Program priprave strategije prostorskega razvoja Mestne občine Maribor
Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 26/2006
Datum sprejema: 18.10.2006
Datum objave: 30.10.2006
Datum začetka veljavnosti: 31.10.2006
New Page 2

Na podlagi 12. in 27. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1; v nadaljevanju: ZUreP-1) in 43. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 17/89, 23/98, 5/2000, 10/2002, 6/2004, 13/2004 in 26/2005) je župan Mestne občine Maribor dne 18. oktobra 2006 sprejel

 

P R O G R A M P R I P R A V E

Strategije prostorskega razvoja Mestne občine Maribor

 

1. OCENA STANJA, RAZLOGI IN PRAVNA PODLAGA ZA PRIPRAVO STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA MESTNE OBČINE MARIBOR (V NADALJEVANJU: SPR MOM)

 

1.1. Ocena stanja

 

Prostor

Mestna občina Maribor v današnjem obsegu (v nadaljevanju: MOM) je bila ustanovljena 22.11.1998. Njen teritorij meri 147,5 km2.

Območje MOM leži na stiku treh pokrajin - alpskega hribovja (Pohorje) na severozahodu in zahodu, panonskega gričevja (Slovenske gorice) na vzhodu in panonskih ravnin (Dravsko polje) na jugu – in je stičišče treh regij.

 

Upravna členitev

MOM je razdeljena na 44 katastrskih občin in 33 statističnih naselij. Nekatera statistična naselja (poleg Maribora še Razvanje, Pekre, Limbuš, Laznica, Bresternica, Gaj, Kamnica, Malečnik, Trčova, Zrkovci in Dogoše) imajo tudi svoje »centre« oziroma strnjeno pozidana območja (ureditvena območja naselij), v ostalih je prisotna le poselitev oz. pozidanost na večjih ali manjših posamičnih stavbnih zemljiščih v odprtem prostoru.

 

Prebivalstvo

Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je v MOM živelo 110.688 prebivalcev, po podatkih Statističnega letopisa Slovenije iz leta 2004 pa malenkostno več, in sicer 112.344 prebivalcev.

Območje občine je povprečno razmeroma gosto poseljeno, poudariti pa je treba, da poseljenost občine po naseljih zelo močno variira. Gostota poselitve je po popisu 2002 znašala povprečno 750,4 prebivalcev na km2. Koncentracija poseljenosti je v posameznem statističnem naselju različna in se med naselji bistveno razlikuje. Bolj kot je statistično naselje oddaljeno od občinskega središča, bolj ima redko pozidavo.

Kljub temu, da se je število prebivalcev v letih 2002 – 2004 malenkostno povečalo, beležimo v obdobju 1991 – 2004 zmanjšanje števila prebivalcev. To je posledica najmanj treh razlogov:

-

Najpomembnejša je drugačna razporeditev prebivalstva znotraj mestne regije oziroma spremenjeno demografsko težišče na širšem območju mesta. Splošen trend razmestitve prebivalcev je izseljevanje iz mesta in preseljevanje v predvsem dobro dostopna obmestna naselja (gre za proces t.i. suburbanizacije oz. demografske rasti v obmestnih naseljih na račun mesta oz. regijskega središča). Tako gibanje prebivalstva ima za posledico tudi disperzijo urbanih dejavnosti.

-

V MOM že več kot eno desetletje beležimo negativni naravni prirast, povprečno za okoli 300 ljudi letno. Poleg tega se prebivalstvo občine hitro stara. Delež prebivalcev starih 65 in več let je za 5 odstotnih točk večji od deleža otrok v starostni skupini 0 – 14 let.

-

Tudi selitveni saldo v MOM je negativen, kar pomeni, da se iz občine izseli več prebivalcev, kot se jih vanjo priseli.

Starostna sestava prebivalcev na območju MOM ni ugodna, saj kaže očitne znake staranja. Delež prebivalcev v kategoriji od 0 - 14 let je veliko manjši od deleža prebivalcev v kategoriji 65 in več let. Nekoliko ugodnejša je starostna struktura v naseljih na suburbanem območju.

Gospodinjstva

Ugodnejšo sliko kakor gibanje števila prebivalstva kaže spreminjanje števila gospodinjstev. Število gospodinjstev narašča tudi v naseljih, kjer se število prebivalcev zmanjšuje, le da imajo gospodinjstva v povprečju manj članov, kot so jih imela leta 1991. Največje povečanje števila gospodinjstev je zabeleženo v suburbanem območju.

 

Zaposlenost

V zaposlitveni sestavi prebivalstva prevladujejo zaposleni v storitvenih dejavnostih. Naselij z največjim deležem terciarnih dejavnosti je, poleg Maribora, največ v obmestju, ki postaja v gospodarskem pogledu vse pomembnejše.

 

Delovna migracija

Mesto Maribor je najpomembnejše zaposlitveno središče Podravja, kamor prihaja dnevno na delo okoli 17.000 oseb. Pozitiven migracijski saldo dnevnih migrantov imajo še nekatera naselja v obmestju. Razmerje med številom aktivnega prebivalstva in številom delovnih mest kaže Maribor kot največje in najpomembnejše zaposlitveno središče.

V prihodnje lahko pričakujemo selitev delovnih mest v obmestna naselja, kljub temu pa Maribor svoje vloge kot zaposlitveno središče ne bo izgubil.

 

Trendi družbenega in gospodarskega razvoja

Na splošne pogoje razvoja, ki jih bo treba upoštevati tudi v urejanju prostora na različnih ravneh in pri pripravi novih prostorskih aktov občine, vplivajo poleg navedenih še nekateri trendi družbenega in gospodarskega razvoja, in sicer:

- globalizacija

Gre za proces gospodarskega povezovanja preko nacionalnih meja s specifičnimi značilnostmi, ki jih definira vse hitrejši tempo življenja in kjer čas vedno bolj kroji naše življenje. Kupovanje časa postaja gibalo številnih storitvenih dejavnosti (npr. kupovanje prek interneta, popoldansko varstvo otrok, čistilni servis) in načina življenja (vse takoj in čim več, mobilnost kot princip in vrednota);

- terciarizacija

Gre za proces prestrukturiranja gospodarstva od sekundarnih k terciarnim in kvartarnim dejavnostim. Storitev kot najpomembnejša vrsta tržnega proizvoda pomeni pomemben preobrat v ekonomski strukturi kraja, strukturi prebivalcev (zlasti poklicni), v razmestitvi gospodarskih dejavnosti, v zaposlovanju, v načinu preživljanja prostega časa, v potencialih in razvoju podeželja itd.

- zmanjševanje rodnosti in zmanjševanje števila članov gospodinjstev

Gospodarstvo prevzema primat nad politiko, zaradi česar idejo socialne države izrinja ideja profita. S tem je povezana vse večja socialna negotovost in zmanjševanje števila rojstev.

- unifikacija in izgubljanje regionalnih posebnosti

V globalizirani družbi mora biti produkt zanimiv za potrošnike na vseh koncih sveta. V razvoju so v prednosti velika mesta in urbane aglomeracije, kjer so sedeži velikih gospodarskih sistemov in multinacionalnih družb, ki ležijo ob mednarodnih infrastrukturnih koridorjih in ki so območja koncentracije prebivalcev.

- staranje prebivalstva

Delež starega prebivalstva se ne povečuje samo na podeželju, temveč tudi oz. predvsem v mestih. Starostni indeks dosega samo v obmestnih naseljih ugodne vrednosti.

- zmanjševanje števila članov gospodinjstev

Nekdaj običajne družine s 4 člani in več so danes redkost. Povečalo se je število dvočlanskih gospodinjstev in število samskih. Eno največjih demografskih sprememb v Sloveniji predstavlja povečevanje zunajzakonskih skupnosti med letoma 1991 in 2002 iz 17.000 na 42.000 (indeks 242). Zmanjševanje števila članov gospodinjstev pomeni potrebo po manjših stanovanjih, povečevanje števila gospodinjstev pa potrebo po več stanovanjih.

- mobilnost

Razdalja med dvema krajema še nikoli ni bila tako relativna kakor postaja danes, ko oddaljenost merimo bolj v časovnih, kakor daljinskih merah. Posledica večje mobilnosti je razseljevanje prebivalstva v okolico mesta in prostorsko nevezan način življenja.

- disperzija gospodarskih in socialnih dejavnosti

Širjenje neagrarnih dejavnosti, ki so bile nekoč posebnost in privilegij mest, je zajelo tudi podeželje. Celoten prostor postaja v gospodarskem in socialnem smislu vse bolj izenačen. Meja med mestom in okolico je vedno manj prepoznavna. Še posebej velja to za socialne razmere in način življenja.

 

1.2. Razlogi za pripravo SPR MOM

Gre za pripravo novega občinskega strateškega prostorskega akta, ki ga opredeljuje ZUreP-1.

Vsebinski razlogi izhajajo iz potreb MOM po preveritvi in dopolnitvi zasnov prostorskega razvoja za posamezna področja, kot jih opredeljuje veljavni prostorski plan za območje MOM.

 

1.3. Pravna podlaga za pripravo SPR MOM

Neposredno pravno podlago za pripravo SPR MOM predstavljata 12. in 171. člen ZUreP-1, posredno pa tudi številni drugi predpisi, ki nalagajo občini skrb za urejanje svojega prostora, za racionalno rabo prostora, za varovanje sestavin prostora in okolja ipd.

 

2. PREDMET IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA SPR MOM

 

2.1. Predmet SPR MOM

SPR MOM bo obsegala naslednje vsebinske sklope:

A. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine:

-

stanje, problemi in težnje v prostorskem razvoju občine,

-

načela vzdržnega prostorskega razvoja,

-

državni prostorski akti,

-

razvojni dokumenti nosilcev urejanja prostora ter

-

varstvene zahteve in usmeritve za posamezne sestavine okolja;

 

B. Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru:

-

razvoj naselij (opredelitev njihove vloge, funkcij in medsebojnih povezav v omrežju naselij),

-

razmeščanje dejavnosti v prostoru (razporeditev stanovanj, proizvodnih dejavnosti, oskrbnih, storitvenih ter ostalih dejavnosti družbene javne infrastrukture, omrežij gospodarske javne infrastrukture, na naravne vire vezanih območij, varstveno pomembnih območij ter vseh drugih dejavnosti v prostoru),

-

določitev prioritet in ukrepov za doseganje ciljev v prostorskem razvoju občine;

C. Zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru:

-

zasnova poselitve (usmeritve za razvoj naselij v zvezi z rabo površin, prenovo, sanacijo, širitvijo, skladno oblikovno podobo ter urejanjem javnih površin),

-

zasnova komunalne infrastrukture (način navezovanja in usmeritve za razvoj prometnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter omrežja in objektov gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena),

-

zasnova krajine (usmeritve glede rabe prostora za različne namene in dejavnosti, območja s prevladujočimi omejitvami za razvoj dejavnosti ter usmeritve za graditev objektov zunaj poselitvenih območij);

-

usmeritve za zagotavljanje opremljanja zemljišč ter vrste prostorskih ukrepov;

 

D. Urbanistične zasnove:

-

urbanistična zasnova mesta Maribor,

-

urbanistična zasnova naselja Limbuš,

-

urbanistična zasnova naselja Bresternica,

-

V odvisnosti od ugotovitev v strokovnih podlagah bodo po potrebi pripravljene urbanistične zasnove tudi za druga naselja.

Posamezna urbanistična zasnova obsega naslednjo vsebino:

-

ureditveno območje urbanistične zasnove;

-

zasnovo razporeditve dejavnosti v prostoru;

-

območja prenove naselja in koncept prenove;

-

območja za širitev naselja in koncept širitve;

-

zasnovo namenske rabe površin z usmeritvami za urejanje javnih površin in s prikazom površin, namenjenih javnemu dobru; pri tem so območja pretežne rabe površin v naselju s predpisom definirana in jih ni mogoče oblikovati poljubno oz. neodvisno;

-

zasnovo infrastrukturnih sistemov;

-

zasnovo ureditve zelenih in športno – rekreativnih površin v naselju;

-

zasnovo prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami;

-

zasnovo prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v naselju;

-

usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine;

-

usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete v naselju;

-

členitev območja urbanistične zasnove na posamezne funkcionalne enote,

-

druge ureditve, ki vplivajo na razvoj naselij;

-

usmeritve za postopno uresničevanje načrtovanih ureditev;

-

okvirna območja urejanja z občinskimi lokacijskimi načrti;

-

kriterije za izvedbo prostorskih ukrepov.

 

E. Krajinske zasnove:

Krajinske zasnove zaenkrat niso predvidene. Morebitna izdelava bo opredeljena na podlagi ugotovitev iz analize stanja in teženj v prostoru. Pripravljene in sprejete bodo kot spremembe in dopolnitve SPR MOM.

 

F. Ukrepi za izvajanje:

-

uresničevanje prioritet in usmeritev za dosego ciljev,

-

programi in projekti za urejanje in razvoj prostora in prostorskih ureditev

-

prostorski ukrepi, kot jih določa ZUreP-1,

-

opremljanje in urejanje zemljišč za gradnjo,

-

stalno spremljanje stanja v prostoru (spremljanje stanja s predpisanimi minimalnimi enotnimi kazalniki ter poročilom o stanju na področju urejanja prostora).

 

2.2. Programska izhodišča

Na opredelitev programov oz. vsebine SPR MOM neposredno vplivajo:

-

»državna« programska oz. vsebinska izhodišča, opredeljena v državnih prostorskih aktih, zlasti v Odloku o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS; Ur. list RS, štev. 76/04);

-

»lastna« programska oz. vsebinska izhodišča, ki jih opredeljuje zadovoljevanje identificiranih argumentiranih potreb po prostoru v MOM.

ZUreP-1 določa, da občinski prostorski akti ne smejo biti v nasprotju z državnimi prostorskimi akti. Zato so za vsebino SPR MOM pomembna tista programska oz. vsebinska izhodišča iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SPRS), ki se nanašajo na občino oz. mesto Maribor:

-

V skladu s SPRS je mesto Maribor zaradi svoje vloge, velikosti in lege klasificirano kot središče mednarodnega pomena. SPRS predvideva, da se mesto v prihodnje razvija na državni ravni kot drugo največje mesto v državi in državno pomembno prometno vozlišče, ki se povezuje na mednarodni ravni s sosednjimi regijami Avstrije, Hrvaške in Madžarske.

-

Zaradi velikosti, poselitvenih pritiskov, vsestranske problematike in/ali pričakovanega razvoja se posebno pozornost namenja usklajenemu razvoju njegovega širšega mestnega območja

-

Maribor ima pomembno prometno pozicijo v omrežju daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena v V. koridorju - povezava od Kopra prek Ljubljane in Maribora do Lendave in naprej proti Budimpešti, z odcepom od Gradca do Maribora, Ptuja in naprej proti Zagrebu. Pomembno mesto ima tudi v omrežju daljinskih železniških povezav nacionalnega pomena, in sicer v daljinski železniški povezavi mednarodnega pomena v smeri od Sežane do Ljubljane in Maribora naprej proti Gradcu oz. Dunaju; to omrežje se rekonstruira in dogradi (II. tir Maribor – Šentilj).

-

V Mariboru se razvija prometni terminal za kombinirani promet; le-ta se razvija v neposredni povezavi z gospodarskimi conami, ki se jih načrtuje kot njihov sestavni del ali pa kot samostojne prostorske enote v njihovi bližini.

-

Maribor s Pohorjem sodi med temeljna turistična območja, ki se jim omogoča prostorski razvoj turističnih dejavnosti in potrebne infrastrukture. Na mariborskem jedrnem območju se posamične obstoječe ali nove programe turističnih in prostočasnih dejavnosti medsebojno povezuje in se izogiba pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru.

-

Maribor mora pri razvoju v skladu s temeljnim načelom oz. izhodiščem, t.j. trajnostnim razvojem, upoštevati omejitve v prostoru, kot npr. dejstvo, da sodi dravski hidrografski sistem med najpomembnejše sisteme celinskih voda ter številne druge.

SPR MOM ne more biti prostorski akt, ki bi povzemal samo državne usmeritve za svoj prostorski razvoj. Predvsem mora biti akt, ki ponuja ustrezne, kvalitetne in usklajene prostorske rešitve za lastne vsebinske probleme in dileme.

Doslej opravljene analize stanja, problemov in teženj prostorskega razvoja kažejo, da je treba s SPR MOM načrtovati trajnostni razvoj v prostoru z upoštevanjem naslednjih osnovnih izhodišč:

-

zagotavljanje ustreznega prostora in okolja za racionalen, učinkovit in usklajeni sinergijski razvoj gospodarskih, socialnih, prostorskih, okoljskih, kulturnih in drugih potencialov;

-

ustvarjanje pogojev in iskanje rešitev, ki omogočajo sobivanje različnih uporabnikov in nosilcev urejanja prostora ter zagotavljanje izhodišč za konstruktivno koordinacijo različnih interesov;

-

načrtovanje prostora tako, da bo poudarjeno upravljanje s prostorom in spoštovanje lastništva; to velja predvsem za urejanje prostora v naseljih;

-

usklajevanje razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami na kvalitetnih osnovah in argumentih;

-

zagotavljanje zadostnih ustreznih možnosti za razvoj dejavnosti in sistemov v prostoru;

-

usmerjanje razvoja dejavnosti z upoštevanjem območij varovanja naravnih dobrin ter območij, ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč;

-

prepoznavanje in ustrezno reševanje ter saniranje obstoječih prostorskih problemov;

-

povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje v širšem prostoru regije in države;

-

sodelovanje različnih nosilcev interesov in skupin po horizontalni in vertikalni ravni, uveljavljanje javne koristi in ustrezno vključevanje javnosti v procese oblikovanja in sprejemanja odločitev.

S pripravo SPR MOM je treba slediti predvsem naslednjim osnovnim programskim oz. vsebinskim izhodiščem:

1.

Na področju poselitve: usmerjanje poselitve v naselja, omejevanje in obvladovanje razpršene gradnje ter doseganje kakovosti in humanega razvoja urbanih in podeželskih naselij; Občinski poselitveni sistem naj sledi v preteklih letih zastavljenemu globalnemu konceptu, ki ga tvorijo območja zgostitve poselitve – naselja (vključno z največjo aglomeracijo mestom Maribor) ter različne oblike poselitve in gradnje v odprtem prostoru.

Glavnino poselitve usmerjamo v naselja. Večina funkcij naselij je koncentriranih v občinskem središču mestu Maribor, ki s funkcijami različnih ravni poleg občinskih potreb pokriva tudi potrebe širše regije.

V ostalih naseljih se poleg bivanja razvijajo predvsem oskrbne in storitvene ter deloma proizvodne dejavnosti. Za pokrivanje potreb po prostoru se prioritetno izrabijo za pozidavo že opredeljena območja, glede na potrebe pa se opredelijo tudi območja za zaokrožitev in razširitev naselij.

V odprtem prostoru občine se odvijajo zaokrožitve, zapolnitve in dopolnitve obstoječih dejavnosti na že opredeljenih zemljiščih za gradnjo, prav tako pa tudi upravičene zaokrožitve zemljišč za gradnjo.

Razvoj poselitve na celotnem prostoru občine, zlasti pa v naseljih, mora biti ustrezno podprt predvsem z razvojem prometne mreže in komunalne in energetske infrastrukture, spoštovati pa je treba tudi zemljišča v primarni rabi, širše zelene površine naselij ter omejitve, ki izhajajo iz varovanja naravnih dobrin in ustvarjenih kvalitet prostora.

2.

Na področju infrastrukture: dopolnjevanje, prilagajanje in zaokroževanje obstoječih omrežij s ciljem racionalizacije in doseganja večje kvalitete oskrbnega standarda in varovanja okolja

3.

Na področju krajine: ohranitev kvalitetnih naravnih potencialov ter kvalitetnih potencialov kulturne dediščine, omogočanje njihovega razvoja ter zagotavljanje pogojev za integriranje v splošni razvoj

Aktivnosti v odprtem prostoru občine naj bodo usmerjene v širitve in zaokrožitve ter kvalitetne nadgradnje že opredeljenih območij za turizem ter šport in rekreacijo v odprtem prostoru. Aktivirajo se potenciali na reki Dravi in ob njej.

Nove dejavnosti se v odprti prostor locirajo v primeru, ko jih ni mogoče zagotoviti na poselitvenih območjih.

Z urbanističnimi zasnovami je treba opredeliti rešitve ki sledijo naslednjim osnovnim ciljem in izhodiščem:

-

zagotavljanje zadostnih površin za razvoj dejavnosti v naseljih ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja, racionalne rabe prostora in varstva dobrin splošnega pomena;

-

prostor v naseljih je treba načrtovati v smislu ponudbe oz. je treba zagotavljati ustrezne prostorske rešitve za zadovoljiv, zadosten in hiter odziv na različne vrste potreb po prostoru – možnost hitre reakcije na konstruktivne pobude različnih investitorjev;

-

razvoj in urejanje naselij mora zagotavljati pogoje za kvalitetno bivanje v njih;

-

racionalna, učinkovita in enakomerna prostorska razporeditev dejavnosti v naseljih;

-

izgrajevanje naselij navznoter ter programska, vsebinska in oblikovna prenova degradiranih predelov naselij;

-

opredelitev namenskih rab površin po principu pretežne rabe z upoštevanjem prepletanja kompatibilnih namenskih rab;

-

revitalizacija mestnega središča ter starih jeder naselij s povečevanjem privlačnosti za obiskovalce;

-

rekonstrukcija in dograditev komunalne in energetske infrastrukture ter ureditev javnih zelenih površin;

Z urbanistično zasnovo za mesto Maribor je za trajnostno usmerjen razvoj mesta s poudarkom na kakovosti bivalnega okolja poleg navedenih treba upoštevati še naslednja izhodišča:

-

iskanje rešitev za spodbujanje konkurenčne sposobnosti mesta;

-

urejanje in širitev mesta ne moreta izhajati prvenstveno oz. izključno iz demografskih pokazateljev; poudarek mora biti na harmonizaciji funkcij mesta, predvsem tistih, ki so regionalnega značaja;

-

omogočanje možnosti za razvoj delovnih mest ter opredelitev prostora za poslovne cone: z regionalnim značajem; za potrebe obrti;

-

zagotavljanje zadostnih površin za vse vrste stanovanjske gradnje, vključno z zagotavljanjem »cenejših« zemljišč na manj atraktivnih lokacijah ter zemljišč za individualno stanovanjsko gradnjo na primernih lokacijah;

-

zagotavljanje zadostnih površin za vse oblike športa, podprtih z ustrezno infrastrukturo;

-

opredelitev ustreznih programov za uresničitev priložnosti na vzhodnem delu mesta, ki jih ponuja nova prometna infrastruktura;

-

prenova starega mestnega jedra se naj ne odvija samo na levem, ampak naj v večji meri zajame tudi desni breg Drave;

-

dograditev prometnega omrežja ter ureditev stacionarnega prometa; predvsem je treba povezati obstoječe odseke cest in to storiti po pravilno in logično opredeljenem vrstnem redu; zagotoviti možnost za izvennivojska prečkanja železnice in cest;

-

preudaren razvoj javnega potniškega prometa;

-

povezovanje različnih prometnih sistemov v racionalno celoto;

-

povezava zelenih površin mesta v sistem

-

saniranje obstoječih prostorskih in okoljskih problemov;

Za mesto Maribor bomo izhajali iz obstoječe UZMM ter jo preverili in korigirali glede na podane pobude in glede na ugotovitve, ki izhajajo iz izkušenj in spoznanj v zvezi z dosedanjim izvajanjem UZMM.

 

2.3. Obveznost izvedbe celovite presoje vplivov na okolje

Na podlagi odločbe ministrstva, pristojnega za okolje (odločba Ministrstva za okolje in prostor štev. 354-19-2/2005 z dne 5. 4. 2005) je v postopku priprave in sprejemanja SPR MOM treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje.

 

3. OKVIRNO UREDITVENO OBMOČJE SPR MOM

 

Ureditveno območje SPR MOM je celotno območje mestne občine Maribor in zajema površino 147,5 km2.

Okvirno ureditveno območje urbanistične zasnove mesta Maribor obsega območje obstoječega naselja Maribor, območje za zadovoljevanje potreb po zelenih in odprtih površinah v njegovi okolici ter območja širitve mesta. Ureditveno območje bo natančno določeno v SPR MOM na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in odločitev v postopku priprave akta.

Ureditveno območje urbanističnih zasnov ostalih naselij se določijo v postopku priprave akta.

Ureditvena območja urbanističnih zasnov za druga naselja, v kolikor bodo izdelane, bodo določena v SPR MOM na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in odločitev v postopku priprave akta.

 

4. NOSILCI UREJANJA PROSTORA, KI DAJEJO SMERNICE IN MNENJA, TER DRUGI UDELEŽENCI, KI BODO SODELOVALI PRI PRIPRAVI SPR MOM

 

4.1. Pripravljavec SPR MOM, njegove naloge ter naloge drugih organov MOM

Pripravljavec SPR MOM je mestna uprava MOM. Pripravo SPR MOM vodi Zavod za prostorsko načrtovanje MOM. Drugi oddelki in organi MOM sodelujejo pri pripravi SPR MOM za področja iz svoje pristojnosti.

Zavod za prostorsko načrtovanje je odgovoren za pravočasno predložitev predloga SPR MOM v postopek verifikacije in spre jemanja ter za vse druge aktivnosti, ki so potrebne, da bi bila SPR MOM pripravljena kvalitetno, pravno korektno, pravočasno in racionalno.

Zavod za prostorsko načrtovanje je zadolžen predvsem, da:

-

pridobi ustrezne podatke, analize in strokovne podlage za pripravo SPR MOM ter pri tem upošteva pravila, ki se uporabljajo v postopkih javnega naročanja v MOM;

-

zagotovi pripravo SPR MOM z izbiro prostorskega načrtovalca skladno s predpisi, ki se uporabljajo v postopkih javnega naročanja v MOM

-

sodeluje z izbranim prostorskim načrtovalcem SPR MOM pri pripravi osnutka in predloga SPR MOM

-

poskrbi za uskladitev SPR MOM v vseh fazah njene priprave in sprejemanja;

-

pridobi smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki so določeni s tem programom priprave;

-

zagotavlja vključevanje nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev v postopek priprave in sprejemanja SPR MOM;

-

usklajuje delo organov v sestavi Mestne uprave MOM, nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev, ki sodelujejo pri pripravi SPR MOM;

-

organizira prostorske konference;

-

organizira in vodi javno razgrnitev ter javne obravnave;

-

pripravlja gradiva za delo projektnega sveta in zanj opravlja tudi vse organizacijske naloge vključno z zapisniki;

-

skrbi za dokumentiranje vseh dogodkov v zvezi s pripravo SPR MOM ter vodi spis postopka;

-

skrbi za transparentnost postopka in vsebinskih odločitev v zvezi s SPR MOM;

-

omogoča sodelovanje javnosti v postopku.

Drugi organi MOM, ki so vključeni v postopek:

1.

župan MOM

2.

organi v sestavi Mestne uprave MOM:

-

Oddelek za družbene dejavnosti

-

Oddelek za gospodarske dejavnosti

-

Oddelek za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori ter premičnim premoženjem

-

Komunalna direkcija

-

Zavod za varstvo okolja

-

Zavod za šport;

-

Služba za zaščito in reševanje

-

Služba za geografski informacijski sistem in obdelavo podatkov.

3.

Drugi organi:

-

Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči

-

Javni gospodarski zavod za turizem

-

Javni medobčinski stanovanjski sklad

-

Mariborska razvojna agencija

4.

Projektni svet.

Župan MOM vodi projektni svet in skupaj z njim sprejema odločitve in ukrepe, vezane na pripravo predloga SPR MOM. Župan MOM vodi tudi prostorski konferenci, ki se izvedeta v postopku sprejemanja programa priprave in SPR MOM, v kolikor za to ne pooblasti druge osebe.

Organi v sestavi Mestne uprave MOM in drugi organi:

-

sodelujejo pri pripravi SPR MOM

-

zagotovijo in posredujejo Zavodu za prostorsko načrtovanje strokovne podlage razvoja ali varstva s svojega delovnega področja

-

pripravijo usmeritve s svojega delovnega področja za pripravo SPR MOM.

Projektni svet spremlja in strokovno usmerja pripravo SPR MOM.

 

4.2. Nosilci urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil v občini, ki sodelujejo pri pripravi SPR MOM in so določeni s tem programom priprave.

Nosilci urejanja prostora podajo izhodišča za prostorski razvoj in za pripravo SPR MOM, in sicer iz vidika ekonomskega in družbenega razvoja ter varstva okolja.

Nosilci urejanja prostora sodelujejo v postopku priprave SPR MOM s smernicami in mnenji za področje iz svoje pristojnosti, nekateri pa tudi s strokovnimi podlagami nosilcev urejanja prostora.

Nosilci urejanja prostora podajo smernice za pripravo predloga SPR MOM in mnenja k dopolnjenemu predlogu SPR MOM v roku 30 dni od prejema vloge.

V primeru molka nosilca urejanja prostora v fazi pridobivanja smernic se šteje, da nosilec nima smernic, za pripravo predloga SPR MOM pa se v takem primeru smiselno upoštevajo in uporabijo določila predpisov in morebitnih izdelanih strokovnih podlag za področje iz pristojnosti nosilca urejanja prostora.

V primeru molka nosilca urejanja prostora v fazi pridobivanja mnenj se šteje, da nosilec urejanja prostora na dopolnjeni predlog SPR MOM nima pripomb oz. da se z dopolnjenim predlogom SPR MOM strinja.

V postopku priprave SPR MOM sodelujejo naslednji nosilci urejanja prostora:

-

nosilec urejanja prostora za področje poselitve, ki poda izhodišča za razvoj in usmerjanje poselitve, za rabo urbanih zemljišč ter aktivno zemljiško politiko in za stanovanjsko gradnjo;

-

nosilec urejanja prostora za področje oskrbe, odvajanja in čiščenja voda, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

-

nosilec urejanja prostora za področje varstva kulturne dediščine, ki poda izhodišča za razvoj dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstva kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;

-

nosilec urejanja prostora za področje kulture, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

-

nosilec urejanja prostora za področje varstva okolja, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

-

nosilec urejanja prostora za področje ohranjanja narave, ki poda izhodišča za razvoj dejavnosti ohranjanja narave in varstva ter ohranjanja naravnih vrednot;

-

nosilec urejanja prostora za področje upravljanja z vodami, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti, predvsem za rabo voda in priobalnih zemljišč;

-

nosilec urejanja prostora za področje zaščite in reševanja ter varstva pred drugimi nesrečami, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

-

nosilec urejanja prostora za področje ravnanja z odpadki, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

-

nosilec urejanja prostora za področje odlaganja radioaktivnih odpadkov, ki poda izhodišča za prostorsko razporeditev območij odlagališč, v kolikor se le-ta nanašajo na območje MOM;

-

nosilec urejanja prostora za področje prometa, ki poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega, železniškega in letalskega prometa;

-

nosilec urejanja prostora za področje energetike, ki poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja posameznih vrst energetske infrastrukture;

-

nosilec urejanja prostora za področje rudarstva, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti, zlasti za sanacijo opuščenih in rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;

-

nosilec urejanja prostora za področje gospodarstva, ki obsega zagotavljanje 90-dnevnih obveznih rezerv naftnih derivatov; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

-

nosilec urejanja prostora za področje gospodarskega razvoja, ki obsega razvoj gospodarskih dejavnosti, industrije, malega gospodarstva ter razvoja gospodarskih con; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

-

nosilec urejanja prostora za področje gospodarskega razvoja, ki obsega razvoj turizma; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

-

nosilec urejanja prostora za področje strukturne politike in skladnega regionalnega razvoja; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

-

nosilec urejanja prostora za področje telekomunikacij in informacijski razvoj, ki poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

-

nosilec urejanja prostora za področje kmetijstva, ki poda območja ter izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč in kmetijske politike;

-

nosilec urejanja prostora za področje gozdarstva in lovstva, ki poda območja ter izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov gozdnih zemljišč in gozdarske politike;

-

nosilec urejanja prostora za področje obrambe, ki poda izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, namenjene za potrebe obrambe;

-

nosilec urejanja prostora za področje dela, družine in socialnih zadev; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

-

nosilec urejanja prostora za področje zdravstvenega varstva; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

-

nosilec urejanja prostora za področje šolstva; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

-

nosilec urejanja prostora za področje športa; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

-

nosilec urejanja prostora za področje pravosodja; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

-

nosilec urejanja prostora za področje urejanja notranjih zadev; nosilec poda izhodišča za razvoj za prostorsko relevantne vsebine iz področja svoje pristojnosti;

-

Elektro Maribor, ki poda izhodišča za prostorsko zasnovo srednje in nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja .

V primeru, da se v postopku priprave SPR MOM ugotovi, da morajo sodelovati tudi drugi subjekti, ki niso navedeni v tem programu, lahko pripravljavec SPR MOM k sodelovanju povabi tudi druge organe in organizacije, med katere sodijo zlasti Telekom Slovenije, kabelski operaterji idr.

 

4.3. Drugi udeleženci

V postopku priprave SPR MOM sodelujejo naslednji drugi udeleženci:

-

mestne četrti Center, Ivan Cankar, Studenci, Brezje – Dogoše – Zrkovci, Koroška vrata, Nova vas, Magdalena, Pobrežje, Radvanje, Tabor, Tezno;

-

krajevne skupnosti Bresternica – Gaj, Kamnica, Limbuš, Pekre, Razvanje, Malečnik – Ruperče;

-

sosednje občine Kungota, Pesnica, Lenart, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Hoče – Slivnica, Ruše in Selnica ob Dravi,

-

nevladne organizacije.

Mestne četrti in krajevne skupnosti sodelujejo pri pripravi SPR MOM s pobudami za načrtovanje, v javnih razgrnitvah in javnih obravnavah ter pri usklajevanju prostorskih rešitev za območje lokalne skupnosti .

Sosednje občine so obveščene o postopku priprave SPR MOM, da lahko v postopku priprave dajejo predloge in mnenja v zvezi s prostorskimi ureditvami, ki lahko vplivajo na njihove zadeve urejanja prostora ter sodelujejo pri načrtovanju prostorskih ureditev medobčinskega značaja.

Nevladne organizacije sodelujejo na prostorskih konferencah in kot zainteresirana javnost na javnih obravnavah.

 

5. SEZNAM POTREBNIH STROKOVNIH PODLAG ZA PRIPRAVO SPR MOM

 

Pri izdelavi SPR MOM je treba v možnem obsegu upoštevati že izdelane strokovne podlage. Seznam izdelanih strokovnih podlag hrani Zavod za prostorsko načrtovanje.

Izdelane strokovne podlage se uporabijo in upoštevajo, v kolikor so ustrezno ažurne, skladne s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, terminološko skladne z veljavnimi predpisi za področje, ki ga obravnavajo ter določajo cilje in odgovarjajo na dileme in vprašanja prostorskega razvoja, za katerega si MOM prizadeva v naslednjih letih.

Poleg uporabe razpoložljivih strokovnih podlag se za SPR MOM zagotovijo naslednje strokovne podlage:

 

5.1. Obvezne strokovne podlage pripravljavca

V postopku priprave SPR MOM zagotovi pripravljavec naslednje obvezne strokovne podlage:

- analiza stanja in teženj v prostoru;

- analiza razvojnih možnosti dejavnosti v prostoru;

- študija ranljivosti prostora.

 

5.2. Druge strokovne podlage pripravljavca

Poleg obveznih zagotovi pripravljavec še naslednje strokovne podlage:

-

Poselitev v mestni občini Maribor

-

Analiza razpoložljivih zemljišč za gradnjo v naseljih

-

Strokovne podlage za naselja Limbuš, Bresternica ter za osta la naselja, za katera še ni bila izdelana podrobnejša proučitev; strokovne podlage za območje razpršene gradnje in razpršene poselitve

-

Strokovna podlaga za področje družbenih dejavnosti v MOM

-

Strokovne podlage za področje športa in rekreacije

-

Prometna študija za območje MOM ter noveliranje naloge »Prometna omrežja«;

-

Energetska zasnova MOM oz. lokalni energetski koncept

-

Opredelitev stanja in potreb ter razvojnega koncepta za področje zaščite in reševanja

-

Strokovna podlaga za opredelitev varstva pred elektromagnetnim sevanjem

-

Strokovne podlage za pripravo urbanistične zasnova Maribora v delu, ki se nanaša na mesto Maribor – v naslednjih vsebinah:

• območja sanacije v poselitvenem območju mesta Maribor analiza razmeščanja dejavnosti v prostoru mesta Maribor in zemljišč za

• zasnova poselitvenega območja mesta Maribor: stanje naselja in zasnova območij širitve naselja; v tem okviru tudi opredelitev do pobud za spremembo odločitev iz veljavne urbanistične zasnove mesta Maribor (npr. za zmanjšanje poselitvenega območja mesta na območju Brezja, za spremembo ene v drugo vrsto rabe prostora na območju mesta, ipd.);

• Prestrukturiranje oz. preoblikovanje in pretvorba sedanje klasifikacije namenske rabe prostora v urbanistični zasnovi mesta Maribor v kategorije po pravilniku o PRO vključno z upoštevanjem definicij po pravilniku.

• opredelitev funkcionalnih in prostorskih enot, ki bodo služile kot osnova predvsem za izdelavo PRO;

• določitev prostorskih regulacij na tistih območjih, za katera le-te še niso pripravljene ter dopolnitev z dodatnimi regulacijskimi elementi, ki jih kot obvezne določajo prostorski akti države, zlasti uredba o prostorskem redu Slovenije.

Po potrebi se izdelajo tudi druge strokovne podlage (npr. za sistem krajine v MOM, v zvezi z identifikacijo glavnih problemov in smeri gospodarskega razvoja ter pričakovanji v gospodarskem razvoju na območju MOM, …) oz. tiste, ki pomenijo predvsem ažuriranje oz. preveritev in noveliranje že izdelanih strokovnih podlag (npr. separatov, izdelanih za potrebe UZMM).

 

5.3. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora, ki zagotovijo strokovne podlage za področje oz. dejavnost iz svoje pristojnosti, so:

-

nosilec urejanja prostora za področje varstva kulturne dediščine;

-

nosilec urejanja prostora za področje ohranjanja narave;

-

nosilec urejanja prostora za področje upravljanja z vodami;

-

nosilec urejanja prostora za področje kmetijstva;

-

nosilec urejanja prostora za področje gozdarstva in lovstva.

V strokovnih podlagah opredelijo:

-

podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti, za katero so pristojni;

-

predloge morebitnih razvojnih potreb oz. predloge prostorskih ureditev s področja dejavnosti, za katera je pristojen nosilec urejanja prostora, vključno s svojimi operativnimi programi;

-

druge pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru, za katero je pristojen tangirani nosilec urejanja prostora

V postopku priprave SPR MOM lahko pripravljavec zagotovi tudi druge strokovne podlage, ki v gornje sezname niso zajete, v kolikor se v postopku to izkaže za potrebno oz. če to zahteva reševanje posameznih vsebinskih problemov ali usklajevanje odločitev o prostorskem razvoju občine.

 

6. NAČIN PRIDOBITVE STROKOVNIH REŠITEV

 

Na osnovi obveznih strokovnih podlag, zlasti analize razvojnih možnosti dejavnosti (modelov privlačnosti prostora) in študije ranljivosti prostora, bodo pripravljene variantne rešitve razvoja posameznih dejavnosti v prostoru.

Variantno rešitev izbere projektni svet.

Variantne rešitve je treba pridobiti za del naselja oz. za del urbanistične zasnove, ki ureja prenovo in del, ki ureja širitev naselij.

Variantne strokovne rešitve se pridobijo z izdelavo variantnih rešitev, ki jih izdela en ali več različnih prostorskih načrtovalcev

 

7. PRIDOBITEV GEODETSKIH PODLAG

 

Potrebne geodetske podlage za pripravo SPR MOM zagotovi oz. pridobi Mestna občina Maribor, Služba za geografski informacijski sistem in obdelavo podatkov.

SPR MOM se grafično prikaže na državni topografski karti v merilu 1 : 50.000 oz. na drugi primerljivi geodetski podlagi.

Poleg tega se zagotovijo oz. uporabijo še ustrezno ažurni oz. novelirani:

 

-

temeljni topografski načrt v merilih 1 : 5.000 in 1:10.000, DTK 1 : 25.000 in DTK 1 : 50.000 oz. njim primerljive sodobnejše inačice geodetskih podlag;

-

digitalni katastrski načrt;

-

barvni digitalni orto foto načrt merila 1:5.000 ali 1:1.000;

-

kataster stavb,

-

register prostorskih enot,

-

zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,

-

digitalni model reliefa,

-

obstoječi podatki iz področja planiranja in urejanja prostora,

-

statistični podatki-SURS in Urban Audit.

Opis geodetskih podatkov je na:

http://www.gu.gov.si/index.php?id=podatki_gu&no_cache=1

Kartografska gradiva SPR MOM se izdelajo kot digitalni prostorski podatki v vektorski obliki s pripadajočimi opisnimi podatki z upoštevanjem pravil, ki veljajo za vzpostavitev geografskih informacijskih sistemov.

Formati podatkov za digitalni grafični prikaz in predaja podatkov naročniku, morajo biti povezljivi s formati digitalnih geodetskih podatkov ob upoštevanju natančnosti geodetskih podatkov in tehničnimi zahtevami SGISOP MOM.

 

8. ROK ZA PRIPRAVO SPR MOM OZ. NJENIH POSAMEZNIH FAZ

 

Za pripravo SPR MOM so opredeljeni naslednji okvirni roki:

Aktivnost

Rok oz. trajanje aktivnosti

Izdelava obvezne strokovne podlage »Analiza stanja in teženj v prostoru«

V izdelavi

Prva prostorska konferenca

izvedena dne 28. 9. 2006

Sprejem programa priprave SPR MOM

sprejel župan MOM dne 18. 10. 2006

Zagotovitev obveznih in drugih strokovnih podlag pripravljavca

6 mesecev po sprejemu programa priprave SPR MOM

Izdelava gradiva za pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora

1 mesec po sprejemu in objavi programa priprave SPR MOM

Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora

takoj po pripravi gradiva; nosilci izdajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge

Pridobitev strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora

vzporedno s pridobivanjem smernic nosilcev urejanja prostora

Priprava predloga SPR MOM in osnutka okoljskega poročila

3 mesece po zagotovitvi strokovnih podlag

Druga prostorska konferenca

2 meseca pred javno razgrnitvijo predloga SPR MOM

Dopolnitev predloga SPR MOM in okoljskega poročila ter zagotovitev njegove revizije

1 mesec po izvedeni drugi prostorski konferenci

Javna razgrnitev predloga SPR MOM

prične 1 teden po objavi sklepa v MUV, traja 45 dni

Javne obravnave predloga SPR MOM v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih

se izvedejo v času javne razgrnitve

Ureditev pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in obravnav

15 dni po zaključeni javni razgrnitvi

Priprava strokovnih stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in obravnav

do 30 dni po ureditvi pripomb

Opredelitev župana MOM do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in obravnav

po pripravi strokovnih stališč

Izdelava dopolnjenega predloga SPR MOM, okoljskega poročila ter njegove revizije

1 mesec po opredelitvi župana MOM do pripomb

Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora

takoj po pripravi gradiva; nosilci izdajo mnenja v 30 dneh po prejemu vloge

Uskladitev dopolnjenega predloga SPR MOM z mnenji nosilcev urejanja prostora

1 mesec po prejemu mnenj nosilcev urejanja prostora

Sprejem dopolnjenega predloga SPR MOM na mestnem svetu MOM

po zagotovitvi usklajenega dopolnjenega predloga SPR MOM

Pridobitev potrditve ministra za prostor na sprejeto SPR MOM

V 60 dneh po tem, ko minister za prostor prejme popolno vlogo

Objava SPR MOM skupaj z datumom in številko sklepa ministra za prostor o potrditvi

Po pridobitvi potrditve ministra za prostor

Vzporedno z gornjim postopkom se od dopolnitve predloga SPR MOM na podlagi priporočil druge prostorske konference naprej izvaja tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu z Zakonom o varstvu okolja.

 

9. OBVEZNOSTI V ZVEZI S FINANCIRANJEM SPR MOM

 

Sredstva, potrebna za pripravo in sprejem SPR MOM ter drugih aktivnosti, vezanih na prostorski akt, se zagotovijo iz proračuna mestne občine Maribor za leta 2005, 2006 in 2007.

Za vsako leto se zagotovijo v sorazmernem deležu glede na potrebe in aktivnosti, ki izhajajo iz rokov za pripravo SPR MOM oz. njenih posameznih faz, navedenih v predhodni točki.

Zavod za prostorsko načrtovanje zagotovi sredstva za naslednje strokovne podlage:

-

obvezne strokovne podlage pripravljavca (analiza stanja in teženj v prostoru, analiza razvojnih možnosti dejavnosti v prostoru in študija ranljivosti prostora);

-

Poselitev v mestni občini Maribor;

-

Strokovne podlage za naselja Limbuš, Bresternica ter za ostala naselja, za katera še ni bila izdelana podrobnejša proučitev; strokovne podlage za območje razpršene gradnje in razpršene poselitve;

-

Opredelitev stanja in potreb ter razvojnega koncepta za področje zaščite in reševanja;

-

strokovne podlage za območje urbanistične zasnove mesta Maribor;

-

Analiza razpoložljivih zemljišč za gradnjo v naseljih;

-

Strokovna podlaga za področje družbenih dejavnosti v MOM;

-

Strokovne podlage za področje športa in rekreacije;

-

Opredelitev stanja in potreb ter razvojnega koncepta za po dročje zaščite in reševanja

-

Strokovna podlaga za opredelitev varstva pred elektromagnetnim sevanjem

Zavod za prostorsko načrtovanje zagotovi tudi:

-

sredstva za recenzije zgoraj navedenih strokovnih podlag;

-

sredstva za pripravo samega prostorskega akta;

-

sredstva za okoljsko poročilo in njegovo revizijo;

-

sredstva za potrebe obveščanja javnosti in drugih akterjev v postopku ter za pripravo ustreznih gradiv za te potrebe;

-

sredstva za izvedbo obravnav posameznih faz akta;

-

sredstva za zagotovitev morebitnih drugih potrebnih dokumentov oz. gradiv za področje poselitve in krajine.

Komunalna direkcija zagotovi sredstva za naslednje strokovne podlage:

-

Prometna študija za območje MOM ter noveliranje naloge »Prometna omrežja« – sofinancira Zavod za prostorsko načrtovanje;

-

Energetska zasnova MOM oz. lokalni energetski koncept – sofinancira Zavod za prostorsko načrtovanje;

Komunalna direkcija zagotovi tudi sredstva za recenzije navedenih strokovnih podlag ter sredstva za morebitna druga potrebna gradiva oz. dokumente za področje prometne, komunalne in energetske infrastrukture.

 

10. DRUGA DOLOČILA

 

Zavod za prostorsko načrtovanje bo objavljal obvestila o javni razgrnitvi ter o prostorskih konferencah v Medobčinskem uradnem vestniku, dnevnikih Večer in Delo ter na spletni strani MOM www.maribor.si v rubriki aktualno oz. prek povezave zpn. maribor.si, aktualno, strategija prostorskega razvoja občine.

Na zgornji spletni strani oz. povezavah so dostopne informacije tudi druge informacije o pripravi SPR MOM. Na to stran lahko zainteresirani posredujejo svoja mnenja, stališča, predloge ipd. Za pripravo strani in ažurnost podatkov na njej je zadolžen Zavod za prostorsko načrtovanje.

 

11. ZAČETEK VELJAVNOSTI

 

Program priprave SPR MOM se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku in začne veljati naslednji dan po objavi.

 

 

Številka: 35003-00003/2004 0900 MK                                                      Župan

Datum: 18. oktober 2006                                                      Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.