska pojavnost, |
|
·
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
(12) V
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranjajo se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
|
(13) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno mnenje oziroma soglasje za posege po
predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
|
(14)
Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno mnenje oziroma soglasje
je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. |
|
(15) Za
poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna
dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na osnovi odloka OPN ali drugih predpisov. |
|
(16) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno mnenje oziroma soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred
pridobitvijo kulturnovarstvenega mnenja oziroma soglasja za raziskavo
in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda
za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o
potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih
arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. |
|
(17) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
|
(18) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
|
(19)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije dopustiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. |
|
|
|
43. člen |
|
(varstvo
vojnih in prikritih vojnih grobišč) |
|
(1) Na
območju občine se nahajajo lokacije vojnih in prikritih vojnih grobišč.
Lokacije vojnih grobišč in evidentiranih prikritih grobišč so razvidne
iz Prikaza stanja prostora. |
|
(2) Za
vse posege, ki se izvajajo na lokaciji vojnih in evidentiranih prikritih
vojnih grobišč, je treba upoštevati predpise s področja vojnih grobišč
in pridobiti pogoje pristojnega organa. |
|
|
|
3.11.2
Varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
|
|
44. člen |
|
(varovanje in izboljšanje okolja) |
|
Pri
obstoječih dejavnostih, ki imajo čezmerne vplive na okolje, je izvajanje
dejavnosti pogojeno z njihovo sočasno sanacijo. |
|
|
|
45. člen |
|
(varstvo
zraka) |
|
(1) Pri
gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s
področja varstva zraka. |
|
(2) Pri
posameznih obstoječih virih čezmernega onesnaženja zraka mora lastnik
oziroma upravljavec vira onesnaženja dvakrat letno meriti raven
onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo. Z rezultati
merjenja mora seznaniti pristojno službo občinske uprave. |
|
|
|
46. člen |
|
(varstvo
voda) |
|
(1)
Morebitni posegi v vodotoke se izvajajo izven obdobja drstitve rib. |
|
(2)
Morebitni ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti ter morebitne druge
protipoplavne ukrepe se načrtujejo in izvajajo na sonaraven način ter ob
upoštevanju varstvenih usmeritev in ciljev območij ohranjanja narave.
|
|
(3)
Brežin in dna vodotokov se ne utrjuje. Če se utrditvam zaradi tehničnih
specifik ureditev ni mogoče izogniti, se jih izvede sonaravno in z
nasutjem naravnega kamna v najmanjšem možnem obsegu. |
|
(4)
Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje vodnega režima in voda ter ne ogroža varnosti
plovbe. Na obstoječih objektih v poplavnih območjih so dopustni le
vzdrževanje, rekonstrukcije in odstranitve objektov. Gradnja na
poplavnih območjih je izjemoma dopustna pod pogoji pristojnega organa za
varstvo in upravljanje voda in na osnovi utemeljitve, izdelane s
hidrološko-hidravlično analizo. Za gradnje v poplavnih območjih je treba
pridobiti soglasje oziroma mnenje pristojnega organa za upravljanje in
varstvo voda. |
|
(5) Pri
načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba
predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa
poteka vzporedno z vodotokom, naj ta ne posega na priobalno zemljišče.
Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših
odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne
bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov. |
|
(6)
Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka
morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost
struge vodotoka. |
|
(7)
Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za
namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojnega organa za upravljanje in
varstvo voda. |
|
(8) Za
vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali
stanje voda, je treba pridobiti pogoje, soglasje oziroma mnenje
pristojnega organa za varstvo in upravljanje voda ter organa pristojnega
za varnost plovbe. |
|
(9) Kali
so življenjski prostor dvoživk (npr. velikega pupka), zato jih je treba
ohranjati in vzdrževati na način, ki ohranja biotsko pestrost.
Obnavljajo se le v obdobjih izven razmnoževalnih ciklov živali, to je
predvsem pozno jeseni ali pozimi. Če je kal suh, se lahko obnavlja tudi
poleti. Pri obnovi kalov se ne uporablja beton. Pri obnovi se ohranijo
položne brežine kala, da se bodo vanj lahko naselile rastline in živali.
V kal naj se ne vnašajo tujerodne rastline in živali, npr. zlate ribice,
ki ogrožajo avtohton živelj. Pri načrtovanju rabe je treba upoštevati
migracijske poti dvoživk. |
|
|
|
47. člen |
|
(varstvo
poplavnih območij) |
|
(1) Na
poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustni samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih. |
|
(2) Ne
glede na določbe prejšnjega odstavka so na poplavnem območju dopustni
posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o
vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
|
|
|
48. člen |
|
(varstvo
tal in reliefa) |
|
(1) Pri
gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati
predpise s področja varstva tal. |
|
(2) Pri
gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji
možni meri ohranjati vrtače, dole in druge značilne kraške reliefne
oblike. Te povečujejo razgibanost krajine, ki ima za posledico večjo
biodiverziteto območja. Urejujejo se poškodovana ali razgaljena tla, na
način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno
zaščitena z vegetacijo. |
|
(3) Pri
gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in
deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije,
zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. |
|
|
|
49. člen |
|
(varovalni gozdovi) |
|
(1) V
varovalnih gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in posegi, ki so
opredeljeni z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti, so skladni z
varstvenimi režimi in zagotavljajo ohranitev ter krepitev varovalne,
hidrološke, biotopske ali klimatske funkcije gozda. |
|
(2) V
varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov. Za
posege v te objekte je treba pridobiti soglasje oziroma mnenje pristojne
javno gozdarske službe in organa, pristojnega za ohranjanje narave. |
|
3.11.3
Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
|
50. člen |
|
(obramba) |
|
(1)
Posegi na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe ne smejo
onemogočati uporabe območja posebnega pomena za obrambo v primeru
vojnega in izrednega stanja, krize ter za usposabljanje oziroma so
posegi lahko takšni, da je mogoče rabo za obrambne potrebe v navedenih
primerih takoj vzpostaviti. Za posege v prostor na območju možne
izključne rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje
oziroma mnenje ministrstva pristojnega za obrambo. |
|
(2)
Območje Letališča Divača omogoča uporabo tudi travnate vzletno
pristajalne steze za potrebe obrambe, z določeno omejeno in nadzorovano
rabo letališča za potrebe obrambe. Skladno z njeno določitvijo je
opredeljeno tudi območje, v katerem je treba pridobiti soglasje oziroma
mnenje ministrstva, pristojnega za obrambo za gradnjo objektov in
postavitev naprav, višjih od 30 m. |
|
|
|
51. člen |
|
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1)
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da
zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne
prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne
ali druge nesreče. |
|
(2) V
primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je treba zagotoviti
evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo nastanitev v
primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje
ruševin. |
|
(3)
Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali. Pokop
ljudi naj se v primeru nesreč izvaja na obstoječih pokopališčih, ki
morajo imeti zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop živali
naj se v primeru nesreč izvaja na ustreznih kmetijskih zemljiščih. |
|
(4)
Objekte in naprave, ki s svojo višino lahko vplivajo na varnost zračnega
prometa, je treba zaznamovati v skladu s predpisi in soglasjem oziroma
mnenjem pristojnega organa za civilno letalstvo. |
|
|
|
52. člen |
|
(varovanje pred požarom) |
|
(1) Pri
načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba upoštevati požarna
tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi
uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi
obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z
možnostjo širjenja požara med posameznimi območji poselitve ter požarom
v naravnem okolju. |
|
(2) Pri
gradnjah objektov in urejanju prostora je treba upoštevati prostorske,
gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za
zagotavljanje požarne varnosti je treba zagotoviti: |
|
·
odmike
od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve; |
|
·
prometne/manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila; |
|
·
vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje; |
|
(3) Na
območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti požarno varnost v
skladu s predpisi. |
|
(4)
Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do vodotokov,
hidrantov in požarnih bazenov. |
|
(5)
Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope
intervencijskim vozilom. |
|
|
|
53. člen |
|
(potresna območja) |
|
Objekti
morajo biti protipotresno zasnovani in grajeni na območju celotne občine
v skladu s cono potresne ogroženosti. |
|
|
|
3.11.4
Varovanje zdravja |
|
|
|
54. člen |
|
(varstvo
pred hrupom) |
|
(1) V
območje, kjer velja III. stopnja varstva pred hrupom, spadajo površine z
namensko rabo: |
|
·
območja
stanovanj (S), |
|
·
območja
centralnih dejavnosti (C), |
|
·
površine
za turizem (BT). |
|
·
območja
zelenih površin (Z), |
|
·
površine
razpršene poselitve (A). |
|
(2) V
območje, kjer velja IV. stopnja varstva pred hrupom, spadajo površine z
namensko rabo: |
|
·
območja
proizvodnih dejavnosti (I), |
|
·
površine
drugih območij (BD), |
|
·
območja
infrastrukture (P, T, E, O), |
|
·
območja
kmetijskih zemljišč (K1, K2), |
|
·
območja
gozdnih zemljišč (G), |
|
·
območja
voda (VC, VI), |
|
·
območja
drugih zemljišča (LN). |
|
(3) Na
podlagi študije ocene hrupa se lahko stopnja varstva pred hrupom
spremeni. |
|
(4) V
IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske
objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred
hrupom. |
|
(5)
Določbe tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob dejavnostih
zaščite, reševanja in pomoči. |
|
(6) Pri
načrtovanju vseh gradenj v območju železniške proge mora investitor
novih posegov predvideti ukrepe za varovanje pred hrupom zaradi
odvijanja železniškega prometa. |
|
|
|
55. člen |
|
(zagotavljanje osončenja) |
|
V
stanovanjih je treba za vsaj en bivalni prostor (bivalna kuhinja, dnevna
soba, otroška soba...) zagotoviti čas osončenja z neposredno sončno
svetlobo, ki znaša: |
|
·
dne 21.
12. – najmanj 1 uro, |
|
·
dne 21.
3., 21. 6. in 21. 9. – najmanj 3 ure. |
|
|
|
56. člen |
|
(spremljanje stanja okolja za zagotavljanje zdravja ljudi) |
|
Občina
skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za tiste kazalce,
navedene v okoljskem poročilu, pri katerih niso na voljo podatki iz
državnega monitoringa. Za ta namen pripravi podrobnejši program
spremljanja stanja okolja. |
|
|
|
4.
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
|
|
57. člen |
|
(območja
stanovanj) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine z namensko
rabo prostora območja stanovanj (S). |
|
(2)
Namen stanovanjskih območij: |
|
·
območja
z oznako SS so stanovanjske površine namenjene predvsem prostostoječim
eno in dvo stanovanjskim stavbam, dvojčkom ter spremljajočim
dejavnostim, |
|
·
območja
z oznako SSe so stanovanjske površine namenjene predvsem prostostoječim
eno in dvo stanovanjskim stavbam in dvojčkom, |
|
·
območja
z oznako SSs so stanovanjske površine namenjene predvsem strnjeni
gradnji enostanovanjskih stavb – največ 5 stavb skupaj, |
|
·
območja
z oznako SSv so stanovanjske površine namenjene predvsem večstanovanjski
gradnji, |
|
·
območja
z oznako SB so stanovanjske površine za posebne namene namenjene
občasnemu bivanju različnih skupin prebivalstva, |
|
·
območja
z oznako SK so stanovanjske površine podeželskega naselja namenjene
predvsem površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju
(prostostoječe eno in dvo stanovanjske stavbe, dvojčki in strnjena
gradnja enostanovanjskih stavb, če to dopušča zasnova naselja). |
|
(3) V
teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
|
|
|
|
Dovoljeni objekti |
V območjih z oznako SS:
|
- 11100 Enostanovanjske stavbe;
- 11210 Dvostanovanjske stavbe;
- 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine:
razen domov za odvajanje od odvisnosti, begunskih centrov,
prehodnih domov za tujce ipd.;
- 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev;
- 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo do 300 m2 BTP;
- 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo
do 300 m2 BTP;
- 12201 Stavbe javne uprave;
- 12203 Druge poslovne stavbe;
- 12301 Trgovske stavbe: samo do 500 m2 BTP;
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo do 150 m2 BTP;
- 12420 Garažne stavbe;
- 12510 Industrijske stavbe: samo do 300 m2 BTP; dopustne le na
robu naselja;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 50 m2 BTP, višine
do 4,0 m;
- 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: dvorane za družabne
prireditve;
- 12620 Muzeji in knjižnice;
- 12650 Stavbe za šport: samo do 25 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo: rastlinjak, vendar samo
do 150 m2 BTP višine do 6 m;
- 12712 Stavbe za rejo živali: čebelnjak, vendar samo do 20 m2
BTP, višine do 3,5 m;
- 12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov: vinske kleti in
seniki, vsak objekt samo do 150 m2 BTP višine do 6 m;
- 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: samo do 150 m2
BTP višine do 6 m;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: gasilski domovi
in nadstrešnice;
- 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: parkirišče za avtodome v počivališčih za
avtodome, vendar največ 10 PM na posamezno naselje;
- ostali objekti za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
V območjih z oznako SSe: |
- 11100 Enostanovanjske stavbe;
- 11210 Dvostanovanjske stavbe;
- 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev:
največ 30 % BTP posameznega stanovanjskega objekta;
- 12203 Druge poslovne stavbe: največ 30 % BTP posameznega
stanovanjskega objekta;
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: največ 30 % BTP
posameznega stanovanjskega objekta;
- 12420 Garažne stavbe;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 50 m2 BTP, višine
do 4,0 m;
- 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: vrtna lopa,
vendar samo do 40 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice. |
V območjih z oznako SSs: |
- 11100 Enostanovanjske stavbe: vrstne hiše, vendar samo do
največ 5 hiš skupaj;
- 12420 Garažne stavbe;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo stavbe do
50 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: vrtna lopa,
vendar samo do 40 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice. |
V območjih z oznako SSv: |
- 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe;
- 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
- 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine:
razen domov za odvajanje od odvisnosti, begunskih centrov,
prehodnih domov za tujce ipd.;
- 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo površine do
200 m2 BTP oziroma bifeji in bari do 70 m2 BTP: samo v pritličju
z lastnim vhodom;
- 12203 Druge poslovne stavbe: samo v kleti ali pritličju z
lastnim vhodom;
- 12301 Trgovske stavbe: samo v kleti ali pritličju z lastnim
vhodom;
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo v kleti ali
pritličju z lastnim vhodom;
- 12420 Garažne stavbe;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo stavbe do
50 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: ambulante;
- 12650 Stavbe za šport: samo v kleti ali pritličju z lastnim
vhodom;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice. |
V območjih z oznako SB:
|
- 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
- 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine:
razen domov za odvajanje od odvisnosti, begunskih centrov,
prehodnih domov za tujce ipd.;
- 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo površine do
250 m2 BTP oziroma bifeji in bari do 70 m2 BTP;
- 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev;
- 12301 Trgovske stavbe: samo do 300 m2 BTP;
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo do 100 m2 BTP;
- 12420 Garažne stavbe;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 50 m2 BTP, višine
do 4,0 m;
- 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: dvorane za družabne
prireditve in prostori za društvene dejavnosti;
- 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: ambulante;
- 12650 Stavbe za šport;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: gasilski domovi
in nadstrešnice. |
V območjih z oznako SK:
|
- 11100 Enostanovanjske stavbe;
- 11210 Dvostanovanjske stavbe;
- 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev;
- 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
- 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo
do 300 m2 BTP;
- 12201 Stavbe javne uprave;
- 12203 Druge poslovne stavbe;
- 12301 Trgovske stavbe: samo do 500 m2 BTP;
- 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine:
razen domov za odvajanje od odvisnosti, begunskih centrov,
prehodnih domov za tujce ipd.;
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo do 200 m2 BTP;
- 12420 Garažne stavbe;
- 12510 Industrijske stavbe: samo do 300 m2 BTP;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 50 m2 BTP višine
do 4,0 m; silosi višine do 10 m;
- 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: dvorane za družabne
prireditve in prostori za društvene dejavnosti;
- 12620 Muzeji in knjižnice;
- 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo:
stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko izobraževanje;
- 12650 Stavbe za šport: samo do 25 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov;
- 12722 Pokopališke stavbe;
- 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe; čebelnjak, vendar samo
do 40 m2 BTP in višine do 3,5 m;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: gasilski domovi
in nadstrešnice;
- 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: parkirišče za avtodome v počivališčih za
avtodome, vendar največ 10 PM na posamezno naselje;
- 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti;
- 24204 Pokopališča;
- ostali objekti za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Dopustna izraba: |
FZ do 0,5; razen v SK, kjer je FZ do 0,8 |
Gabariti stavb: |
- višina stavbe nad terenom v območjih z oznako SS, SSe, SSs, SK
največ 9 m oziroma v nagnjenem terenu največ 9 m do kapi;
- višina stavbe nad terenom v območjih z oznako SSv v naselju
Divača največ 16 m;
- višina stavbe nad terenom v območjih z oznako SSv v naselju
Senožeče največ 13 m;
- višina stavbe nad terenom v območjih z oznako SSv v naselju
Vremski Britof največ 10 m;
- višina stavbe nad terenom v območjih z oznako SB v največ 10
m;
- višina stanovanjske stavbe ne sme biti nižja od 6 m; to
določilo ne velja za podrejeni volumen stavbe, ki ne presega 40
% zazidane površine stavbe;
- objekti v namenskih rabah prostora SS, SSe, SSs in SK ne smejo
izstopati iz silhuete območja; bistveno prenizki ali previsoki
objekti niso dopustni;
- osnovni kubus stanovanjske stavbe ima praviloma podolgovat
tloris. |
Strehe: |
- v namenski rabi prostora SK so strehe praviloma simetrične
dvokapnice z naklonom od 18° do 25°; večji naklon je dovoljen v
območjih, kjer so tradicionalne tudi strehe z naklonom večjim od
25°;
- v ostalih namenskih rabah prostora je izhodišče v oblikovanju
strešin dvokapnica, z naklonom od 18° do 25°;
- tri- ali štirikapne strehe so dovoljene, kadar gre za vogalno
stavbo gradenj v nizu, kadar je stavba postavljena pravokotno
na ulico in pri javnih objektih;
- pri osnovni stavbi podrejenih volumnih, je dovoljena tudi
enokapnica z naklonom, ki sledi naklonu dominantnega objekta
oziroma stavbnega dela, ter ravne in ravne zelene strehe;
- ravne in ravne zelene strehe se dovoljene pri večstanovanjskih
objektih v namenski rabi prostora SSv, pri strnjeni stanovanjski
gradnji v namenski rabi prostora SSs in pri objektih v namenski
rabi prostora SB;
- oblikovanje strešine je lahko drugačno v primerih, ko gre za
rekonstrukcijo/ dograditev objekta z drugačno zasnovo ali če na
območju prevladuje drugačen tip oblikovanja strehe; kritina ne
sme biti odsevajoča;
- kritina korci ali druga valovita kritina podobne strukture kot
korci;
- kritina opečne do rdeče barve; prelivajoče barve na kritini
niso dopustne;
- navedeni pogoji glede oblikovanja in barve kritine veljajo
samo za strehe v naklonu; oblikovanje in kritina ravnih streh
mora biti usklajeno z zunanjo podobo načrtovanega objekta;
- na strehah z naklonom večjim od 40 so dovoljene tudi kamnite
skrle ter slama;
- sleme v vzdolžni smeri stavbe, pri vrstnih hišah v namenski
rabi prostora SSs lahko tudi prečno;
- napušči na stanovanjskih objektih so praviloma široki do
30 cm, razen nad balkoni, vhodi ali stopnišči, kjer so lahko
širši;
- dopusti se objekte brez napuščev, v kolikor njihova drugačnost
doseže usklajenost v prostoru. |
Fasade:
|
- v namenski rabi prostora SK naj bo oblikovanje fasad,
strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje
drugih fasadnih elementov usklajeno s tradicionalnimi objekti;
tu naj imajo fasadne odprtine praviloma obliko pokončnega
pravokotnika, večanje odprtin je dopustno na vizualno manj
izpostavljenih delih stavbe; priporočljiva je uporaba
tradicionalnih lesenih polken oz. polken v barvi lesa ali
različnih notranjih senčil. |
|
|
58.
člen |
|
(območja centralnih dejavnosti) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine z namensko
rabo prostora območja centralnih dejavnosti (C). |
|
(2)
Namen območij centralnih dejavnosti: |
|
·
območja
z oznako CU so osrednja območja centralnih dejavnosti namenjena
oskrbnim, storitvenim, družbenim dejavnostim in bivanju (prostostoječe
eno in dvo stanovanjske hiše, dvojčki in strnjena gradnja
enostanovanjskih hiš, če to dopušča zasnova naselja), |
|
·
območja
z oznako CDi so druga območja centralnih dejavnosti namenjena predvsem
dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa, |
|
·
območja
z oznako CDz so druga območja centralnih dejavnosti namenjena predvsem
dejavnostim zdravstva in socialnega varstva, |
|
·
območja
z oznako CDk so druga območja centralnih dejavnosti namenjena predvsem
dejavnostim kulture in za verske namene, |
|
·
območja
z oznako CDu so druga območja centralnih dejavnosti namenjena predvsem
dejavnostim javne uprave, |
|
·
območja
z oznako CDo so druga območja centralnih dejavnosti namenjena trgovskim,
oskrbnim, poslovnim in storitvenim dejavnostim brez stanovanj. |
|
(3) V
teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Dovoljeni objekti |
V območjih z oznako CU:
|
- 11100 Enostanovanjske stavbe;
- 11210 Dvostanovanjske stavbe;
- 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji;
- 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine;
- 121 Gostinske stavbe;
- 12201 Stavbe javne uprave;
- 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic;
- 12203 Druge poslovne stavbe;
- 12301 Trgovske stavbe;
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
- 12420 Garažne stavbe;
- 12510 Industrijske stavbe: samo do 300 m2 BTP;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in skladiščne stavbe, višine do
4,0 m;
- 126 Stavbe splošnega družbenega pomena;
- 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo: rastlinjak, vendar samo
do 150 m2 BTP višine do 6 m;
- 12712 Stavbe za rejo živali: čebelnjak, vendar samo do 20 m2
BTP, višine do 3,5 m;
- 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: samo do 150 m2
BTP višine do 6 m;
- 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: gasilski domovi
in nadstrešnice;
- 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
V območjih z oznako CDi: |
- 12203 Druge poslovne stavbe: samo kot dopolnitev osnovne
namembnosti območja;
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12420 Garažne stavbe;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in skladiščne stavbe samo za
potrebe območja;
- 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo;
- 12620 Muzeji in knjižnice;
- 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo;
- 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: ambulante, vendar samo kot
dopolnitev osnovne namembnosti območja;
- 12650 Stavbe za šport;
- 12712 Stavbe za rejo živali: čebelnjak, vendar samo do 20 m2
BTP, višine do 3,5 m;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice;
- 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
V območjih z oznako CDz: |
- 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo;
- 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12301 Trgovske stavbe, samo do 200 m2 BTP;
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja, do 150 m2 BTP;
- 12420 Garažne stavbe;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo za
potrebe območja;
- 12650 Stavbe za šport;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice. |
V območjih z oznako CDk: |
- 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12301 Trgovske stavbe: samo kot dopolnitev osnovne namembnosti
območja, do 200 m2 BTP;
- 12203 Druge poslovne stavbe: samo kot dopolnitev osnovne
namembnosti območja;
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12420 Garažne stavbe;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo stavbe do
50 m2 BTP, višine do 4,0 m; samo za potrebe območja;
- 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo;
- 12620 Muzeji in knjižnice;
- 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo:
samo kot dopolnitev osnovne namembnosti območja;
- 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov;
- 12722 Pokopališke stavbe;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice;
- 24204 Pokopališča. |
V območjih z oznako CDu:
|
- 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe;
- 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
- 12201 Stavbe javne uprave;
- 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic;
- 12203 Druge poslovne stavbe;
- 12301 Trgovske stavbe;
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
- 12420 Garažne stavbe;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo stavbe do
50 m2 BTP, višine do 4,0 m; samo za potrebe območja;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: stavbe za
nastanitev policistov, gasilski domovi in nadstrešnice. |
V območjih z oznako CDo:
|
- 121 Gostinske stavbe;
- 12201 Stavbe javne uprave;
- 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic;
- 12203 Druge poslovne stavbe;
- 12301 Trgovske stavbe;
- 12302 Sejemske dvorane, razstavišča;
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
- 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;
- 12510 Industrijske stavbe: samo do 300 m2 BTP;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in skladiščne stavbe za potrebe
območja;
- 126 Stavbe splošnega družbenega pomena;
- 12712 Stavbe za rejo živali: čebelnjak, vendar samo do 20 m2
BTP, višine do 3,5 m;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: gasilski domovi
in nadstrešnice;
- 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Dopustna izraba: |
- FZ do 0,5 |
Gabariti stavb: |
- višina stavbe nad terenom v območjih z oznako CU, CDu ali CDo
največ 15 m;
- višina stavbe nad terenom v območjih z oznako CDi, CDz ali CDk
največ 12 m;
- višina stanovanjske stavbe največ 9 m oziroma v nagnjenem
terenu največ 9 m do kapi;stanovanjska stavba ne sme biti nižja
od 6 m; to določilo ne velja za podrejeni volumen stavbe, ki ne
presega 40 % zazidane površine stavbe;
- osnovni kubus stanovanjske stavbe ima praviloma podolgovat
tloris. |
Strehe: |
- dovoljene so strešine vseh naklonov od 0° do 25°, vendar naj
bodo v enem kompleksu poenotene;
- sleme v vzdolžni smeri stavbe;
- tri- ali štirikapne strehe so dovoljene, kadar gre za vogalno
stavbo gradenj v nizu, kadar je stavba postavljena pravokotno
na ulico in pri javnih objektih. |
Posebnosti: |
- za oblikovanje eno in dvo stanovanjskih stavb veljajo podrobni
prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v namenski rabi prostora
SS;
- za oblikovanje tri- in večstanovanjskih stavb, stanovanjskih
stavb z oskrbovanimi stanovanji in stanovanjskih stavb za druge
posebne družbene skupine veljajo podrobni prostorski izvedbeni
pogoji, ki veljajo v namenski rabi prostora SSv. |
|
|
59.
člen |
|
(območja proizvodnih dejavnosti) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine z namensko
rabo prostora območja proizvodnih dejavnosti (I). |
|
(2)
Namen območij proizvodnih dejavnosti: |
|
·
območja
z oznako IP so površine za industrijo namenjena predvsem industrijskim,
proizvodnim in spremljajočim dejavnostim ter servisnim dejavnostim, |
|
·
območja
z oznako IG so gospodarske cone namenjena predvsem industrijskim,
proizvodnim, obrtnim in spremljajočim dejavnostim ter servisnim
dejavnostim, |
|
·
območja
z oznako IK so površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo namenjena
predvsem kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo
živali. |
|
(3) V
teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Dovoljeni objekti |
V območjih z oznako IP:
|
- 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12203 Druge poslovne stavbe;
- 12301 Trgovske stavbe: samo do 500 m2 BTP;
- 12303 Oskrbne postaje;
- 12420 Garažne stavbe;
- 125 Industrijske in skladiščne stavbe;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: gasilski domovi
in nadstrešnice;
- 21122 Samostojna parkirišča;
- 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
- 23030 Objekti kemične industrije;
- 23040 Objekti težke industrije, ki niso uvrščeni drugje;
- 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: odprta skladišča odpadkov
in površine za obdelavo odpadkov;
- 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji. |
V območjih z oznako IG: |
- 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12201 Stavbe javne uprave;
- 12203 Druge poslovne stavbe;
- 12301 Trgovske stavbe: samo do 2.000 m2 BTP;
- 12303 Oskrbne postaje;
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
- 12420 Garažne stavbe;
- 125 Industrijske in skladiščne stavbe;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: gasilski domovi
in nadstrešnice;
- 21122 Samostojna parkirišča;
- 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
- 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: odprta skladišča odpadkov
in površine za obdelavo odpadkov;
- 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji. |
V območjih z oznako IK: |
- 12203 Druge poslovne stavbe: samo do 300 m2 BTP kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12301 Trgovske stavbe: samo do 500 m2 BTP kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe;
- 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe; čebelnjak, vendar samo
do 40 m2 BTP in višine do 3,5 m;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice;
- 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: jahališča;
- 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti;
- ostali objekti za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Gabariti stavb: |
- višina stavbe nad terenom v območjih z oznako IP ali IG največ
13 m;
- višina stavbe nad terenom v območjih z oznako IK največ 9 m. |
Strehe: |
- dovoljene so strešine naklonov od 0° do 25°. |
V območjih z oznako IK: |
- oblikovanje stavb naj upošteva značilnosti krajinske
tipologije; določilo ne velja za proizvode dane na trg kot
celota |
Druga merila in pogoji: |
- na robovih con (IP, IG) je treba zagotoviti vegetacijski pas,
ki naj zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur. |
|
|
60.
člen |
|
(posebna območja) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine z namensko
rabo prostora posebna območja (B). |
|
(2)
Namen posebnih območij: |
|
·
območja
z oznako BT so površine za turizem namenjena predvsem turizmu, |
|
·
območja
z oznako BD so površine drugih območij namenjena predvsem nakupovalnim
središčem in podobnemu. |
|
(3) V
teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Dovoljeni objekti |
V območjih z oznako BT:
|
- 121 Gostinske stavbe;
- 12301 Trgovske stavbe: samo do 500 m2 BTP;
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
- 12420 Garažne stavbe;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in skladiščne stavbe samo za
potrebe območja;
- 12650 Stavbe za šport;
- 12712 Stavbe za rejo živali: čebelnjak, vendar samo do 20 m2
BTP, višine do 3,5 m;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice;
- 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;
- 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji;
- naprave za rekreacijo v naravi, piknik prostori in druga
oprema potrebna za funkcioniranje površin za turizem. |
V območjih z oznako BD: |
- 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev;
- 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
- 12203 Druge poslovne stavbe;
- 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;
- 12420 Garažne stavbe;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: gasilski domovi
in nadstrešnice;
- 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji. |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Dopustna izraba: |
V BT je FZ do 0,5 |
Gabariti stavb: |
- višina stavbe nad terenom največ 10 m. |
Strehe: |
- dovoljene so strešine naklonov od 0° do 25°, vendar naj bodo v
enem kompleksu poenotene;
- sleme v vzdolžni smeri stavbe. |
Posebnosti: |
- na zakonito zgrajenih stanovanjskih objektih v namenski rabi
prostora BT se pri rekonstrukciji, vzdrževalnih delih in
prizidavi stanovanjske stavbe (enkratna povečava do 50% BTP)
upošteva podrobne prostorske izvedbene pogoje za namensko rabo
prostora SS;
- na gradbeni parceli zakonito zgrajenega stanovanjskega objekta
v namenski rabi prostora BT so izmed nezahtevnih in enostavnih
objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za namensko rabo
prostora SS.
- oblikovanje posameznih objektov v odprti krajini (lovski,
gozdarski, planinski domovi ipd.) naj upošteva značilnosti
krajinske tipologije. |
|
|
61.
člen |
|
(območja zelenih površin) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine z namensko
rabo prostora območja zelenih površin (Z). |
|
(2)
Namen območij zelenih površin: |
|
·
območja
z oznako ZS so površine za oddih, rekreacijo in šport, |
|
·
območja
z oznako ZP so parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju, |
|
·
območja
z oznako ZD so druge urejene površine namenjena predvsem zelenim pasovom
z zaščitno funkcijo, |
|
·
območja
z oznako ZK so pokopališča namenjena površinam za pokop in spominu na
umrle. |
|
(3) V
teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Dovoljeni objekti |
V območjih z oznako ZS:
|
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice,
vendar samo do 50 m2 BTP na posamezno EUP;
- 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske,
motoristične ali konjske dirke, golf in druga igrišča, ki trajno
spreminjajo podobo krajine in bi lahko imele negativne posledice
na kakovost podtalnice ali drugače onesnažujejo okolje;
- 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas;
- tribune za gledalce;
- spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih
igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski
prostor), do 200,00 m2 BTP;
- prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi konstrukcijami
(baloni);
- počivališča, naprave za rekreacijo v naravi, piknik prostori,
klopi, mize, lesena zavetišča do velikosti 100,00 m2,
razgledišča, koši za odpadke, informativne table, kažipoti in
podobna oprema. |
V območjih z oznako ZP: |
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: stavba za
skladiščenje, vendar samo do 25 m2 BTP;
- 12712 Stavbe za rejo živali: čebelnjak, vendar samo do 20 m2
BTP, višine do 3,5 m;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice,
vendar samo do 50 m2 BTP;
- naprave za rekreacijo v naravi, piknik prostori in druga
oprema potrebna za funkcioniranje športno-rekreacijskih površin. |
V območjih z oznako ZD: |
- 12712 Stavbe za rejo živali: čebelnjak, vendar samo do 20 m2
BTP, višine do 3,5 m. |
V območjih z oznako ZK: |
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: stavba za
skladiščenje, vendar samo do 50 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov;
- 12722 Pokopališke stavbe;
- 24204 Pokopališča. |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Gabariti stavb: |
- višina stavbe nad terenom največ 7 m. |
Druga merila in pogoji: |
- pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se
ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih
grajenih struktur;
- dopustni so oblikovalski poudarki, ki jih je treba utemeljiti
v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
62.
člen |
|
(območja prometne infrastrukture) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine z namensko
rabo prostora območja prometne infrastrukture (P). |
|
(2)
Namen območij prometne infrastrukture: |
|
·
območja
z oznako PC so površine cest, |
|
·
območja
z oznako PŽ so površine železnic, |
|
·
območja
z oznako PL so letališča, |
|
·
območja
z oznako PO so ostale prometne površine. |
|
(3) V
teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Dovoljeni objekti |
V območjih z oznako PC: |
- 21122 Samostojna parkirišča;
- 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas. |
V območjih z oznako PŽ: |
- 12203 Druge poslovne stavbe: samo stavbe namenjene lastnemu
poslovanju;
- 12303 Oskrbne postaje: samo za potrebe območja;
- 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;
- 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice za potrebe območja;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe;
- 21122 Samostojna parkirišča. |
V območjih z oznako PL: |
- 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
- 12301 Trgovske stavbe;
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
- 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;
- 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice za potrebe območja;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice;
- 21122 Samostojna parkirišča. |
V območjih z oznako PO: |
- 12420 Garažne stavbe;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice;
- 21122 Samostojna parkirišča;
- 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas. |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Strehe: |
- dovoljene so strešine naklonov od 0° do 25°. |
|
|
63.
člen |
|
(območja komunikacijske infrastrukture) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine z namensko
rabo prostora območja komunikacijske infrastrukture z oznako T. |
|
(2)
Območja komunikacijske infrastrukture so namenjena izvajanju dejavnosti
gospodarskih služb s področja telekomunikacij. |
|
Dovoljeni objekti |
V območjih z oznako T: |
- 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo stavbe za
izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje:
nadstrešnice. |
|
|
64.
člen |
|
(območja energetske infrastrukture) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine z namensko
rabo prostora območja energetske infrastrukture z oznako E. |
|
(2)
Območja energetske infrastrukture so namenjena izvajanju dejavnosti
gospodarskih služb s področja energetike. |
|
Dovoljeni objekti |
V območjih z oznako E: |
- 12203 Druge poslovne stavbe: samo za potrebe območja;
- 125 Industrijske in skladiščne stavbe: samo za potrebe
območja;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice;
- 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
- 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: sončne in
hidroelektrarne; vetrne elektrarne samo v EUP DO-17. |
|
|
65.
člen |
|
(območja okoljske infrastrukture) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine z namensko
rabo prostora območja okoljske infrastrukture z oznako O. |
|
(2)
Območja so namenjena predvsem izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s
področja oskrbe z vodo, čiščenju odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. |
|
(3) Na
robovih območja odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter drugih večjih
posegih se ohranja oziroma vzpostavi pas visoke vegetacije iz avtohtonih
vrst za to območje. |
|
(4) V
teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Dovoljeni objekti |
V območjih z oznako O: |
- 12203 Druge poslovne stavbe: samo za potrebe območja;
- 125 Industrijske in skladiščne stavbe: samo za predelavo
odpadkov in za potrebe območja;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice;
- 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: razen odlagališč nevarnih
oziroma radioaktivnih odpadkov;
- 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: sežigalnice
odpadkov. |
|
|
66.
člen |
|
(površine razpršene poselitve) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine z namensko
rabo prostora površine razpršene poselitve (A). |
|
(2)
Namen površin razpršene poselitve: |
|
·
območja
z oznako Ask so površine razpršene poselitve podeželskega zaselka, |
|
·
območja
z oznako Abt so površine razpršene poselitve za turizem. |
|
(3) V
teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Dovoljeni objekti |
V območjih z oznako Ask:
|
- 11100 Enostanovanjske stavbe;
- 11210 Dvostanovanjske stavbe;
- 1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe;
- 12420 Garažne stavbe;
- 12510 Industrijske stavbe: samo do 200 m2 BTP;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3; stavbe do 50 m2 BTP, višine do
4,0 m; silosi višine do 10 m;
- 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe; čebelnjak, vendar samo
do 40 m2 BTP in višine do 3,5 m;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice do
50 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti;
- ostale stavbe: samo za potrebe dopolnilne dejavnosti na
kmetiji. |
V območjih z oznako Abt: |
- 11100 Enostanovanjske stavbe;
- 11210 Dvostanovanjske stavbe;
- 1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe;
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo do 200 m2 BTP;
- 12420 Garažne stavbe;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: nadzemni
rezervoarji prostornine do 5 m3 in stavbe do 50 m2 BTP višine
do 4,0 m; silosi višine do 10 m;
- 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe; čebelnjak, vendar samo
do 40 m2 BTP in višine do 3,5 m;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice do
50 m2 BTP, višine do 4,0 m;
- 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti;
- ostali objekti za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Dopustna izraba: |
FZ do 0,8 |
Gabariti stavb: |
- višina stavbe nad terenom največ 9 m oziroma v nagnjenem
terenu največ 9 m do kapi;
- višina stanovanjske stavbe ne sme biti nižja od 6 m; to
določilo ne velja za podrejeni volumen stavbe, ki ne presega 40
% zazidane površine stavbe;
- stanovanjske stavbe imajo praviloma podolgovat tloris. |
Strehe: |
- strehe praviloma simetrične dvokapnice z naklonom od 18° do
25°;
večji naklon je dovoljen v območjih, kjer so tradicionalne tudi
strehe z naklonom večjim od 25°;
- tri- ali štirikapne strehe so dovoljene, kadar gre za vogalno
stavbo gradenj v nizu, kadar je stavba postavljena pravokotno
na ulico in pri javnih objektih;
- pri osnovni stavbi podrejenih volumnih, je dovoljena tudi
enokapnica z naklonom, ki sledi naklonu dominantnega objekta
oziroma stavbnega dela, ter ravne in ravne zelene strehe;
- oblikovanje strešine je lahko drugačno v primerih, ko gre za
rekonstrukcijo/dograditev objekta z drugačno zasnovo ali če na
območju prevladuje drugačen tip oblikovanja strehe;
- kritina korci ali druga valovita kritina podobne strukture kot
korci; kritina ne sme biti odsevajoča;
- kritina opečne do rdeče barve; prelivajoče barve na kritini
niso dopustne;
- navedeni pogoji glede oblikovanja in barve kritine veljajo
samo za strehe v naklonu; oblikovanje in kritina ravnih streh
mora biti usklajeno z zunanjo podobo načrtovanega objekta;
- na strehah z naklonom večjim od 40 so dovoljene tudi kamnite
skrle ter slama;
- sleme v vzdolžni smeri stavbe;
- napušči na stanovanjskih objektih so praviloma široki do
30 cm, razen nad balkoni, vhodi ali stopnišči, kjer so lahko
širši;
- dopusti se objekte brez napuščev, v kolikor njihova drugačnost
doseže usklajenost v prostoru. |
Fasade: |
- oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje
drugih fasadnih elementov usklajeno s tradicionalnimi objekti;
tu naj imajo fasadne odprtine praviloma obliko pokončnega
pravokotnika, večanje odprtin je dopustno na vizualno manj
izpostavljenih delih stavbe; priporočljiva je uporaba
tradicionalnih lesenih polken oz. polken v barvi lesa ali
različnih notranjih senčil. |
|
|
67.
člen |
|
(območja kmetijskih zemljišč) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine z namensko
rabo prostora območja kmetijskih zemljišč. |
|
(2)
Območja kmetijskih zemljišč se delijo na: |
|
·
območja
z oznako K1 so najboljša kmetijska zemljišča, |
|
·
območja
z oznako K2 so druga kmetijska zemljišča. |
|
(3) V
teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Dovoljeni objekti in posegi |
|
1. agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč;
2. 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe:
a) samo enostavni in nezahtevni objekti,
b) stavbe za rejo živali, kozolci, kleti in vinske kleti niso
dovoljeni,
c) čebelnjak samo kot lesen enoetažni pritlični objekt na
točkovnih
temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno
40
m2,
č) staja samo kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih
temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne
površine
do vključno 100 m2, višine do 6 m,
d) tovrstni objekti ne smejo biti vpadljivi in se lahko gradijo
samo na
vidno manj izpostavljenih lokacijah (npr. ob robu pozidanih
površin
oz. z gozdnim drevjem poraščenega terena …);
e) te objekte lahko gradi samo investitor, ki ima v lasti
oziroma
zakupu:
- najmanj 1,0 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe
zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine,
trajne nasade in druge kmetijske površine, ali
- najmanj 0,5 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe
zemljišč uvrščena med trajne nasade.
3. objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki
ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti,
in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost,
lahko uvrstijo med objekte za spravilo sena in rastlinjake, po
velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen
rastlinjak, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;
4. pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec,
kol, količek, krmišče, žična opora, opora za mrežo proti toči,
opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine,
ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih
pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);
5. pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov;
6. raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in
geotermičnega energetskega vira;
7. začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka
oziroma v času sezone:
- oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
- cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
- začasna tribuna za gledalce na prostem,
- premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr.
premični čebelnjak,premični kokošnjak, premični zajčnik);
8. opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr.
lovska preža, ptičja opazovalnica);
9. začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami;
10. dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za
objekt, ki:
- ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
- je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo
izven območij stavbnih zemljišč) ali
- ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;
11. ni dovoljeno zasipavanje vrtač, globokih dolov, brezen in
jam;
12. sanacija peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja;
13. na parceli objekta legalno zgrajene razpršene gradnje se
dopusti gradnja podpornih zidov in ograj (kovinskih, lesenih).
14. suhozid za varovanje kmetijskih površin;
15. gradnja čistilnih naprav do 200 PE. |
|
|
68.
člen |
|
(gozdna zemljišča) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine z namensko
rabo prostora gozdna zemljišča z oznako G. |
|
(2) V
teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Dovoljeni objekti in posegi |
|
- 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe razen kleti in vinskih
kleti: za potrebe enega kmetijskega gospodarstva do skupne
površine vseh stavb 40 m2 BTP in višine do 4,0 m na vidno manj
izpostavljeni lokaciji. Te objekte lahko gradi samo lastnik
kmetijskega gospodarstva;
- čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih
temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno
40 m2 in višine do 3,5 m;
- opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr.
lovska preža, ptičja opazovalnica);
- objekti za potrebe gozdarstva in lovstva, nujno potrebni za
smotrno gospodarjenje z gozdovi in lovno divjadjo;
- objekti in druga dela, ki povečujejo požarno varnost gozdov;
- gozdarska investicijsko vzdrževalna dela skladno z zakonom;
- vodnogospodarske ureditve za ribogojnice;
- ureditve za potrebe lova in ribolova;
- sanacija peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja;
- raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnih energetskih
virov pod pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in
poškoduje naravnega stanja na površini in podtalju in da se po
raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje;
- pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov;
- zaradi varstva značilnega kraškega terena, ni dovoljeno
zasipavanje vrtač, globokih dolov, brezen in jam;
- gradnja čistilnih naprav do 2000 PE, nepretočnih greznic in
rezervoarjev. |
(3) Na
gozdnih zemljiščih, ki so bila z dovoljenjem Zavoda za gozdove izkrčena
v kmetijske namene, je dopustna gradnja tudi enostavnih in nezahtevnih
objektov, ki so navedeni v 67. členu tega odloka. |
|
|
|
69.
člen |
|
(območja površinskih voda) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine z namensko
rabo prostora območja površinskih voda (V). |
|
(2)
Območja površinskih voda se delijo na: |
|
·
območja
z oznako VC so celinske vode, |
|
·
območja
z oznako VI so območja vodne infrastrukture namenjena vodnim zemljiščem
površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno. |
|
(3) V
teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Dovoljeni objekti in posegi |
V območjih z oznako VC:
|
- 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: hidroelektrarne
do 10 MW;
- objekti in posegi namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč in
vodnih objektov;
- objekti grajenega javnega dobra po zakonu, ki ureja vode;
- objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
- objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem;
- objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe;
- namakalni in osuševalni sistemi;
- objekti in ureditve, ki neposredno služijo mlinom, žagam,
namakalnim in osuševalnim sistemom, malim hidroelektrarnam;
- vodnogospodarske ureditve za ribogojnice;
- ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda;
- ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave;
- ureditev plovnih poti. |
V območjih z oznako VI: |
- 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: hidroelektrarne
do 10 MW;
- objekti in posegi namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč in
vodnih objektov;
- objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe. |
|
|
70.
člen |
|
(območja mineralnih surovin) |
|
(1)
Prostorsko izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za površine z namensko
rabo prostora površine nadzemnega pridobivalnega prostora z oznako LN. |
|
(2)
Območja so namenjena izvajanju dejavnosti s področja izkoriščanja
mineralnih surovin. |
|
(3) V
teh območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
Dovoljeni objekti in posegi |
|
- 12203 Druge poslovne stavbe: samo za potrebe dejavnosti v
kamnolomu;
- 125 Industrijske in skladiščne stavbe: samo za potrebe
dejavnosti v kamnolomu;
- 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice
do 50 m2 BTP;
- 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih
surovin;
- 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo
fotovoltaična elektrarna na opuščenem delu kamnoloma Laže;
- 24203 Objekti za ravnanje odpadkov: samo za gradbene odpadke;
- objekti namenjeni zavarovanju dostopa do območja pridobivanja
in do objektov in naprav;
- sanacije peskokopov in kamnolomov;
- raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnih energetskih
virov. |
Drugi pogoji |
|
- zagotoviti je treba ukrepe proti prašenju okolice;
- na robovih območij površinskih kopov se ohranja ali vzpostavi
pas visoke vegetacije iz avtohtonih vrst;
- lastnik pridobivalnega prostora zagotovi sprotno in končno
sanacijo eksploatiranih zemljišč. |
|
|
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN |
|
|
|
71. člen |
|
(območja, za katera je predvidena izdelava podrobnih načrtov) |
|
(1) EUP,
ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem
odlokom predvidena izdelava OPN ali DPN. |
|
(2)
Območja, ki se urejajo z OPPN, so določena v grafičnem delu izvedbenega
dela OPN na Karti 5: »Prikaz območij urejanja z državnimi prostorskimi
načrti in občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti«. |
|
(3) Meja
OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v postopku njegove priprave lahko
spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega
OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč, neskladnost
katastrskih načrtov z dejanskim stanjem ipd.) ali pa je s predvideno
mejo OPPN onemogočena izvedba investicijske namere, ki je v splošnem
javnem interesu. Spremembo meje sprejme občinski svet občine ter o
spremenjeni meji obvesti vse lastnike novo vključenih parcel. |
|
(4) OPPN
se lahko izdela tudi za območja, za katera s tem odlokom ni določeno.
|
|
|
|
72. člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema OPPN) |
|
V
območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava OPPN, je do
izdelave možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če
ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj, načrtovanih s
predvidenim podrobnim prostorskim načrtom: |
|
·
gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu z določili tega odloka; |
|
·
gradnja
gospodarske javne infrastrukture v skladu z določili tega odloka, in
sicer v trasah, ki jih s soglasjem potrdi občinska uprava, za potrebe
povezovanja infrastrukturnih omrežij, priključevanja obstoječih objektov
ter priključevanja novih objektov, ki se gradijo v sosednjih območjih na
osnovi OPPN; |
|
·
vzdrževalna dela, rekonstrukcije in enkratna povečava objekta do 50% BTP
so dovoljene na zakonito zgrajenih objektih skladno s splošnimi in
podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za namensko rabo prostora, ki
ji takšen objekt pripada; |
|
·
spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih objektov v skladu z
namensko rabo prostora; |
|
·
odstranitev obstoječih objektov, če ni prepovedana z drugimi določbami. |
|
|
|
73. člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN) |
|
(1) Kot
izhodišče za prostorske izvedbene pogoje na območjih OPPN služijo
prostorski izvedbeni pogoji posameznih osnovnih in podrobnejših
namenskih rab prostora, določenih s tem odlokom, ki pa se lahko s
sprejemom OPPN spremenijo, če sprememba pomeni izboljšanje prostorskih
ureditev. |
|
(2)
Posamezna območja OPPN je dovoljeno načrtovati po posameznih delih,
vendar mora biti v tem primeru del sprejetega OPPN tudi presoja
celotnega območja OPPN, predvsem z vidika urejanja prometne in druge
gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih
oskrbnih dejavnosti. |
|
(3) V
strokovnih podlagah za OPPN za stanovanjsko gradnjo je treba izdelati
preveritev razpoložljivih kapacitet obstoječih vrtcev, šol in osnovnega
zdravstva znotraj pripadajočih okolišev navedenih javnih storitev. Če
občinska uprava ugotovi, da so obstoječe kapacitete vrtcev, šol in
osnovnega zdravstva, na katere gravitira nova stanovanjska gradnja,
neustrezne, je treba sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi nove ali
dodatne tovrstne objekte oziroma kapacitete. |
|
|
|
74. člen |
|
(urejanje območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov) |
|
Na
območjih za katera veljajo prostorski izvedbeni načrti sprejeti pred
uveljavitvijo tega odloka so dopustne gradnje in posegi, ki jih določa
veljavni prostorski izvedbeni akt, vzdrževanje objektov, rekonstrukcije
in odstranitve objektov. Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov je
dopustna v skladu z določbami tega odloka. |
|
|
|
Priloga
1: Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja
prostora |
|
Priloga
3: Grafični del načrtovanih ureditev S-388, Prikaz urejanja EUP S-388
(list I in II) |
|
Priloga
4: Grafični del načrtovanih ureditev LA-4, LA-5, LA-6 in LA-7, Prikaz
urejanja EUP LA-4, LA-5, LA-6 in LA-7 (list I in II).« |
|
|
|
2. člen |
|
(1)
Spremeni se Priloga 1. |
|
(2)
Priloga 2 se črta. |
|
|
|
3. člen |
|
V
grafičnih prikazih izvedbenega dela se v prikazih območij enot urejanja
prostora, osnovne in podrobnejše namenske rabe spremenijo listi št. 13,
20 in 26 ter v prikazih območij enot urejanja prostora in in
gospodarske javne infrastrukture listi št. 13 in 20. |
|
|
|
Prehodne
in končne določbe |
|
|
|
4. člen |
|
Postopki
za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega
odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah prostorskih aktov Občine
Divača, veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja,
ne glede na njeno popolnost. |
|
|
|
5. člen |
|
(3) Ta
odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti: |
|
·
na
sedežu Občine Divača, |
|
·
na
Upravni enoti Sežana in |
|
·
na
Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani. |
|
(4) Ta
odlok je dostopen tudi na spletnih straneh Občine Divača. |
|
|
|
6. člen |
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Številka: 032-0013/2021-08 |
|
Datum:
15.12.2021 |
|
|
|
|
Občina Divača |
|
Alenka Štrucl Dovgan, županja |
Priloga 1:
osebni prostorski
izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora
POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
ZA POSAMEZNE ENOTE UREJANJA PROSTORA
EUP |
način urejanja |
posebni PIP |
B-16
D-18
D-27
D-31
D-86
S-31
S-115
S-50
V-17
V-27
V-28
V-36
V-42
V-46
V-48
V-56
V-236
V-247
V-261
V-263
V-264
V-279 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine niso dopustni večji
zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti,
agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih
grobelj ipd. |
B-18
D-5
V-11
V-45
V-71 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine ni dopustno
izvajanje večjih zemeljskih posegov (kot so urejanje novih
dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest,
odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). |
B-40
B-41
B-44
B-45
B-52
B-75
B-130
B-131
B-219
B-242
B-244
B-246
D-60
D-119
D-191
D-192
D-201
D-219
D-220
D-222
D-277
D-294
D-357
D-431
D-436
D-445
D-446
D-474
D-494
S-106
S-136
S-138
S-151
S-157
S-158
S-236
S-317
S-368
S-416
S-431
S-435
S-436
V-64
V-85
V-87
V-88
V-102
V-104
V-108
V-119
V-164
V-193
V-207
V-213
V-221
V-241
V-242
V-254
V-259
V-262
V-268
V-269
V-273
V-280
V-281
V-289
V-296
V-298
V-313 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine niso dopustni večji
zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti,
agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih
grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih
ostalin na mestu odkritja. |
|
B-154 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine je treba pred
večjimi zemeljskimi posegi, kot so: urejanje novih dostopnih
poti, agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje
kamnitih grobelj, opraviti predhodne raziskave, s katerimi
se pridobijo informacije, potrebne za določitev natančnih
ukrepov varstva. Dediščina se lahko pred posegi tudi
nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja).
Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno
obdelavo arhiva arheološkega najdišča. |
|
|
BA-1 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine (ESD 12977, Barka –
Arheološko območje Breg) je treba pred posegom opraviti
predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije,
potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva. Dediščina
se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna
arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava
obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega
najdišča. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih
ostalin na mestu odkritja. |
|
|
BA-4 |
|
Repetitor Barka, kot objekt telekomunikacijske
infrastrukture, je dopustno vzdrževati in obnavljati po
zahtevah pristojnih služb. |
|
|
BA-5 |
|
Vse posege v enoti je treba izvajati z upoštevanjem
varstvenih usmeritev oziroma varstvenega režima. V enoti
registrirane kulturne dediščine je treba pred posegom
opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo
informacije, potrebne za določitev natančnih ukrepov
varstva. Dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano
odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Predhodna
arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo
arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po
predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. |
|
|
BE-1 |
|
Poseganje v območje kala v Betanji ni dovoljeno. |
|
|
BR-1
BR-2
BR-3
ŠK-1
ŠK-2 |
|
Območje nekdanjega vodnega mlina; dopustna je le obnova
oziroma gradnja objekta v prvotnih gabaritih za prvotno
oziroma muzejsko dejavnost. |
|
|
D-4
D-28
D-45 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine niso dopustni večji
zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti,
izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih
nasipov itd.). V jami so sprejemljivi le posegi, namenjeni
varovanju arheološkega spomenika, in raziskave ob
utemeljitvi znanstvenega interesa. |
|
|
D-7
D-256 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine niso dopustni večji
zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti,
izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih
nasipov itd.). Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih
ostalin na mestu odkritja. |
|
|
D-30 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine niso dopustni večji
zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti,
izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih
nasipov itd.). |
|
|
D-95 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine arheološko najdišče
Mala Triglavca EŠD 7266 (spomenik) ni dopustno izvajanje
večjih zemeljskih posegov (kot so urejanje novih dostopnih
poti, izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje
kamnitih nasipov itd.). V jami so sprejemljivi le posegi,
namenjeni varovanju arheološkega spomenika, in raziskave ob
utemeljitvi znanstvenega interesa. V enoti registrirane
kulturne dediščine arheološko najdišče Gorenjski Radvanj EŠD
8268 (arheološko najdišče) je treba pred večjimi zemeljskimi
posegi (kot so izgradnja gozdnih cest, protipožarnih presek
in gozdnih vlak, ureditev novih nasadov, izruvanja dreves,
vleka poškodovanih oziroma posekanih dreves) opraviti
predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije,
potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva. Dediščina
se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna
arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava
obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega
najdišča. |
|
|
D-116
D-178
D-459 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine niso dopustni večji
zemeljski posegi, kot so: urejanje novih dostopnih poti,
agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih
grobelj ipd. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih
ostalin na mestu odkritja. V jami so sprejemljivi le posegi,
namenjeni varovanju arheološkega spomenika, in raziskave ob
utemeljitvi znanstvenega interesa. |
|
|
D-126
S-360
V-105 |
|
Območje je primarno namenjeno kmetijski dejavnosti; v
primeru vzpostavitve možne izključne rabe za potrebe obrambe
pa razmestitvi vojske in vojaških mobilnih sistemov ter
opreme. |
|
|
D-136
DI-38
DI-121
SN-16
SN-33 |
DPN |
Lokacijski načrt za avtocesto Razdrto–Fernetiči (Uradni list
RS, št. 23/89-1211, 73/94-2618 – spr./dop., 11/97-1076 –
popr.) |
|
|
D-167 |
|
Dopustijo se le dejavnosti regeneracije, športa in
rekreacije v naravnem okolju z ureditvijo rekreacijskih
površin ter površin in objektov za terapevtske živali in
obiskovalce. Del območja oziroma dejavnosti na območju se
nameni predstavitvi varovanih travišč. |
|
|
D-400
D-478 |
|
Pred večjimi zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje in
urejanje obstoječih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje
kamnitih grobelj in izkopi zemlje itd.) je treba opraviti
predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije,
potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva. Dediščina
se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna
arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava
obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega
najdišča. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih
ostalin na mestu odkritja. |
|
|
D-470 |
|
Na zemljiščih s parcelnimi št. 467, 468 in 469/1, vse k. o.
Naklo, je dopustno občasno parkiranje ob prireditvah v Parku
Škocjanske jame. |
|
|
D-488
D-489
D-492
D-493 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine niso dopustni večji
zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti,
izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih
nasipov itd.). Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih
ostalin na mestu odkritja. Na zemljiščih s parcelnimi št.
601/1, 603, 608, vse k. o. Naklo, je dopustno občasno
parkiranje ob prireditvah v Parku Škocjanske jame. |
|
|
DA-3 |
|
V EUP je dopustno izvajanje dejavnosti turistične kmetije.
Na območju obstoječe turistične kmetije je dopustno urediti
tudi šotorišče (s sanitarijami) za njene obiskovalce (na
zemljišču s parcelno št. 1911/2 in 2587, k. o. Dane). |
|
|
DI-3 |
|
Severno od poti je območje vhoda v Divaško jamo. Južno od
poti se ureja spremljajoč program. Dopustni so le objekti:
jamarski dom, (velikosti do 300 m2 BTP, s shrambo jamarske
opreme v kleti, informacijskim središčem za sprejem
obiskovalcev, bifejem in klubskimi prostori v pritličju in
ležišči; objekt mora imeti urejeno odvajanje odpadnih vod
ali lastno čistilno napravo), šotorišče s sanitarijami,
parkirišče za potrebe obiskovalcev, plezalna stena in
igrišče. Načrtovana turistična infrastruktura naj se nameni
le potrebam jamarjev in obiskovalcem Divaške jame.
V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega
nivoja 35 kV in več je dopustno izvajanje posegov in
dejavnosti, ki so v skladu z 31. členom Odloka o OPN. Višina
stavbe nad terenom največ 8 m. |
|
|
DI-2 |
|
Ne glede na določbe četrtega odstavka 17. člena tega odloka,
se na fasadah dovoli uporaba tudi temnosivih tonov barv,
napisov in elementov za oglaševanje. Dovolijo se vsi objekti
iz skupine 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski
panoji ne glede na določila 22. člena tega odloka. |
|
|
DI-9 |
|
V EUP sta dopustni tudi gradnja in ureditev avtobusne
postaje. |
|
|
DI-10
DI-97
DI-99
DI-101
DI-103
FA-9 |
|
Višina stavbe nad terenom največ 13 m. |
|
|
DI-12 |
OPPN |
Splošne usmeritve za OPPN Divača I: Objekti se načrtujejo
tako, da je možno plitvo temeljenje brez poseganja v globlje
plasti z možnim vplivom na jamske habitate. Objekti morajo
biti na kanalizacijo priključeni z vodotesnimi
kanalizacijskimi vodi. Višina stavbe nad terenom največ 13
m.
V OPPN se lahko dopusti tudi gradnja objektov 12303 Oskrbne
postaje.
Pred uveljavitvijo OPPN je dopustna izravnava terena s
soglasjema organa s področja varstva voda in narave. |
|
|
DI-20 |
|
Območje obstoječe razdelilne transformatorske postaje z
možnostjo širitve. |
|
|
DI-21 |
|
V EUP je dopustna tudi gradnja 24205 Drugi gradbeni
inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: objekti za
obdelavo odpadkov. |
|
|
DI-23 |
|
Dovoljena je gradnja tudi objektov, ki so 12650 Stavbe za
šport. |
|
|
DI-24 |
|
V EUP je dopustno izvajati tudi dejavnost konjeništva.
Dopustna je tudi gradnja jahališča (maneže).
V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega
nivoja 35 kV in več je dopustno izvajanje posegov in
dejavnosti, ki so v skladu z 31. členom Odloka o OPN. |
|
|
DI-25 |
|
V EUP je dopustna le gradnja bencinskega servisa s
spremljajočimi dejavnostmi. V sklopu bencinskega servisa je
dopustna tudi ureditev počivališča in parkirišča za
avtodome. V primeru, da se počivališče in parkirišče za
avtodome izvede na zemljišču s parcelno št. 1087/1, k. o.
Divača, ureditev dodatnega počivališča in parkirišča za
avtodome v DI-25 ni dopustna. Objekt naj se načrtuje tako,
da bodo zagotovljeni vsi ukrepi za zaščito podzemlja in
preprečitev vplivov na Unescovo dediščino med gradnjo in
obratovanjem (npr. z ustrezno ureditvijo odvajanja odpadnih
vod, vodotesnimi površinami itd.), vključno s speleološkim
nadzorom med gradnjo, pri čemer morajo biti upoštevana vsa
nova dejstva, ki bodo rezultat speleološkega nadzora med
zemeljskimi deli. |
|
|
DI-26
SN-14 |
|
Območje obstoječe čistilne naprave, v katerem so dovoljeni
vsi objekti in dejavnosti, ki se neposredno navezujejo na ČN
(npr. črpališče, cevovodi za odpadno vodo ipd.).V varovalnih
pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV
in več je dopustno izvajanje posegov in dejavnosti, ki so v
skladu z 31. členom Odloka o OPN. |
|
|
DI-32 |
|
V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega
nivoja 35 kV in več je dopustno izvajanje posegov in
dejavnosti, ki so v skladu z 31. členom Odloka o OPN. |
|
|
DI-39 |
OPPN |
Splošne usmeritve za OPPN Obvoznica Divača: Izkope za
potrebe ureditve obvoznice Divača se omeji na najmanjšo
možno mero. Na zahodnem delu obvoznice, kjer zavije proti
jugu, je treba urediti prehod za dvoživke, in sicer tako, da
se v postopku sprejemanja OPPN natančneje preverijo
selitvene poti in takrat natančneje določita število in
lokacija prehodov. Odvodnjavanje se uredi tako, da bo
zagotovljeno čiščenje padavinske vode z odvajanjem v sistem
odvajanja in čiščenja padavinskih vod na avtocestnem odseku
Razdrto–Fernetiči; če je to mogoče glede na tehnične
značilnosti sistema odvodnjavanja obstoječe avtoceste, sicer
pa naj se uredijo ustrezni lovilci olj. Za kompenzacijo
potencialne izgube kvalifikacijskih habitatnih tipov naj se
nameni parcela 569/1 v k. o. Gabrče, kjer gre za suhe kraške
travnike v zaraščanju. Občina naj zagotovi postopno
očiščenje zarasti in redno vzdrževanje travišč (habitatni
tip vzhodno submediteransko suho travišče). Omilitveni ukrep
mora biti izveden ob ureditvi površin obvoznice. V fazi
priprave investicijske dokumentacije je treba izbrano
varianto utemeljiti vsaj z analizo prometnih tokov, ki bo
pokazala na potrebe po ureditvi obvoznice – to je lahko del
analize stroškov in koristi, ki jo je treba narediti v
sklopu priprave dokumentacije. |
|
|
DI-42 |
|
Premestitev ceste se izvede tako, da bo minimalno posegla v
naravni vrednoti Risnik in SCI Kras. Ureditev pločnika se
izvede tako, da bo potrebna minimalna premestitev ceste. Za
utrditev in gradnjo cestnega telesa je treba uporabiti
takšne tehnične ukrepe, da bo poseg v obe naravni vrednoti
minimalen in da se gradbena dela na območju obeh naravnih
vrednot lahko izvajajo le po območju cestnega telesa. |
|
|
DI-44
DI-86
DI-87 |
|
V EUP se zagotavlja ustrezen odmik od železniških tirov.
Proti železnici se izvede zelena cezura. |
|
|
DI-47 |
DPN |
Državni lokacijski načrt za izgradnjo II. tira železniške
proge Divača–Koper (Uradni list RS, št. 43/05-1688).
V enoti registrirane kulturne dediščine je treba pred
posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se
pridobijo informacije, potrebne za določitev natančnih
ukrepov varstva. Dediščina se lahko pred posegi tudi
nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja).
Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno
obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po
predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. |
|
|
DI-51 |
|
V EUP je dovoljena le ureditev površin za obiskovalce:
nadstrešek (zavetišče za obiskovalce do 50 m2 BTP),
piknik prostori ter postavitev klopi in miz, košev za
odpadke in podobne opreme.
V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega
nivoja 35 kV in več je dopustno izvajanje posegov in
dejavnosti, ki so v skladu z 31. členom Odloka o OPN. |
|
|
DI-72 |
OPPN |
OPPN Divača IV |
|
|
DI-73 |
|
Odmik stanovanjskih stavb ali drugih stavb, v katerih se
dlje časa zadržujejo ljudje, mora biti v EUP najmanj 50 m od
vzhodnega roba EUP DI-110. |
|
|
DI-81 |
DPN |
Državni lokacijski načrt za izgradnjo II. tira železniške
proge Divača–Koper (Uradni list RS, št. 43/05-1688) |
|
|
DI-88 |
OPPN |
OPPN Divača V: Odmik stanovanjskih stavb ali drugih stavb, v
katerih se dlje časa zadržujejo ljudje, mora biti v EUP
najmanj 50 m od severovzhodnega roba EUP DI-110. |
|
|
DI-92 |
|
Višina stavbe nad terenom največ 15 m. |
|
|
DI-94 |
|
EUP je namenjeno samo za izvajanje gasilske dejavnosti.
Dovoljena je le gradnja gasilskega doma s spremljajočimi
dejavnostmi. |
|
|
DI-95 |
|
Višina stavbe nad terenom največ 16 m. |
|
|
DI-96
DI-98
DI-100
DI-102 |
|
Višina stavbe nad terenom največ 19 m. |
|
|
DI-119 |
|
Dopusti se tudi ureditev površin namenjenih avtomobilskim in
motorističnim dirkam s spremljajočimi objekti, v kolikor
predhodno izvedena presoja vplivov na okolje to dopušča.
Dopustna je tudi ureditev površin in gradnja objektov, ki so
24110 Športna igrišča: površine za avtomobilske in
motoristične dirke s pomožnimi objekti, vključno z objektom
s slačilnicami in sanitarijami, prostori za društvo in
parkiriščem za potrebe dejavnosti v območju EUP.
Objekti za šport in rekreacijo se umestijo v najbolj
dostopen oziroma degradiran del območja in namenijo
izključno športni ali rekreativni dejavnosti.
V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega
nivoja 35 kV in več je dopustno izvajanje posegov in
dejavnosti, ki so v skladu z 31. členom Odloka o OPN.
Proga za motokros ne sme biti vidna iz avtoceste (zagotovi
se zastrtost z ograjo). Treba je predvideti ukrepe za
preprečitev svetenja nasproti vozečih vozil na vozila na
avtocesti. |
|
|
DI-120 |
|
Dopustna je tudi gradnja objektov, ki so:
· 12112
Gostilne restavracije in točilnice: samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
· 12301
Trgovske stavbe: samo do 200 m2 BTP, samo kot dopolnitev
osnovne namembnosti območja;
· 12304
Stavbe za storitvene dejavnosti: samo do 200 m2 BTP, samo
kot dopolnitev osnovne namembnosti območja;
· 12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo za potrebe
območja;
· 12650
Stavbe za šport;
· 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice do
50 m2 BTP;
· 241
Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;
· naprave
za rekreacijo v naravi, piknik prostori in druga oprema
potrebna za funkcioniranje športno-rekreacijskih površin;
· pokrito
balinišče;
· informativna
točka.
Skupna BTP vseh stavb v EUP je lahko največ 2000 m2.
Največja dopustna višina stavb je 9 m, razen pri pokritih
baliniščih in drsališčih, kjer je dopustna višina glede na
zahtevano prosto višino nad igralno površino, v skladu z
normativi. |
|
|
DI-122 |
OPPN |
OPPN Divača III |
|
|
DI-125 |
|
Območje je namenjeno le ureditvi tematskega parka Srce
Krasa. Pri načrtovanju in izvajanju ureditev se smiselno
upoštevata strokovna podlaga Srce Krasa – naravni park v
Divači, št. načrta: SK-2410/11-IDZ, ki jo je julija 2011
izdelalo podjetje studio A3J, d. o. o., Zaloška cesta 159,
Ljubljana, ter že izdano mnenje Zavoda RS za varstvo narave
in naravovarstvene pogoje Agencije RS za okolje. Pri
pripravi projektne dokumentacije za izvedbo se upoštevajo
vsi vidiki varstva okolja, tudi celoten podzemni jamski
kompleks na tem območju, in preveri možne vplive nanj. |
|
|
DI-129 |
|
V EUP se ohrani obstoječa parcelacija; dopusti se združitev
parc. št. 527/4 in 531/4 ter 527/1 in 531/2 ter 522/1 in
527/2 ter delitev parc. št. 522/5 in 522/6. Parc. št. 518/6,
522/2, 527/3, 527/6 in 531/3 se lahko uporabijo samo za
gradnjo gospodarske javne infrastrukture. |
|
|
DL-11 |
|
V EUP sta dopustni tudi ureditev naprav za rekreacijo v
naravi ter postavitev garderob za preoblačenje. |
|
|
DL-14 |
OPPN |
OPPN Dolnje Ležeče |
|
|
DL-16 |
|
V EUP sta dopustna tudi gradnja vaškega doma (do 100 m2 BTP )
ter otroško igrišče. |
|
|
DL-5 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine arheološko najdišče
Korinčeva jama (EŠD 29533) so sprejemljivi le posegi,
namenjeni varovanju arheološkega spomenika, in raziskave ob
utemeljitvi znanstvenega interesa. |
|
|
DO-1 |
|
EUP je namenjeno izvajanju kmečkega turizma oziroma gostilne
s spremljajočimi dejavnostmi (nastanitev). |
|
|
DO-5
DO-13
GR-3
KP-20
MA-2
MA-10
NA-1
PD-2
VB-4
VB-8 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine je treba pred
posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se
pridobijo informacije, potrebne za določitev natančnih
ukrepov varstva. Dediščina se lahko pred posegi tudi
nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja).
Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno
obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po
predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. |
|
|
DO-8
S-446 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine je treba pred
posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se
pridobijo informacije, potrebne za določitev natančnih
ukrepov varstva. Dediščina se lahko pred posegi tudi
nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja).
Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno
obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po
predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. V
območju tabora in cerkve, znotraj registrirane kulturne
dediščine, ni dovoljena pozidava, temveč le prenova po
konservatorskem načrtu. |
|
|
DO-17 |
|
V EUP je dopustna le postavitev in vzdrževanje objekta
vetrne elektrarne. Dopustna je postavitev in vzdrževanje
potrebne infrastrukture, opozorilnih tabel ter varnostnih
ograj. |
|
|
DV-4 |
|
Dopustna je tudi gradnja strnjenih enodružinskih hiš.
V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega
nivoja 35 kV in več je dopustno izvajanje posegov in
dejavnosti, ki so v skladu z 31. členom Odloka o OPN. |
|
|
DV-5 |
OPPN |
Splošne usmeritve za OPPN Dolnje
Vreme: dopustna je tudi gradnja strnjenih enodružinskih hiš.
V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega
nivoja 35 kV in več je dopustno izvajanje posegov in
dejavnosti, ki so v skladu z 31. členom Odloka o OPN. |
|
|
FA-1 |
|
EUP je namenjena ureditvi samo ribiške koče (s prostorom za
druženje in kuhinjo) velikosti do 200 m2 BTP.
Dopustni sta tudi gradnja objekta za skladiščenje in
sanitarije (skupna velikost do 50 m2 BTP)
ter ureditev šotorišča, igrišča za šport na prostem in
parkirišča. Dopustni so tudi ostali objekti in dejavnosti iz
60. člena Odloka OPN za to NRP, če služijo potrebam
izvajanja obstoječe dejavnosti. Višina stavbe nad terenom
največ 6 m. |
|
|
FA-2
FA-6
GO-5
SN-32
VB-3
VB-6
VT-1 |
|
V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega
nivoja 35 kV in več je dopustno izvajanje posegov in
dejavnosti, ki so v skladu z 31. členom Odloka o OPN. |
|
|
FA-3 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine gradnja objektov z
naslonom na obzidje ni dopustna. |
|
|
FA-11 |
|
V EUP je dopustno urediti le otroško igrišče, park oziroma
piknik prostor s klopmi in mizami ter postaviti koše za
odpadke in podobno opremo. |
|
|
FA-12 |
|
V območju, namenjenem prireditvam, sta dovoljena le urejanje
obstoječih objektov plesišča in pokritega odra ter
postavitev spremljajočih objektov za sanitarno sprejemljivo
ureditev ter urejanje okolice in poti. |
|
|
GA-1 |
|
V EUP je dopustna tudi ureditev začasnih nastanitvenih
kapacitet za potrebe izvajanja dejavnosti Centra za
sonaravno rekultiviranje Vremščica. |
|
|
GA-4 |
|
Znotraj območja cerkve in znotraj njenega vplivnega območja
gradnja novih objektov ni dopustna. |
|
|
GA-6 |
OPPN |
Splošne usmeritve za OPPN Strmec: Območje opuščenega
kamnoloma se s sanacijo divjega zaraščanja in rekultivacijo
nameni rekreativni dejavnosti. Dovoljeni so le posegi za
ureditev rekreacijskih dejavnosti v naravi. Objekti za šport
in rekreacijo se umestijo v najbolj dostopen oziroma
degradiran del območja in namenijo izključno športni ali
rekreativni dejavnosti. Dopustne so samo nehrupne
dejavnosti. |
|
|
GO-1 |
|
Območje ruševin gradu Školj. V enoti registrirane kulturne
dediščine je prenovo in urejanje območja dopustno izvesti na
podlagi konservatorskega načrta. |
|
|
GO-2 |
|
V EUP je dopustno urejanje obstoječega lovskega doma s
spremljajočimi dejavnostmi. Dopustni so tudi ostali objekti
in dejavnosti iz 60. člena Odloka za to NRP, če služijo
potrebam izvajanja obstoječe dejavnosti. |
|
|
GR-1 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine pozidava znotraj
območja spomenika Gradišče pri Divači – Cerkev sv. Helene,
EŠD 1566 (spomenik) ni dovoljena, razen infrastrukture za
potrebe sakralne dejavnosti.
Pred večjimi zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje in
urejanje obstoječih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje
kamnitih grobelj in izkopi zemlje itd.) je treba opraviti
predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije,
potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva. Dediščina
se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna
arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava
obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega
najdišča. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih
ostalin na mestu odkritja. |
|
|
GR-2
GR-4
GR-5
GR-6 |
OPPN |
Splošne usmeritve za OPPN Letališče Divača: Na območju
letališča Divača je dovoljeno tudi podaljšanje vzletno
pristajalne steze za 400 m, gradnja hangarjev in objektov za
spremljajoče dejavnosti ter vzdrževanje obstoječih objektov
in naprav. V primeru vzpostavitve možne izključne rabe za
potrebe obrambe pa razmestitvi vojske in vojaških mobilnih
sistemov ter opreme. Na območju pristajalnih stez je treba
ohranjati sedanji obseg travnikov in prehodnost območja
(brez ograj). Gradnja hangarjev in spremljevalnih objektov
ter naprav se časovno izvaja linijsko na letališču ob
dovozni poti, obstoječem objektu in pristajalni stezi glede
na varnostne možnosti. V OPPN naj se natančno določi tip
spremljajočih dejavnosti – te naj bodo namenjene izključno
potrebam letališča. Kot omilitveni ukrep se izvedeta
čiščenje in kasnejše vzdrževanje suhih submediteranskih
travišč na parceli 569/1, k. o. Gabrče. Površina mora biti
očiščena in vzdrževana že ob začetku gradnje hangarjev in
spremljevalnih objektov. |
|
|
GR-7 |
|
V EUP je, v sklopu obstoječih objektov na zemljiščih s
parcelno št. 975/4, k. o. Dolenje Ležeče, dopustno urediti
tudi manjšo pivovarno. Med gradnjo novih stanovanjskih
objektov se za potrebe gradnje (dovoz, shranjevanje
gradbenega materiala) uporabljajo izključno obstoječe poti
in parcele v območju EUP, posegi v površine izven EUP niso
dovoljeni. Po zaključku gradnje se zelene površine v območju
posega sanirajo, pri čemer je treba upoštevati lokalno
krajino. V enoti registrirane kulturne dediščine je treba
pred posegom opraviti predhodne raziskave, s katerimi se
pridobijo informacije, potrebne za določitev natančnih
ukrepov varstva. Dediščina se lahko pred posegi tudi
nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja).
Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno
obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po
predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. |
|
|
GV-1 |
|
Vodarna Draga. V EUP je dopustno tudi izvajanje muzejske
dejavnosti. |
|
|
GV-3 |
|
V EUP je dopustna le gradnja male (pretočne) hidrocentrale.
Mala hidroelektrarna se izvede tako, da bodo posegi v strugo
vodotoka omejeni na najmanjšo možno mero in da bosta
zagotovljena prehodnost za ribe in biološki minimum v skladu
z vodnim dovoljenjem, ki bo podeljeno za to dejavnost. Moč
male hidroelektrarne mora biti sorazmerna z možnostmi, ki
jih dovoljujejo navedene omejitve, tehnologija pa
prilagojena čim večjemu zmanjšanju vplivov. Infrastruktura
za dostop in vzdrževanje se uredi v takem obsegu, da omogoča
ureditev in vzdrževanje. V sklopu urejanja dostopa se s
podzemnim vodom uredi tudi povezava z elektroenergetskim
omrežjem. |
|
|
GV-6 |
|
V EUP je dopustna le umestitev šotorišča. Spreminjanje
nivoja terena ni dopustno. Vse ureditve se izvedejo tako, da
ne ovirajo vodnega toka in ne predstavljajo vpliva na vodni
režim. Gradnja oziroma postavitev drugih objektov in naprav
je prepovedana, z izjemo obvezne ureditve opozorilnega
sistema pred prihajajočimi visokimi vodami. |
|
|
KP-16 |
|
V vplivnem območju spomenika se prostorske ureditve
prilagodijo prostorskim možnostim tako, da se ohranja
družbeni pomen spomenika v prostoru. |
|
|
KP-1 |
|
Ne glede na določbe 26. člena tega odloka je za gradnje v
tej EUP potrebno zagotoviti najmanj 1 PM na 5 zaposlenih.
Ne glede na določbe 59. člena tega odloka v tej EUP ni
potrebno zagotoviti vegetacijskega pasu na robu cone. |
|
|
KP-2 |
|
Dopustni so tudi klavnica, objekt za predelavo mesa in
sušilnica mesa. |
|
|
KP-3 |
DPN |
Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Divača–Kozina
(Uradni list RS, št. 44/96-2762) |
|
|
LA-1
LA-2 |
OPPN |
Odlok o lokacijskem načrtu »Kamnolom Laže – sanacija
eksploatacijskega polja« (Uradne objave št. 34/91 in Uradni
list RS, št. 38/07 – obvezna razlaga) |
|
|
LA-4
LA-5
LA-7 |
|
Za vsako fazo oziroma etapo se mora izdelali lokacijska
dokumentacija, ki je osnova za pridobitev ustreznega
dovoljenja.
Grafični del načrtovanih ureditev je razviden v Prilogi 4,
ki je priloga tega Odloka.
Dejavnost eksploatacije mineralnih agregatov se
organizacijsko in tehnološko navezuje na obstoječo
separacijo in asfaltno bazo, ki sta bili obdelani v
Lokacijskem načrtu »Kamnolom Laže – sanacija
eksploatacijskega polja« (Uradne objave št. 34/91 in Uradni
list RS, št. 38/07).
Požarna varnost kamnoloma se za novo območje eksploatacije
določi s požarno-varstvenim elaboratom, ki je obvezna
sestavina lokacijske dokumentacije za posamezno fazo.
PROMETNA IN KOMUNALNA INFRASTRUKTURA: Potek internih
komunikacij za potrebe transporta izkopanega mineralnega
agregata je razviden iz Priloge 4, ki je priloga tega
odloka.
Prah, ki nastaja v kamnolomu, v nobenem primeru ne sme
vplivati na prometno varnost na magistralni cesti in je
osnova za pridobitev ustreznega dovoljenja.
Uporabijo se obstoječi komunalni vodi in naprave iz območja
že sprejetega lokacijskega načrta.
Če se za območje zgradi javni kanalizacijski sistem, se
morajo nanj obvezno priključiti komunalne odpadne vode iz
območja kamnoloma.
Pri širitvi pridobivalnega območja je treba upoštevati
varovalne pasove elektroenergetskih vodov na območju
(obstoječi daljnovod 400 kV in 220 kV, rezervni daljnovod
400 kV) ter pogoje pri ozemljitvah na strojnih mestih
daljnovodov.
Odvajanje in čiščenje meteornih voda se bosta urejala z
internim kanalizacijskim omrežjem in prečiščevalnimi
napravami.
Za zmanjšanje erozijskih delovanj vode ob močnejših nalivih
se ceste gradijo v prečnem naklonu, da voda odteka z
vozišča. Na delih, kjer bodo ceste potekale v usekih, je
treba zgraditi jaške za odvodnjavanje ter v varnostnih
bermah pustiti odprtine na vsakih 20 m za prosto odtekanje
vode.
OKOLJSKI POGOJI: V času delovanja kamnoloma se izvajajo
naslednji ukrepi proti zapraševanju: odsesavanje vrtin,
miniranje ob mirnem vremenu, močenje makadamskih in
povezovalnih poti ter asfaltiranje teh, zasaditev zelene
bariere s hitro rastočimi avtohtonimi drevesnimi vrstami ter
nadzor količine dovoljenih škodljivih snovi, ki se smejo
spuščati v zrak.
Ob robu eksploatacijskega polja se mora zasaditi zaščitni
zeleni pas z avtohtonimi drevesnimi in grmovnicami širine
5 m. Projektno se mora zasaditev obdelati v lokacijski
dokumentaciji za posamezno fazo oziroma etapo. Končni relief
eksploatacijskega prostora je izoblikovan tako, da se
prilagodi naravnim geomorfološkim razmeram okolice.
OBVEZNOSTI INVESTITORJA – Investitor mora: v najkrajšem času
odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale
zaradi graditve in obratovanja kamnoloma; promet v času
ureditve obravnavanega območja organizirati tako, da ne bo
prihajalo do zastojev za vas Laže; zagotoviti dostop do vseh
kmetijskih in gozdnih zemljišč v času gradnje in po njenem
zaključku; zagotoviti zavarovanje gradbišča (območja) tako,
da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih
zemljišč in objektov; izdelati načrte zunanje ureditve in
pravočasno zagotoviti sadilni material; vzdrževati vse
regulacije brežin; izvajati meritve onesnaževanja in po
potrebi izvesti dodatno zaščito; |
|
|
LA-6 |
|
Upoštevati tudi posebni PIP za LA-4.
V tej fazi oziroma etapi se eksploatacijski odkopni prostor
razširi za okvirno površino 10,29 ha, s tem, da se površina
okvirnih 4,00 ha zmanjša zaradi rezervata visokonapetostnih
elektro daljnovodov, na katerem ni dovoljen poseg. Tako je
končna površina I/1 faze odkopnega prostora okvirno 6,29 ha.
Določeno je območje deponije odkrivke, mineralnega agregata
in jalovine. |
|
|
LA-8 |
OPPN |
Do uveljavitve OPPN Sončna elektrarna Laže se enota ureja v
skladu z Odlokom o lokacijskem načrtu Kamnolom Laže –
sanacija eksploatacijskega polja (Uradne objave št. 34/91 in
Uradni list RS, št. 38/07 – obvezna razlaga). Območje naj se
ne osvetljuje. Varnost območja naj se zagotavlja z uporabo
kamer, ki ne potrebujejo osvetljevanja območja. |
|
|
LA-9 |
OPPN |
Splošne usmeritve za OPPN Laže-2: Širitev kamnoloma je
mogoče izvajati samo v dnevnem času med 9. in 15. uro.
Območje ne sme biti osvetljeno. V času kotitve in zgodnjega
obdobja oskrbe mladičev (od marca do začetka junija) se
pozornost nameni optimizaciji izvajanja hrupnejših
dejavnosti (miniranje). Vsako leto strokovnjak izvede
spremljanje stanja in prisotnosti vrst ter se v sodelovanju
z njim določita obseg in pogostost izvedbe miniranja. |
|
|
LA-10 |
OPPN |
Splošne usmeritve za OPPN Laže-1, 2. etapa: Za omilitev
vplivov naj se širitev načrtuje tako, da se čim dlje ohranja
zaslon grebena Slemena, ki preprečuje širitev hrupa proti
severu in severovzhodu, širitev od grebena Slemena proti
severu in severovzhodu pa je mogoče izvajati samo v dnevnem
času med 9. in 15. uro. Območje ne sme biti osvetljeno. Pri
napredovanju izkoriščanja kamnine na območju prehoda čez
greben Slemena se v času kotitve in zgodnjega obdobja oskrbe
mladičev (od marca do začetka junija) pozornost nameni
optimizaciji izvajanja hrupnejših dejavnosti (miniranje).
Uporaba pnevmatskih kladiv na robu Slemena (severna stran)
je v navedenem obdobju prepovedana.
V času delovanja kamnoloma naj se izvaja monitoring velikih
zveri v zvezi z ugotavljanjem vplivov in morebitnih
negativnih posledic za velike zveri, zlasti za volka. Na
podlagi tega naj se delovanje kamnoloma in s tem povezano
rudarsko pravico prilagodi ugotovitvam. Spremljanje stanja
izvede strokovnjak za velike zveri v skladu s programom, ki
ga predhodno pripravi strokovnjak za velike zveri. |
|
|
LA-11 |
|
V EUP je dopustno izvajati pridobivanje mineralne surovine v
skladu z rudarskim načrtom in pridobljeno koncesijo. |
|
|
MA-1 |
|
Poleg dopustnih objektov in dejavnosti za namensko rabo BT,
navedenih v 60. členu Odloka, so dopustni tudi tisti objekti
in dejavnosti, ki so potrebni za delovanje Parka Škocjanske
jame. Ureditev parkirišč se obvezno uredi z lovilci olj.
Meteorne vode se s tlakovanih površin preusmerjajo na raščen
teren preko čim večjega števila izpustov tako, da se čim
manj prizadene hidrologija podzemnih habitatov. Ozelenitev
parkirišča se izvede z avtohtono vegetacijo. Odstranjevanje
lesne zarasti se izvede izven časa gnezdenja ptic. Ta dela
se izvajajo od avgusta do februarja.
Na območju arheološke dediščine je treba pred večjimi
zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje in urejanje
obstoječih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje kamnitih
grobelj in izkopi zemlje itd.) opraviti predhodne raziskave,
s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za določitev
natančnih ukrepov varstva. Dediščina se lahko pred posegi
tudi nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja).
Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno
obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po
predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. |
|
|
MA-7
MA-8 |
DPN |
Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Divača–Kozina
(Uradni list RS, št. 44/96-2762)
Lokacijski načrt za avtocesto Razdrto–Fernetiči (Uradni list
RS, št. 23/89-1211, 73/94-2618 – spr./dop., 11/97-1076 –
popr.) |
|
|
MA-9
MA-13
ŠK-4 |
|
Posegi, v enoti registrirane kulturne dediščine, so
sprejemljivi pod pogojem, da se pred posegi opravijo
predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo informacije,
potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva. Dediščina
se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna
arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava
obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega
najdišča. Možnost zahteve po predstavitvi arhitekturnih
ostalin na mestu odkritja. |
|
|
MA-11 |
|
EUP je namenjena le ureditvi parkirišča (vsa parkirišča,
razen parkirišča za tovorna vozila). |
|
|
MA-12 |
|
V EUP so dopustni objekti in dejavnosti, ki so potrebni za
delovanje Parka Škocjanske jame in tudi vsi objekti, ki so
dovoljeni v območjih z oznako SK (57. člen) ter
kmetijsko-gospodarski objekti.
Na območju arheološke dediščine je treba pred večjimi
zemeljskimi posegi opraviti predhodne raziskave, s katerimi
se pridobijo informacije, potrebne za določitev natančnih
ukrepov varstva. Dediščina se lahko pred posegi tudi
nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja).
Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno
obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po
predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. |
|
|
MA-17 |
|
V EUP je vhod v Škocjanske jame. V enoti ni dopustna gradnja
prenočitvenih kapacitet, dopustna je le gradnja
nadstrešnice, sanitarij in okrepčevalnice (tlorisne
velikosti do 20 m2 BTP).
Višina: do 3,7 m. |
|
|
MI-2 |
|
EUP je namenjena le gradnji žage za razrez hlodovine in
pomožnih objektov, ki omogočajo delovanje žage. Za objekt
žage je dopustna enkratna povečava do 20 % BTP. |
|
|
OT-1 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine pozidava v območju
cerkve ni dovoljena, v vplivnem območju so dovoljeni posegi
za potrebe sakralne rabe. |
|
|
OT-6 |
|
V EUP je dopustna le ureditev ribogojnice (do 200 m2 BTP)
s spremljajočimi objekti (skladišče z garažo do 50 m2 BTP).
Višina do 5 m. |
|
|
OT-9 |
DPN |
Lokacijski načrt za Primorski krak avtoceste na odseku hitre
ceste Razdrto–Vipava (Uradni list RS, št. 71/99-3560) |
|
|
OT-13 |
|
Dopustna je samo gradnja enega stanovanjskega objekta.
Dostopna pot do objekta se lahko uredi preko EUP S-31. |
|
|
PT-1 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine pozidava v območju
cerkve ni dovoljena, razen infrastrukture za sakralne
potrebe. Pred posegom je treba opraviti predhodne raziskave,
s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za določitev
natančnih ukrepov varstva. Dediščina se lahko pred posegi
tudi nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja).
Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno
obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po
predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. |
|
|
S-1
S-131
V-171 |
|
Na območju arheološke dediščine je treba pred večjimi
zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje in urejanje
obstoječih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje kamnitih
grobelj in izkopi zemlje itd.) opraviti predhodne raziskave,
s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za določitev
natančnih ukrepov varstva. Dediščina se lahko pred posegi
tudi nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja).
Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno
obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po
predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. |
|
|
S-2 |
|
Za potrebe objekta vetrne elektrarne sta v EUP dopustna
postavitev in vzdrževanje potrebne infrastrukture,
opozorilnih tabel ter varnostnih ograj, kjer je to potrebno.
Zagotovljen mora biti nemoten dostop in omogočeno
obdelovanje kmetijskih zemljišč na območju. |
|
|
S-39
S-212
S-383
S-500 |
|
V enoti registrirane kulturne dediščine ni dopustno
izvajanje večjih zemeljskih posegov (kot so urejanje novih
dostopnih poti, izgradnja gozdnih vlak in cest,
odstranjevanje kamnitih nasipov itd.). Možnost zahteve po
predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. |
|
|
S-388 |
|
URBANISTIČNI POGOJI: Ureditveno območje je razdeljeno na
posamezne funkcijske sklope: 1. obstoječe in predvideno
območje eksploatacije, 2. območje strojne opreme in deponije
frakcij, 3. območje predvidene dopolnilne dejavnosti
(proizvodnja iz pridobljenih mineralnih agregatov).
Eksploatacija mineralnih agregatov bo potekala v dveh fazah,
v tretji fazi sta predvideni končna ureditev reliefa ter
rekultivacija območja. Skladno s faznostjo bo potekala tudi
sprememba funkcije delov območja.
Grafični del načrtovanih ureditev je razviden v Prilogi 3,
ki je priloga tega Odloka.
Požarna varnost objektov in operativnega dela območja
kamnoloma se določi s požarno-varstvenim elaboratom z
upoštevanjem vseh predpisov in normativov za tovrstne
dejavnosti, obvezno pa morajo biti izdelani in določeni:
zaščitni ukrepi za zaklanjanje zaposlenih, potrebni odmiki
objektov od tehnologije pridobivanja mineralov, urejene
prometne in delovne površine za delovna in intervencijska
vozila, viri za zadostno oskrbo za gašenje (nadtalni
hidranti in voda za varstvo pred prahom in onesnaženjem
zraka (močenje makadamskih in asfaltnih poti, vodni filtri
in odsesovalne naprave)), sistem za alarmiranje primeru
miniranja in drugih izrednih razmer.
I. FAZA: Območje zunanje začasne deponije odkrivke je
locirano na jugozahodnem robu aktivnega dela kamnoloma;
določeno je območje deponije mineralnega agregata in
jalovine; Na območju strojne opreme in deponije frakcij v I.
fazi ni predvidena sprememba kapacitete strojne opreme
oziroma povečanje za več kot 10 %, možni sta dozidava
upravne stavbe ter ureditev parkirnih mest.
Na območju predvidene dopolnilne dejavnosti zajema območja
okvirne velikosti 7000 m2,
v območju se izvaja dejavnost predelava mineralnega agregata
(betonarna, izdelava betonskih prefabrikatov, proizvodnja
malt); možna je širitev območja dejavnosti proti vzhodu za
okvirno 2500 m2.
II. FAZA: Območje zunanje začasne deponije odkrivke je
locirano na jugozahodnem in vzhodnem robu aktivnega dela
kamnoloma; določeno je območje deponije mineralnega agregata
in jalovine.
Na območju strojne opreme in deponije frakcij je v II. fazi
predvidena prestavitev drobilnice, separacije in deponije
bliže aktivnemu delu kamnoloma; območje se po prestavitvi
strojne opreme rekultivira.
Na območju predvidene dopolnilne dejavnosti niso predvideni
posegi, ki bi presegali gabarite iz 1. faze za več kot 10 %.
III. FAZA: Predvideni so odstranitev objektov, strojne
opreme in asfaltiranih površin ter končno oblikovanje
reliefa in rekultivacija območja z avtohtono vegetacijo.
Ko se izčrpajo zaloge, katerih izkoriščanje predvideva
veljavni rudarski projekt, je nadaljnja eksploatacija možna
po izdelavi dopolnilnega rudarskega projekta in sanacijskega
programa, v katerem morajo biti posebej določeni: obseg
eksploatacije, obseg in način sanacije reliefa (rušenje
teras in oblikovanje geomorfologije), način melioracije tal,
obseg, način in vrste posajenih rastlin.
PROMETNA IN KOMUNALNA INFRASTRUKTURA: Pretakališče goriv se
prestavi na novo lokacijo. Obstoječe območje pretakališča
goriv se rekultivira.
Potek internih komunikacij za potrebe transporta izkopanega
mineralnega agregata je razviden iz Priloge 3, ki je priloga
tega odloka.
Prah, ki nastaja v kamnolomu, v nobenem primeru ne sme
vplivati na prometno varnost na magistralni cesti in je
osnova za pridobitev ustreznega dovoljenja. Za obstoječi
obseg dejavnosti se kamnolom oskrbuje z vodo s cisternami.
Za potrebe razširitve dejavnosti je predvidena napeljava
vodovoda zaradi povečanja porabe (pitna voda, tehnološka
voda, požarna voda), skladno s pogoji pristojnega
upravljavca.
Potrebna je dograditev elektroenergetskega omrežja z novo
transformatorsko postajo in NN priključki.
Komunikacijsko omrežje se izvede kot zemeljski kablovod iz
obstoječega upravnega objekta do predvidenega objekta v
sklopu dopolnilne dejavnosti kamnoloma.
Za potrebe odvajanja komunalnih odpadnih voda je poleg
obstoječe predvidena še gradnja troprekatne neprepustne
greznice v sklopu objekta predvidene dejavnosti.
Odvajanje in čiščenje padavinske vode z območja
eksploatacije kamnoloma je treba urediti tako, da se
prepreči erozija zemeljskega materiala. Padavinske vode z
manipulativnih površin in transportnih poti se odvajajo
preko peskolovov in lovilcev olj, za katere je treba
izdelati tudi poslovnik obratovanja in vzdrževanja.
Opredelijo se vsi zaščitni ukrepi, da se prepreči
onesnaževanje površinskih voda in podtalja.
Za potrebe dopolnilne dejavnosti je treba predvideti
možnosti proizvodnje z uporabo zemeljskega plina, zato sta
določena pretakališče plina in lokacija cistern za plin.
OKOLJSKI POGOJI: Pri urejanju in rabi območja se smiselno
uporablja tudi Dopolnjeno poročilo o presoji vplivov na
okolje, ki ga je pod št. D911/01-10 novembra 1995 izdelal
IBE d. d. Ljubljana. V času delovanja kamnoloma se izvajajo
naslednji ukrepi proti zapraševanju: odsesavanje vrtin,
miniranje ob mirnem vremenu, filtriranje ob drobilnikih,
močenje makadamskih poti, čiščenje asfaltnih površin. Treba
je zasaditi oziroma dopolniti pas vegetacije ob robu
eksploatacijskega prostora proti cesti, s posebnim poudarkom
v smeri proti naselju Razdrto. Končni relief
eksploatacijskega prostora je izoblikovan tako, da se
prilagodi naravnim geomorfološkim razmeram okolice. Po
končani eksploataciji kamnoloma je treba odstraniti vse
objekte in naprave. Morebitno predčasno zaprtje kamnoloma je
treba izvesti po posebnem projektu sanacije. |
|
|
S-49
S-57
|
|
Za posege v enote registrirane kulturne dediščine je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Večji
zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti,
izgradnja gozdnih vlak in cest, odstranjevanje kamnitih
nasipov itd.) niso sprejemljivi. |
|
|
S-419
S-422
S-424
S-443 |
|
Za posege v enoto registrirane kulturne dediščine je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Večji
zemeljski posegi (kot so urejanje novih dostopnih poti,
agromelioracije, globoko oranje, odstranjevanje kamnitih
grobelj ipd.) niso sprejemljivi. Možnost zahteve po
predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. |
|
|
S-490
S-491 |
|
Dovoljeno je vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih kalov
za napajanje živine in kot rezervoarjev požarne vode. |
|
|
SD-3 |
|
EUP je namenjena le gradnji žage za razrez hlodovine in
pomožnih objektov, ki omogočajo delovanje žage. Za objekt
žage je dopustna enkratna povečava do 20 % BTP. |
|
|
ŠF-1 |
|
V EUP je dopustna le gradnja male (pretočne) hidrocentrale v
gabaritih nekdanjega mlina, posege v vodotok je treba
omejiti na mlinščico. Moč male hidroelektrarne mora biti
sorazmerna z možnostmi, ki jih dovoljujejo navedene
omejitve, tehnologija pa prilagojena čim večjemu zmanjšanju
vplivov. Infrastruktura za dostop in vzdrževanje se uredi v
takem obsegu, da omogoča ureditev in vzdrževanje. V sklopu
urejanja dostopa se s podzemnim vodom uredi tudi povezava z
elektroenergetskim omrežjem. Zagotoviti je treba prehodnost
za ribe in biološki minimum v skladu z vodnim dovoljenjem,
ki bo podeljeno za to dejavnost. |
|
|
ŠF-2 |
|
Na zemljišču s parcelno št. 1433/2, k. o. Škoflje, je
dopustna tudi ureditev parkirišča in počivališča za
avtodome. |
|
|
ŠF-3 |
|
Na zemljiščih s parcelnimi št. 1404/1, 1402/1, 1404/2,
1404/3 in *48/5, vse k. o. Škoflje, je dopustno tudi
izvajanje avtokleparske in avtoličarske dejavnosti. Dopustna
je gradnja delavnice, do 800 m2 BTP. Zaradi zahtev
tehnoloških procesov, ki se izvajajo v dejavnosti
avtokleparstva in avtoličarstva, je na objektih dopustna
tudi enokapna streha. |
|
|
ŠF-4 |
|
Na zemljiščih s parcelnima št. 1374 in 1375, obe k. o.
Škoflje, je dopustna tudi ureditev parkirišča in počivališča
za avtodome s sanitarijami. |
|
|
ŠF-7 |
|
V EUP je dopustno urediti le šotorišče. Gradnja oziroma
postavitev drugih objektov in naprav je prepovedana, z
izjemo obvezne ureditve opozorilnega sistema pred
prihajajočimi visokimi vodami. Spreminjanje nivoja terena ni
dopustno. Vse ureditve se izvedejo tako, da ne ovirajo
vodnega toka in ne predstavljajo vpliva na vodni režim.
Zaradi možnega povečanega vpliva na rabo travnika se
izvajajo naslednji omilitveni ukrepi: 1.) Šotorišču se
ciklično namenja različne dele travnika čez poletje, tako da
se prepreči poškodovanje travne ruše. 2.) Košnja se prvič
izvaja šele po 15. juliju vsaj na tretjini travnika, vsako
leto na drugi tretjini. |
|
|
ŠF-9 |
|
V EUP je dopustna le ureditev kampa ter parkirišča in
počivališča za avtodome. Ureditev kampa se načrtuje tako, da
bo izravnava terena terasasto sledila reliefnim linijam
območja, napeljava (priključki za posamezna mesta za
kampiranje) mora biti urejena tako (oblika, velikost,
barva), da bo čim manj izstopajoča. Sanitarije in oskrbna
postaja za avtodome se uredijo v sosednjih enotah ŠF-2 in
ŠF-10. |
|
|
ŠK-3 |
|
V EUP so dopustni le objekti za izvajanje muzejske in
izobraževalne dejavnosti ter ureditev mrliške vežice s
servisnimi prostori. Na območju arheološke dediščine je
treba pred večjimi zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje
in urejanje obstoječih poti ter podpornih zidov,
odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje itd.)
opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo
informacije, potrebne za določitev natančnih ukrepov
varstva. Dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano
odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Predhodna
arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo
arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po
predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. |
|
|
ŠK-6 |
|
V EUP so dopustni le objekti za izvajanje muzejske in
izobraževalne dejavnosti. Na območju arheološke dediščine je
treba pred večjimi zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje
in urejanje obstoječih poti ter podpornih zidov,
odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje itd.)
opraviti predhodne raziskave, s katerimi se pridobijo
informacije, potrebne za določitev natančnih ukrepov
varstva. Dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano
odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Predhodna
arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo
arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po
predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. |
|
|
ŠK-7 |
|
Poleg dopustnih objektov in dejavnosti za namensko rabo BT,
navedenih v 60. členu Odloka, so dopustni tudi tisti objekti
in dejavnosti, ki so potrebni za delovanje Parka Škocjanske
jame. Na območju arheološke dediščine je treba pred večjimi
zemeljskimi posegi (kot so globoko oranje in urejanje
obstoječih poti ter podpornih zidov, odstranjevanje kamnitih
grobelj in izkopi zemlje itd.) opraviti predhodne raziskave,
s katerimi se pridobijo informacije, potrebne za določitev
natančnih ukrepov varstva. Dediščina se lahko pred posegi
tudi nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja).
Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno
obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po
predstavitvi arhitekturnih ostalin na mestu odkritja. |
|
|
SN-1 |
|
V EUP je dopustna le ureditev gostinsko turističnega
kompleksa z upoštevanjem izdanega gradbenega dovoljenja št.
351 02-82/93-674-2, z dne 28. 12. 1994. |
|
|
SN-2 |
|
V EUP je dopustna postavitev tudi naslednjih objektov: 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (klet), 12120 Druge
gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev – planinski dom,
12301 Trgovske stavbe (za potrebe kmetijstva, do 100 m2 BTP)
in 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo. |
|
|
SN-3 |
|
V EUP je dopustna gradnja le enega stanovanjskega objekta.
Dopustna je tudi ureditev jahališča (maneže). |
|
|
SN-4 |
|
V EUP je dopustno urejanje obstoječega lovskega doma s
spremljajočimi dejavnostmi. Dopustna je enkratna povečava
objekta do 20 % BTP. Dopustni so tudi ostali objekti in
dejavnosti iz 60. člena Odloka OPN za to NRP, če služijo
potrebam izvajanja obstoječe dejavnosti. |
|
|
SN-5 |
|
V EUP je dopustna le gradnja bencinskega servisa s
spremljajočimi objekti in dejavnostmi. |
|
|
SN-11 |
OPPN |
Splošne usmeritve za OPPN GC Senožeče: V sklopu izdelave
OPPN je treba izvesti upravno komasacijo območja, s katero
se zemljišče za dejavnost gasilcev določi ob obstoječem
objektu, ostala zasebna zemljišča se skoncentrirajo v
območje v bližini obstoječega objekta. V primeru, da upravna
komasacija ni možna, naj se za kompenzacijo potencialne
izgube kvalifikacijskih habitatnih tipov nameni parcela št.
569/1, k. o. Gabrče, kjer gre za suhe kraške travnike v
zaraščanju, Občina pa naj zagotovi postopno očiščenje
zarasti in redno vzdrževanje travišč (habitatni tip vzhodno
submediteransko suho travišče). Omilitveni ukrep mora biti
izveden ob ureditvi površin v industrijski coni. V primeru,
da upravna komasacija ni možna, je načrtovana ureditev
objektov za potrebe gasilcev na parcelah št. 3036 in 3020,
obe k. o. Senožeče. Na območju, ki preko ceste meji na
stanovanjske površine, se izvedejo ukrepi varstva pred
hrupom, in sicer v obliki ozelenjenega pasu in s protihrupno
ograjo.
V tem območju je dovoljena tudi gradnja objektov, ki so:
- 12640
Stavbe za zdravstveno oskrbo,
- 12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje. |
|
|
SN-20 |
OPPN |
OPPN Senožeče II |
|
|
SN-23 |
OPPN |
OPPN Senožeče III |
|
|
SN-26 |
OPPN |
OPPN Senožeče I |
|
|
SN-29 |
|
V EUP so dopustne tudi ureditev ribnika, ureditev in oprema
prostora za piknike v gozdu, ureditev ribiške koče v
gostinski objekt z dvorano za družabne prireditve, ureditev
sprehajalnih poti in trim steze, postavitev košev za odpadke
in obvestilnih tabel. |
|
|
SN-30 |
OPPN |
Splošne usmeritve za OPPN Dobravšni vrh: V OPPN se načrtuje
ureditev rekreacijskih površin v gozdu – ureditev
sprehajalnih poti, površin za rekreacijo v naravi in
spremljajočega programa; gozdne površine naj se ohranijo v
največji možni meri. Gradnja parkirišč ni dopustna. |
|
|
SN-34 |
|
V EUP je dopustno tudi izvajanje dejavnosti konjeništva za
terapevtske namene (vključno z objekti in napravami, ki so
potrebni za njeno izvajanje). |
|
|
V-300
V-301 |
|
Dopustna je samo rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječega
vodnega zbiralnika. |
|
|
VR-5 |
|
V EUP so dovoljeni posegi, povezani z urejanjem obstoječega
vaškega balinišča. |
|
|
ZA-1 |
|
V EUP je dopustno tudi umeščanje objektov in dejavnosti
namenske rabe IK. Dovoljena je rekonstrukcija obstoječih
dveh stanovanjskih hiš s povečavo do 50 % BTP. Gradnja novih
stanovanjskih objektov ni dopustna. |
|
|
ZA-7 |
|
V EUP je dopustna le ureditev jahališča (maneže). |
|
|
ZA-8 |
|
Za ureditev obstoječega odprtega športnega strelišča kot
rekreacijske cone je dovoljena postavitev ograde ali kakšen
drug način razmejitve za preprečitev nesreč. Gozde površine
je treba ohraniti v največji možni meri. |
|
|
|
|
|
|
|