Na podlagi 108. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 8/2005) je Mestni svet Mestne občine Maribor na seji dne 23. februarja 2009, Občinski svet Občine Duplek na seji dne 9. decembra 2008, Občinski svet Občine Hoče–Slivnica na seji dne 10. novembra 2008, Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju na seji dne 7. januarja 2009, Občinski svet Občine Rače–Fram na seji dne 7. novembra 2008 in Občinski svet Občine Starše na seji dne 26. novembra 2008, potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, ki obsega:

− Odlok o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 11/2001)

− Odlok o spremembi Odloka ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/2004)

− Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 20/2006)

− Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 1/2009). Mestni svet Mestne občine Maribor, Občinski svet Občine Duplek, Občinski svet Občine Hoče–Slivnica, Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju, Občinski svet Občine Rače–Fram in Občinski svet Občine Starše so sprejeli Odlok o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor in njegove spremembe in dopolnitve na podlagi drugega odstavka 3. člena, tretjega odstavka 4. člena in drugega odstavka 5. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00 in 126/07), 4. in 5. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08) in na podlagi 16. Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/00, 10/02, 6/04, 13/04 in 26/05).

O D L O K

o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada

Maribor

(Uradno prečiščeno besedilo – UPB 1)

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se ustanovi Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (v nadaljevanju: sklad) in sicer tako, da se v sklad preoblikuje Stanovanjski sklad občine Maribor, ustanovljen z Odlokom o stanovanjskem skladu občine Maribor z dne 30.12.1992 (MUV 19/92, 4/93 in 2/94).

Ustanoviteljice sklada so naslednje lokalne skupnosti:

• Mestna občina Maribor,

• Občina Duplek,

• Občina Hoče–Slivnica,

• Občina Miklavž na Dravskem polju,

• Občina Rače–Fram in

• Občina Starše.

Pravice in obveznosti ustanoviteljic ter medsebojna razmerja pri upravljanju sklada so določene s tem odlokom in statutom sklada, ki ga na predlog nadzornega  sveta sprejmejo pristojni organi ustanoviteljic.

2. člen

Sklad upravlja in razpolaga s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter drugim premoženjem, ki so ga ustanoviteljice prenesle na sklad z namenom zagotavljanja javnega interesa na področju stanovanjske oskrbe, zlasti pa zaradi:

• gospodarjenja s stanovanji, stanovanjskimi hišami ter funkcionalnimi zemljišči,

• gradnje, nakupa, prenove ter vzdrževanja neprofitnih in profitnih stanovanj,

• zagotavljanja posojil z ugodno obrestno mero za nakup, izgradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš,

• zagotavljanja enakopravnega položaja občanom vseh ustanoviteljic pri pridobivanju neprofitnih in profitnih stanovanj ter posojil z ugodno obrestno mero,

• zagotavljanja razvoja stanovanjske infrastrukture vseh ustanoviteljic v sorazmerju z deležem posamezne ustanoviteljice v namenskem premoženju sklada,

• izvajanja strokovnih opravil v zvezi s pridobivanjem, prenovo in vzdrževanjem socialnih, kadrovskih in službenih stanovanj za ustanoviteljice,

• opravljanja drugih nalog določenih v občinskih programih, ki se ne financirajo iz namenskega premoženja ter s tem povezane razvojne, finančne, organizacijske in druge aktivnosti s področja stanovanjskega gospodarstva v skladu s Stanovanjskim zakonom, statuti ustanoviteljic tem odlokom in drugimi predpisi.

Sklad, na podlagi javnega pooblastila ustanoviteljice Mestne občine Maribor, vodi tudi upravne postopke in odloča v upravnih zadevah v zvezi s subvencioniranjem najemnin. Njuno medsebojno razmerje Mestna občina Maribor in sklad uredita z odplačno pogodbo.

3. člen

Sklad odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Občine ustanoviteljice ne odgovarjajo za obveznosti sklada.

4. člen

Sklad je pravna oseba javnega prava, s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo Zakon o javnih skladih, ta odlok in drugi predpisi.

Sklad ima status neprofitne stanovanjske organizacije.

Ustanovitev sklada se vpiše v sodni register ter v register NSO.

5. člen

Sklad se ustanovi kot :

• nepremičninski sklad z namenom poslovanja s stanovanji, stanovanjskimi hišami ter funkcionalnimi zemljišči, ki jih ustanoviteljice namenijo za zagotavljanje javne stanovanjske oskrbe,

• javni finančni sklad z namenom vzpodbujanja pridobivanja, gradnje in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš z dajanjem. obrokreditov z ugodno obrestno mero, oziroma poroštev in drugih oblik vzpodbujanja razvoja, ter za druge namene določene z zakonom.

6. člen

Ime sklada je: Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor.

Skrajšano ime je: JMSS Maribor.

Sedež sklada je v Mariboru, Grajski trg 1.

7. člen

 Dejavnost sklada je:

• 41.100 Organizacija izvedbe stavbnih projektov

• 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb

• 64.920 Drugo kreditiranje

• 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

• 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi

• 69.103 Druge pravne dejavnosti

• 71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje

• 81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost

• 84.110 Splošna dejavnost javne uprave.

II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJIC

IN MEDSEBOJNA RAZMERJA PRI UPRAVLJANJU

SKLADA

8. člen

Mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic sklada imajo naslednje pristojnosti:

- določijo namen javnega sklada, zaradi katerega je javni sklad ustanovljen,

- sprejmejo poslovno politiko in dajejo soglasje k splošnim pogojem poslovanja,

- odločajo o povečanju in zmanjšanju kapitala javnega sklada,

- sprejemajo poslovni in finančni načrt ter letno poročilo javnega sklada,

- odločajo o uporabi presežka prihodkov nad odhodki javnega sklada in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki javnega sklada,

- dajejo soglasje k sprejetju drugega premoženja od drugih oseb,

- dajejo soglasje k skupnim projektom javnega sklada z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami,

- imenujejo in razrešujejo člane oziroma članice (v nadaljnjem besedilu: člane) nadzornega sveta,

- imenujejo in razrešujejo direktorja javnega sklada,

- na predlog nadzornega sveta imenujejo revizorja oziroma revizorko,

- odločajo o likvidaciji javnega sklada,

- odločajo o drugih zadevah skladno z zakonom in tem odlokom.

Odločitve iz prejšnjega odstavka z izjemo osme alineje (t.j. imenovanje in razreševanje članov oziroma članic nadzornega sveta) se sprejemajo ob podanem soglasju mestnega sveta občine ustanoviteljice, ki ima v skladu večinski kapitalski delež, in vsaj še enega občinskega sveta preostalih občin ustanoviteljic sklada.

Odločitev iz osme alineje prvega odstavka (t.j. imenovanje in razreševanje članov oziroma članic nadzornega sveta) je v pristojnosti vsake posamezne občine ustanoviteljice.

Občine ustanoviteljice sklada se posebej dogovorijo, da kadar gre za izvajanje stanovanjske politike znotraj ene občine ustanoviteljice, ki ne ogroža poslovanja celotnega sklada, je potrebno soglasje zgolj mestnega oziroma občinskega sveta tiste občine.

Na ta način posamezne občine ustanoviteljice sklada ne morejo blokirati izvajanje kontinuirane stanovanjske politike v drugi občini ustanoviteljici.

9. člen

(črtan)

10. člen

(črtan)

III. PREMOŽENJE SKLADA

11. člen

Premoženje sklada so stanovanja, stanovanjske hiše, zemljišča in drugo nepremično premoženje v lasti ustanoviteljic ter denar, vrednostni papirji, terjatve in drugo finančno premoženje, ki ga ustanovitelji prenesejo skladu v upravljanje in razpolaganje.

Ustanovitelji morajo pred vpisom sklada v sodni register opraviti ustrezna razpolagalna dejanja, ki so potrebna, da bo javni sklad z vpisom v sodni register postal lastnik tega premoženja.

Vrednost namenskega premoženja sklada na dan 8.6.2010 znaša 138.286.560 EUR. Namensko premoženje sklada predstavljajo namenska sredstva ustanoviteljic v naslednjih oblikah:

- nepremičnine, ocenjene po pooblaščenem ocenjevalcu nepremičnin v vrednosti 129.980.544 EUR;

- denar, vrednostni papirji, terjatve in drugo finančno premoženje po knjigovodski vrednosti v znesku 8.306.016 EUR.

Vrednost namenskega premoženja sklada na dan 02.12.2011 znaša 73.717.767 EUR. Namensko premoženje sklada predstavljajo namenska sredstva ustanoviteljic v naslednjih oblikah:

• nepremičnine, ki jih je ocenil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, v vrednosti 66.900.132 EUR;

• denar, vrednostni papirji, terjatve in drugo finančno premoženje po knjigovodski vrednosti v znesku 6.817.635 EUR.

Posamezne ustanoviteljice imajo v namenskem premoženju sklada naslednje vložke oziroma deleže:

Posamezne ustanoviteljice imajo po zagotovitvi dodatnega namenskega premoženja v namenskem premoženju naslednje vložke oziroma deleže:

Deleži ustanoviteljic se korigirajo v primeru, če posamezna ustanoviteljica zagotovi dodatno namensko premoženje in v primeru izstopa posamezne ustanoviteljice iz sklada.

Premoženje sklada je namensko in se lahko uporablja samo za namene za katere je sklad ustanovljen.

11. a člen

Ustanoviteljice zagotavljajo in prenašajo skladu v upravljanjein razpolaganje še naslednje dodatno namensko premoženje:

• stanovanja, ki po razdrtju prodajne pogodbe sklenjene po Stanovanjskem zakonu s plačilom kupnine v več mesečnih obrokreditov kih, preidejo v last ustanoviteljic in sicer z dnem razveljavitve prodajne pogodbe.

12. člen

Na nepremičninah iz 1. odstavka 11. člena in 11.a člena se vpiše lastninska pravica v korist sklada.

IV. ORGANI SKLADA

13. člen

Organa sklada sta nadzorni svet in uprava.

14. člen

(sestava nadzornega sveta)

Nadzorni svet sklada ima sedem članov.

Člane nadzornega sveta imenujejo mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic sklada na predlog župana.

Občina ustanoviteljica sklada, ki ima v skladu večinski kapitalski delež, imenuje v nadzorni svet sklada dva člana, ostale občine ustanoviteljice sklada, ki imajo v skladu manjšinski kapitalski delež, pa imenujejo v nadzorni svet sklada vsaka po enega člana nadzornega sveta.

Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, zaposlene v skladu in druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je po zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu.

Mandatna doba članov nadzornega sveta traja 4 leta. Člani nadzornega sveta imajo možnost ponovnega imenovanja.

Nadzorni svet sklada je veljavno konstituiran, ko so imenovani vsi njegovi člani in se sestane na sklepčni seji.

Vsaj en član nadzornega sveta mora biti usposobljen za računovodsko ali finančno področje, vsaj en član pa za pravno področje.

Volitve predsednika nadzornega sveta in namestnika predsednika nadzornega sveta se izvedejo skladno z veljavnimi določili Zakona o javnih skladih, pri čemer se predsednik nadzornega sveta sklada voli izmed članov nadzornega sveta, ki so imenovani s strani občine ustanoviteljice, ki ima v skladu večinski kapitalski delež.

15. člen

(pristojnosti nadzornega sveta)

Nadzorni svet ima naslednje pristojnosti:

- skrbi, da javni sklad deluje skladno z namenom, zaradi katerega je bil ustanovljen,

- pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo javnega sklada,

- sprejme splošne pogoje poslovanja javnega sklada,

- daje mnenje k predlogu prejema premoženja od drugih oseb in k predlogom partnerskih projektov z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami,

- predlaga imenovanje in razrešitev direktorja javnega sklada,

- daje soglasje direktorju k notranji organizaciji javnega sklada,

- sestavi pisna poročila ustanovitelju, v katerih zavzame stališče

do poslovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila javnega sklada,

- predlaga način razporejanja presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki javnega sklada,

- predlaga imenovanje revizorja,

- na zahtevo ustanovitelja pripravi poročilo o posameznih poslih javnega sklada,

- odloča o drugih zadevah, če je tako določeno v zakonu oziroma aktu o ustanovitvi.

16. člen

Nadzorni svet je sklepčen, če je na seji prisotna večina vseh članov.

Nadzorni svet o zadevah odloča z večino glasov vseh članov.

Vsak član ima po en glas. Če je rezultat neodločen, odloči glas osebe, ki je sejo vodila.

V statutu sklada se podrobneje določi način vodenja in sklicevanja sej nadzornega sveta ter druga določila, potrebna za delovanje tega organa.

17. člen

Uprava ima enega člana, ki je po svoji funkciji direktor sklada

18. člen

Direktorja imenuje in razrešuje mestni svet ter občinski sveti občin ustanoviteljic na predlog nadzornega sveta. Predlog za imenovanje direktorja sklada nadzorni svet pripravi na podlagi javnega natečaja.

Direktor je imenovan za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan.

Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje določene z zakonom.

19. člen

Direktor zastopa in predstavlja sklad.

Direktor organizira in vodi delo in poslovanje sklada.

Pri svojem delu je direktor dolžan varovati poslovno tajnost sklada.

Direktor mora zagotoviti, da sklad posluje v skladu z zakonom, tem odlokom in drugimi akti sklada.

Direktor odgovarja skladu za škodo, ki je nastala zaradi njegovega nevestnega ali protipravnega ravnanja.

20. člen

Direktor izdaja posamične pravne akte (odločbe, sklepe, idr.) iz pristojnosti delovanja sklada.

Zoper odločbo uprave ima stranka pravico do pritožbe. O pritožbi odloča župan občine v kateri ima pritožnik stalno bivališče.

21. člen

(črtan)

V. SPREMEMBA VREDNOSTI NAMENSKEGA

PREMOŽENJA IN IZPLAČILA USTANOVITELJU

22. člen

(črtan)

23. člen

Vrednost namenskega premoženja se poveča:

• s prenosom dodatnih stanovanjskih enot in drugih nepremičnin v sklad,

• z zagotovitvijo drugih vrst premoženja (denar, vrednostni papirji, terjatve, drugo finančno premoženje),

• z razporeditvijo pozitivnega rezultata poslovanja (razporeditev dobička).

Vrednost namenskega premoženja se zmanjša:

• z odtujitvijo nepremičnin (stanovanj in stanovanjskih hiš), ki so bila del namenskega premoženja,

• z izplačilom ustanovitelju,

• zaradi pokrivanja negativnega rezultata upravljanja z namenskim premoženjem.

Vrednost namenskega premoženja sklada se ne sme zmanjšati pod 10.000.000 EUR.

24. člen

Zmanjšanje oziroma povečanje namenskega premoženja se vpiše v sodni register.

Hkrati se vpiše tudi vrednost, za katero se je namensko premoženje povečalo oziroma zmanjšalo.

VI. UPRAVLJANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA

25. člen

(črtan)

26. člen

Za naložbe v vrednostne papirje, bančne denarne depozite oziroma posojila, ohranjanje vrednosti in naložbe namenskega premoženja, zadolževanje sklada, finančno poslovanje sklada, obvladovanje kreditnih tveganj se neposredno uporabljajo določbe Zakona o javnih skladih.

VII. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA DELO SKLADA

27. člen

Sredstva za delo sklada se zagotavljajo skladno z določili Zakona o javnih skladih.

Ustanovitelji zagotovijo opremo, potrebno za delo sklada s prenosom opreme Stanovanjskega sklada občine Maribor v vrednosti 36.275 EUR.

VIII. NADZOR NAD DELOM SKLADA

28. člen

Nadzor nad delom in poslovanjem sklada opravlja nadzorni odbor Mestne občine Maribor in nadzorni odbori ustanoviteljic ter mestni svet Mestne občine Maribor in občinski sveti ustanoviteljic.

IX. ČAS, ZA KATEREGA JE SKLAD USTANOVLJEN IN

PRENEHANJE SKLADA

29. člen

Sklad se ustanovi za nedoločen čas.

Sklad preneha:

• če tako odločijo ustanovitelji,

• s stečajem.

V primeru prenehanja sklada ustanovitelji prevzamejo vse premoženje in obveznosti sorazmerno z vloženimi sredstvi.

30. člen

Posamezna ustanoviteljica lahko vsak čas izstopi iz sklada z odpovednim rokom enega leta.

Odločitev o izstopu sprejme mestni oz. občinski svet ustanoviteljice.

V takšnem primeru ustanoviteljica na dan izstopa, ki mora sovpadati s koncem koledarskega leta, prevzame premoženje in obveznosti sklada ter zaposlene v skladu v sorazmerju z deležem ustanoviteljice v namenskem premoženju sklada.

Pri prevzemu nepremičnega premoženja se ob upoštevanju gornjega odstavka upošteva še:

• nepremičnine postanejo premoženje občine, na območju katere ležijo,

• morebiten preostanek deleža ustanoviteljice v namenskem premoženju pa se izplača v nepremičninah ali v drugi obliki, o čemer odločijo ustanoviteljice.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

30.a člen

(črtan)

31. člen

Do poteka mandata direktorice Stanovanjskega sklada občine Maribor, ki nadaljuje delo kot javni sklad po tem zakonu, opravlja naloge uprave direktorica Stanovanjskega sklada občine Maribor po določbah tega odloka.

32. člen

Sklad prične nastopati v pravnem prometu z dnem vpisa v sodni register.

33. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o stanovanjskem skladu občine Maribor z dne 30.12.1992 (MUV, št. 19/92, 4/93, 2/94) in Odlok o Stanovanjskem skladu Mestne občine Maribor z dne 3.7.1995 (MUV 18/95).

Sklad je pravni naslednik Stanovanjskega sklada občine Maribor v obsegu prenesenih sredstev.

34. člen

Stanovanja in stanovanjske hiše ter funkcionalna zemljišča, ki so v postopku denacionalizacije ostanejo do zaključka postopka v lasti ustanoviteljic. Sklad skrbi za vzdrževanje in izvaja druga strokovna opravila v zvezi z gospodarjenjem s predmetnimi nepremičninami v imenu in za račun ustanoviteljic. Ustanoviteljice s posebno pogodbo določijo način zagotavljanja potrebnih sredstev za izvajanje teh strokovnih opravil.

35. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 010-2/2008-02/03

Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 25/2009) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 3. člen

Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 22/2010) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 3. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 3/2011) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

17. člen

Z dnevom pričetka veljavnosti tega odloka prenehajo mandati vseh članov sveta ustanoviteljic sklada.

18. člen

Z dnevom pričetka veljavnosti tega odloka prenehajo mandati vseh članov nadzornega sveta sklada. Občine ustanoviteljice so dolžne v roku 30 dni, šteto od dneva veljavnosti tega odloka, imenovati nove člane nadzornega sveta, skladno z določili tega odloka.

 19. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 19/2014) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 3. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.