Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1, 70/2008, 108/2009-ZPNačrt-A, 108/2009, 48/2012, 57/2012), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) in 16. člena Statuta občine Preddvor (Uradni list RS, št. 8/2009, 1/2011) je Občinski svet Občine Preddvor na svoji 25. seji dne 11.12.2013 sprejel

ODLOK

o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Preddvor

1. Splošne določbe

1. člen

(uporaba izrazov)

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2. člen

(javna služba)

(1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) v Občini Preddvor (v nadaljevanju: občina).

(2) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:

1. se voda uporabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in

2. iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

 (4) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:

1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,

2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,

3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,

4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in

5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz drugega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50m3.

3. člen

(uporabniki javne službe)

(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.

(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor.

(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.

(4) Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 2. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.

(5) Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 3. člena tega odloka je občina.

(6) Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, določitev plačnika ter plačilo storitev javne službe za uporabnike javne službe iz četrtega in petega odstavka tega člena se izvaja v skladu z določili tega odloka.

4. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:

- organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,

- vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev,

- pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,

- pravice in obveznosti uporabnikov,

- vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,

- vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,

- cene storitev javne službe,

- javna pooblastila izvajalca javne službe,

- nadzor nad izvajanjem javne službe,

- kazenske določbe.

5. člen

(uporaba predpisov)

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.

6. člen

(pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

1. pitna voda je voda iz javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, voda za pakiranje in predpakirana voda namenjena javni rabi;

2. priprava pitne vode je obdelava pitne vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo;

3. kapnica je prestrežena padavinska voda, ki je ustrezno pripravljena in shranjena v zbiralnikih in namenjena samooskrbi objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;

4. izgube pitne vode iz vodovoda so razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij s pitno vodo, ki napaja vodovod in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom storitev javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo;

5. javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih;

6. vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode;

7. zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu pitne vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo;

8. rezervno zajetne za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo;

9. sistem za oskrbo s pitno vodo (vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;

10. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo

upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;

11. posebna storitev je oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo po tem odloku;

12. upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe;

13. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju;

14. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda v skladu s prvo in četrto alinejo četrtega odstavka 2. člena;

15. obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe;

16. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer, so sestavni del priključka na javni vodovod;

17. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom;

18. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjena transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska javna infrastruktura;

19. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje in zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti, oz. oprema javne infrastrukture;

20. transportni vodovod je transportni vodovod v skladu s predpisom, ki ureja določitev vodne infrastrukture;

21. zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo;

22. interna vodovodna napeljava je vodovodno omrežje znotraj stavb in objektov, ki ni del javnega vodovoda;

23. zunanje hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo s pitno vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov;

24. območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda;

25. območje poselitve je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno vodo;

26. obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje uveljavitve tega odloka, določeno za širitev naselja;

27. predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke;

28. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;

29. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje.

(2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v republiških predpisih s področja izvajanja javne službe.

2. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe

7. člen

(oblika zagotavljanja javne službe)

(1) Javna služba se opravlja v obliki javnega podjetja na območju naselij: Bašelj, Hraše pri Preddvoru, Kokra, Možjanca, Potoče in Tupaliče, in s podelitvijo koncesije, na območju naselij: Breg ob Kokri, Hrib, Mače, Nova vas, Preddvor, Spodnja Bela, Srednja Bela in Zgornja Bela v občini.

(2) Izvajalci javne službe iz prvega odstavka tega člena so upravljavci javnega vodovoda na območju naselja v občini, kjer zagotavljajo opravljanje javne službe.

3. Vrste in obseg storitev javne službe

8. člen

(vrsta in obseg storitev javne službe)

(1) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja:

1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,

2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,

3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,

4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,

5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,

6. vodenje evidenc v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

7. poročanje v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,

10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,

11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzame iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,

12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,

13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,

14. izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,

16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in

17. priključevanje novih uporabnikov javne službe.

 (2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.

(3) Redno vzdrževanje priključkov iz pete točke prvega odstavka tega člena obsega:

- preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,

- zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in

- interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).

9. člen

(program oskrbe s pitno vodo)

(1) Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

(2) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe.

4. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe

4.1 Opremljenost naselij z javnim vodovodom

10. člen

(opremljenost naselij)

(1) Območje naselij poselitve s petdeset (50) ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:

1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in

2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10m3 pitne vode na dan.

(3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

4.1.1 Oskrba s pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim vodovodom

11. člen

(priključitev na javni vodovod)

(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz drugega odstavka 2. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu z določili tega odloka.

(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.

(3) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezen del stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.

(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenim inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.

(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.

(6) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.

(7) Soglasje za priključitev stavbe na javni vodovod izda upravljavec javnega vodovoda, v skladu z določili zakona, ki ureja graditev objektov in zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Soglasje za priključitev so pogoji upravljavca javnega vodovoda, s katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev stavbe na javni vodovod in da bo zagotovljeno nemoteno obratovanje javnega vodovoda.

(8) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo sicer zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

- oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m,

- je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.

12. člen

(prepoved priključitve na javni vodovod)

(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod.

(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanašajo na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.

13. člen

(odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod)

(1) Odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je dovoljena v primerih odstranitve stavbe ali inženirskega objekta, ki je priključena na javni vodovod.

(2) Odstranitev priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta. O odstranitvi priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta obvestiti upravljavca javnega vodovoda najmanj trideset (30) dni pred začetkom del. Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta mora preverjanje izvedbe odstranitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod dopustiti upravljavcu javnega vodovoda in za storitve plačati v skladu s cenikom storitev iz 42. člena tega odloka.

14. člen

(gospodarna in varna raba zajetij za pitno vodo)

(1) Investitorji in načrtovalci novih javnih vodovodov, lastniki javnih vodovodov in upravljavci javnih vodovodov morajo zagotavljati gospodarno in varno rabo zajetij za pitno vodo v skladu z merili iz tega člena.

(2) Merila iz tega člena je treba upoštevati pri pripravi izvedbenih prostorskih dokumentov, izboru variante oskrbe s pitno vodo, načrtovanju in gradnji novega javnega vodovoda ter investicijskem vzdrževanju obratujočega javnega vodovoda ob hkratni presoji ekonomske upravičenosti.

(3) Merila iz tega člena je treba upoštevati tudi pri vzdrževanju in upravljanju obratujočega javnega vodovoda.

(4) Pri načrtovanju in gradnji novega javnega vodovoda je treba prednostno zagotavljati, da se poveča območje obratujočega javnega vodovoda.

(5) Če povečanje območja obratujočega javnega vodovoda ni mogoče zaradi nezadostne zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda s katero se poveča njegova zmogljivost, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo.

(6) Če povečanje območja obratujočega javnega vodovoda ni mogoče zaradi nezadostnih količin pitne vode iz zajetij za pitno vodo obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti zajetij za pitno vodo obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obstoječimi zajetji za pitno vodo prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo za nov javni vodovod.

(7) Če je za povečanje območja obratujočega javnega vodovoda treba zagotoviti nova zajetja za pitno vodo, ima priključitev na nov ali obratujoč transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo.

(8) Določbe četrtega do sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru nezadostnih zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda iz drugih razlogov.

(9) Ob zagotavljanju novih zajetij za pitno vodo se ta prednostno usmerjajo na neonesnažene vodne vire in vodne vire, ki jih je lažje in gospodarneje varovati.

15. člen

(prednostna raba pitne vode iz vodovoda)

(1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

(2) Če javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom.

(3) Če se v skladu s prejšnjim odstavkom požarna varnost zagotavlja z zunanjim hidrantnim omrežjem za gašenje požarov, ki ni del javnega vodovoda, mora biti to hidravlično ločeno od javnega vodovoda. S priključkom na javni vodovod se lahko izvede napajanje požarnega bazena.

(4) V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec javnega vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.

16. člen

(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje javnega vodovoda)

(1) Javni vodovodi se načrtujejo tako, da imajo zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda.

(2) Pri načrtovanju rezervnih zmogljivosti javnih vodovodov se poleg območij poselitve upoštevajo tudi obstoječa in predvidena poselitvena območja, za katera je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega vodovoda.

(3) Vsak javni vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na območju javnega vodovoda, vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda.

(4) Rezervno zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno vodo, ki napaja isti javni vodovod.

(5) Za rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni vodovod, če je izveden ustrezen priključek nanj in je v programu oskrbe s pitno vodo opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru njegove uporabe.

(6) Šteje se, da je rezervno zajetje za pitno vodo neodvisno, če se rezervno zajetje ali zajetja javnega vodovoda iz prejšnjega odstavka nahajajo izven območja zajetja za pitno vodo, ki je v skladu s predpisom, ki ureja kriterije za določitev vodovarstvenega območja, določeno za ožje vodovarstveno območje ali izpolnjuje kriterije za ožje vodovarstveno območje.

(7) Upravljavec javnega vodovoda lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode iz tretjega odstavka tega člena.

17. člen

(zmanjšanje vodnih izgub)

(1) Izvajalec javne službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci.

(2) Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo.

(3) Občina zagotavlja izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.

(4) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda, v skladu s programom ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub iz drugega odstavka tega člena.

(5) Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata občina in upravljavec javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub, določeno v skladu z metodologijo iz predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

18. člen

(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)

(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.

(3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe voda, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

4.1.2 Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom

19. člen

(lastna oskrba s pitno vodo)

(1) Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve in za posamezne dele stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe.

(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, če se na območju poselitve lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:

- da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in

- da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10m3 pitne vode na dan.

 (3) Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje:

- eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,

- eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne

namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet in stavba izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in

- eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.

 (4) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvesti občino.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.

20. člen

(obveznosti upravljavca zasebnega vodovoda)

(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:

- oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,

- redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,

- vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,

- nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,

- monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,

- obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira upravljavec javnega vodovoda,

- meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.

 (2) Upravljavec zasebnega vodovoda, ki opravlja javno službo in upravljavec zasebnega vodovoda, ki ima oskrbo za lastne potrebe ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

21. člen

(vodenje evidence oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)

(1) V okviru javne službe morajo upravljavci javnega vodovoda za celotno območje občine, kjer zagotavljajo storitve javne službe, za stavbe, ki so v skladu z določbami pravilnika oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, zagotoviti:

- vodenje evidenc zasebnih vodovodov,

- vodenje evidenc zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih na njih, če so oskrbovani iz zasebnih vodovodov,

- vodenje evidenc vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov,

- vodenje evidenc stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov.

(2) Upravljavec zasebnega vodovoda mora na zahtevo upravljavca javnega vodovoda podatke iz prejšnjega odstavka posredovati v zahtevani obliki v roku 30 dni od prejema zahteve.

(3) Stroški priprave podatkov v digitalni obliki, kot jo zahteva upravljavec javnega vodovoda za vodenje evidence zasebnih vodovodov, bremenijo uporabnike storitev zasebnega vodovoda.

(4) Upravljavec javnega vodovoda mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom trajno hraniti.

4.2 Evidence

22. člen

(evidence)

(1) Izvajalec javne službe vodi evidenco o:

- javnih vodovodih, s katerimi upravlja , in območjih javnih vodovodov,

- uporabnikih javne službe,

- priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih,

- zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo,

- vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje točke,

- vodni bilanci javnega vodovoda,

- vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe, in

- stroških in cenah obveznih storitev javne službe.

 (2) Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom hraniti najmanj deset let.

4.3 Prekinitve in omejitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda

23. člen

(prekinitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda)

(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.

(2) Upravljavec javnega vodovoda prekine oskrbo s pitno vodo na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika storitve javne službe v naslednjih primerih:

- če je priključek stavbe na sekundarni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca javnega vodovoda,

- če interna vodovodna napeljava ali druge naprave uporabnika storitve javne službe ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom storitev javne službe ali če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomera ogrožena oskrba drugih uporabnikov storitev javne službe ali je ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu,

- če brez soglasja upravljavca javnega vodovoda dovoli priključitev drugega uporabnika storitev javne

službe na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,

- če ne omogoči upravljavcu javnega vodovoda vzdrževati priključka stavbe na javni vodovod,

- če ne omogoči upravljavcu javnega vodovoda pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve tlaka na internem omrežju,

- če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami upravljavca javnega vodovoda,

- če ne obnovi priključka stavbe na sekundarni vodovod v skladu z določili tega odloka,

- če krši objavljene omejitve odvzema vode iz javnega vodovoda,

- če ne poravna zaračunanih stroškov dobave pitne vode ali stroškov za izvedena redna vzdrževalna dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod in vodomeru ter overitev vodomera po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,

- na podlagi odredbe ali odločbe inšpektorja,

- če notranje inštalacije ali naprave uporabnika storitev javne službe ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom storitev javne službe in uporabnik storitve javne službe ovir noče odstraniti,

- če brez privolitve upravljavca javnega vodovoda uporabnik storitve javne službe odstrani pečatno plombo (na vodomeru, na hidrantu, itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,

- če uporabnik storitve javne službe krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcija),

- če uporabniku storitve javne službe preneha veljavnost začasnega priključka.

(3) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod.

(4) V primeru načrtovanih vzdrževanih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.

(5) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.

(6) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.

(7) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena.

24. člen

(omejitve odjema pitne vode iz javnega vodovoda)

V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec javnega vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.

4.4 Izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov

25. člen

(izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov)

(1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in ga predloži občinskemu svetu v potrditev.

(2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna.

4.5 Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda

26. člen

(evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda)

(1) Količina odvzete vode iz javnega vodovoda se evidentira v m3. Izvajalec javne službe za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino opravljenih storitev.

(2) Če dejanske količine odvzete vode iz javnega vodovoda ni mogoče ugotoviti in veljavni predpis o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ne določa drugače, jo izvajalec javne službe zaradi določitve akontacij oceni na podlagi podatkov o povprečni količini opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju, ki jih je izvajalec javne službe opravil za svoje uporabnike Kadar to ni mogoče, se upošteva zadnji razpoložljivi podatek Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni količini storitev, opravljenih za uporabnike.

4.6 Zagotavljanje skladnosti pitne vode

27. člen

(zagotavljanje skladnosti pitne vode)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode.

(2) Upravljavec javnega vodovoda mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri.

(3) Skladnost mora biti zagotovljena:

- na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,

- v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.

 (4) Upravljavec javnega vodovoda mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.

(5) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je upravljavec javnega vodovoda izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne vode.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:

- priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali

- ukrepe kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila skladna in

- ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.

 (7) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta.

4.7 Informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo

28. člen

(informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo)

(1) Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov javne službe o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi takoj, oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne službe glede na naravo motnje.

(2) Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo.

(3) Na zahtevo uporabnikov storitev javne službe je upravljavec javnega vodovoda dolžan o moteni preskrbi z vodo obvestiti porabnika tudi preko elektronske pošte ali SMS sporočila.

4.8 Upravljanje vodovodov

29. člen

(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda)

(1) Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

(2) Vodno dovoljenje mora pridobiti tista občina ali občine, katerih objekti in oprema javnega vodovoda so v njeni, oz. njihovi lasti ali v lasti pravne osebe, ki jo je ustanovila občina, oz. več občin.

(3) Vodno dovoljenje pridobi občina tudi za vodovod, ki je v lasti oseb, ki niso osebe iz drugega odstavka tega člena, če so cevovodi in oprema vodovoda namenjeni opravljanju storitev javne službe.

30. člen

(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo)

(1) Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.

(2) Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika, oz. lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.

(3) Če se namerava na zasebni vodovod priključiti stavba in gradbeni inženirski objekt v lasti osebe, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora lastnik, oz. lastniki stavbe pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda.

(4) Če je stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki se namerava priključiti na zasebni vodovod šesta stanovanjska stavba ali stavba v kateri se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost, ministrstvo pristojno za varstvo okolja, izda vodno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če je občina določila ali potrdila upravljavca zasebnega vodovoda.

(5) Če se namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod ali neposredno na zasebni vodovod priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo v skladu s tem odlokom ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo vode za izvajanje svoje dejavnosti.

(6) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena, ministrstvo pristojno za varstvo okolja, izda vodno dovoljenje občini, če se mora zaradi novega priklopa stavbe na zasebni vodovod v skladu z določbami predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, izvajati v obliki storitev javne službe, ker je število s pitno vodo oskrbovanih prebivalcev s stalnim prebivališčem preseglo 50 ali ker je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presegla 10 m3 pitne vode na dan.

(7) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena, mora občina za upravljavca določiti osebo, ki opravlja na vodovodu storitve javne službe, objekti in oprema do tedaj zasebnega vodovoda, pa pridobi status objektov in opreme javnega vodovoda.

4.9 Vodovodno omrežje, objekti in naprave

31. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Vodovodno omrežje, objekti in naprave so lahko javni ali zasebni.

(2) Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti status grajenega javnega dobra, so zasebnega značaja, zato jih vzdržujejo uporabniki storitev javne službe ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci.

(3) V primeru, ko se gradi ali je že izgrajen sekundarni vodovod za dva ali več objektov po zasebnem zemljišču, mora uporabnik storitve javne službe upravljavcu javnega vodovoda od uveljavitve tega odloka dalje zagotoviti služnost in vpis v zemljiško knjigo. V kolikor ni pridobljena služnost, je ta vodovod internega značaja.

(4) Infrastruktura javne službe lokalnega pomena so :

- magistralno vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki služijo več občinam ali regiji (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, transportni vodovodi),

- primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki služijo eni občini oziroma enemu poselitvenemu območju (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja),

- sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov storitev javne službe na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka),

- ostala oprema in naprave za upravljanje in nadzor.

(5) Zasebno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:

- primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja),

- sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov storitev javne službe na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka),

- interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika storitve javne službe je vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z obračunskim vodomerom, priključnim ventilom in cestno kapo.

32. člen

(izvajanje del na javnem vodovodu)

(1) Izvajalec vzdrževalnih del na javnem vodovodu je upravljavec javnih vodovodov.

(2) V primeru izvajanja obnovitvenih del in novogradenj je upravljavec javnih vodovodov dolžan izvajati strokovni nadzor v skladu s predpisi (Tehnični pravilnik), investitor ali izvajalec del pa mora kriti nastale stroške.

(3) V primeru obnove in novogradnje na javnem vodovodu, so priključki v cestnem telesu in prevezava na obstoječi vodovodni priključek strošek obnove vodovoda, ki se financira iz proračunskih sredstev.

(4) Vsa popravila in obnovitvena dela na vodovodnem priključku in vodomeru izvaja ali izvaja nadzor upravljavec javnih vodovodov na stroške uporabnika storitve javne službe.

(5) Vodovodni priključek je potrebno obnoviti:

- če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo,

- če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,

- v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture,

- če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom, oz. najkasneje, ko doseže starost 50 let.

(7) Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo.

5. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe

5.1 Pravice uporabnikov storitev javne službe

33. člen

(pravice uporabnikov storitev javne službe)

(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.

(2) Uporabnik ima na podlagi soglasja upravljavca javnega vodovoda pravico:

- priključitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,

- spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,

- izvesti dodatna dela na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,

- povečati odjem pitne vode,

- odstranitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod.

34. člen

(plačilo računov)

(1) Uporabnik storitve javne službe je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.

(2) Če uporabnik storitev javne službe obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko javnih storitev prekine dobavo vode.

(3) Če se uporabnik storitve javne službe s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu javnega vodovoda. Upravljavec javnega vodovoda je dolžan na pisni ugovor uporabnika storitve javne službe pisno odgovoriti v roku 15 (petnajstih) dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. V kolikor uporabnik storitve javne službe računa ne poravna niti v 15 (petnajstih) dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisna odredba, v kateri ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode. Če tudi takrat uporabnik storitve javne službe računa ne poravna, se mu v skladu z odredbo prekine dobava vode. Dobava vode se lahko prekine samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov storitev javne službe.

5.2 Obveznosti uporabnikov storitev javne službe

35. člen

(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)

(1) Uporabniki morajo:

- zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,

- sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,

- zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za odčitavanje, pregled, vzdrževanje ali zamenjavo obračunskega vodomera,

- izvajalcu javne službe zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,

- pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki vplivajo na opravljanje storitev javne službe,

- plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu,

- urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah,

- upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,

- urediti odjemno mesto skladno z zahtevami upravljavca javnega vodovoda,

- pisno obveščati upravljavca javnega vodovoda o odvzemu pitne vode iz hidrantov,

- odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,

- odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in

- opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

 (2) O varčevalnih ukrepih iz 8. točke prejšnjega odstavka obvešča uporabnike pristojni organ občine v sredstvih javnega obveščanja ter na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja.

5.3 Prehod za dostop do vodovodnega omrežja

36. člen

(zagotovitev prehoda)

(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do javnega vodovoda, dovoliti prehod upravljavcu javnega vodovoda.

(2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena, mora upravljavec javnega vodovoda, v primeru prehoda, na nepremičnini vzpostaviti prvotno stanje.

5.4 Odvzemi vode iz javnih hidrantov

37. člen

(odvzem vode iz javnega hidranta)

(1) Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti dostopni in v brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja, obratovanja hidrantnega omrežja, ter porabljene vode upravljavcu javnega vodovoda zagotavlja občina iz proračunskih sredstev.

 (2) Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu javnega vodovoda sprotno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavcu javnega vodovoda v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.

38. člen

(odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca javne službe)

(1) Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v osmih (8) dneh obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.

(2) Enote javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora javna gasilska služba v občini obvesti upravljavca javnega vodovoda.

39. člen

(stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta)

(1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.

(2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

5.5 Uporaba priključka stavbe na sekundarni vodovod

40. člen

(obveznost prijave)

(1) Uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati priključka na javni vodovod.

(2) Uporabnik mora vsako okvaro na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta prijaviti upravljavcu javne službe.

41. člen

(stroški)

(1) Uporabnik mora kriti dejanske stroške:

- prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka stavbe na javni vodovod,

- odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam,

- okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi upravljavca javnega vodovoda.

 (2) Stroške storitev upravljavca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po tarifi upravljavca javnega vodovoda.

42. člen

(izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera)

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

43. člen

(dostop do javnega vodovoda)

Javni vodovod in priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih in v neposredni bližini (na vsako stran 3 m) ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja upravljavca javnega vodovoda.

5.6 Obveznosti izvajalcev del

44. člen

(obveznosti izvajalcev del)

(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod.

(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri upravljavcu javnega vodovoda pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. Upravljavec javnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca del iz prvega odstavka tega člena, oziroma lastnika ali uporabnika zasebnega zemljišča, v katerem poteka javni vodovod, v naravi označiti traso javnega vodovoda.

(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom upravljavca javnega vodovoda in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom upravljavca javnega vodovoda in bremenijo izvajalca del.

(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri upravljavcu javnega vodovoda in poravnati vse stroške popravila. Če pride do poškodbe javnega vodovoda zaradi netočnih podatkov upravljavca javnega vodovoda o poteku javnega vodovoda, poravna stroške popravila upravljavec javnega vodovoda.

(5) Upravljavci drugih omrežij (elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska TV, optika, plinovod, toplovod, fekalna in meteorna kanalizacija itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti skladnost s tem odlokom in tehničnim pravilnikom upravljavca javnega vodovoda, tako da ostanejo vodovodne naprave in objekti nepoškodovani.

6. Viri financiranja javne službe

45. člen

(viri financiranja storitev)

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:

- iz plačil uporabnikov storitev javne službe,

- iz proračuna občine,

- iz dotacij, donacij in subvencij,

- iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

46. člen

(sredstva za razvoj infrastrukture)

Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:

- iz plačil uporabnikov storitev javne službe,

- iz proračuna občine,

- iz dotacij, donacij in subvencij,

- iz dolgoročnega kreditiranja,

- iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

7. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe

47. člen

(infrastruktura lokalnega pomena)

(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja javni vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe.

(2) Javni vodovod lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.

(3) Uporaba javnega vodovoda iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, ki je opremljeno z javnim vodovodom.

48. člen

(objekti in naprave v lasti uporabnika)

(1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki je v lasti uporabnika, je priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod.

(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena redno vzdržuje upravljavec javnega vodovoda.

(3) Upravljavec javnega vodovoda mora priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod obnoviti:

- če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo,

- če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,

- v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture,

- če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom oziroma najkasneje ko doseže starost petdeset (50) let.

 (4) Vzdrževalna in obnovitvena dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod izvaja upravljavec javnega vodovoda. Stroški teh del se krijejo iz cene omrežnine.

8. Cene storitev javne službe

49. člen

(oblikovanje cen)

(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

9. Javna pooblastila izvajalca javne službe

50. člen

(javna pooblastila izvajalca javne službe)

(1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev na javni vodovod, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.

(3) Uporabnik storitve javne službe mora k vlogi za pridobitev listin iz prvega odstavka tega člena predložiti naslednjo dokumentacijo:

a. k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:

- idejno zasnovo,

- situacijo obstoječega stanja,

- situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,

- opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,

- strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.

b. k vlogi za pridobitev soglasja k projektnim rešitvam in na projektno dokumentacijo:

- vodilno mapo,

- načrt strojne (vodovodne) napeljave,

- načrt zunanje ureditve,

- načrt s predmetom soglašanja,

- izkaz požarne varnosti.

c. za soglasje za priključitev stavbe ali inženirskega objekta, ki je v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja:

- idejno zasnovo,

- situacijo obstoječega stanja,

- situacija z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

- opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode.

d. za soglasje za priključitev obstoječih stavb ali drugih inženirskih objektov:

- gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,

- projekt vodovodnega priključka,

- projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo izvajalca o pregledu interne inštalacije,

- pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,

- dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, v kolikor je to predpisano.

e. za soglasje za začasni priključek, katero se lahko izda za obdobje največ dveh let:

- situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1: 1000 ali 1: 500,

- upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.),

- opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka,

- projekt vodovodnega priključka,

- pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje, ali vpisano služnostno pravico,

- dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor,

- soglasje za prekop javnih površin in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi), preko katerih bo potekal vodovodni priključek.

f. za soglasje za ukinitev priključka:

- situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,

- potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe.

g. za soglasje k spremembam:

- projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.

(4) Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja d) točka prejšnjega odstavka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967.

(5) Upravljavec javnega vodovoda sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov.

(6) Stroški za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz proračuna občine na podlagi pogodbe, ki jo občina in izvajalec javne službe skleneta na podlagi določil zakona, ki ureja javne finance.

(7) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.

(8) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:

- razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,

- investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.

 (9) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.

51. člen

(določitev pogojev)

Pri izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora upravljavec javnega vodovoda določiti:

- minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja,

- pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradnje,

- traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,

- lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,

- dimenzijo vodomera in tip,

- tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom,

- pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega priključka,

- posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem pitne vode,

- posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode,

- ostale pogoje, ki so določeni s tehničnim pravilnikom upravljavca javnega vodovoda.

52. člen

(kataster gospodarske javne infrastrukture)

(1) Podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture namenjene izvajanju dejavnosti javne službe se vodijo v katastru gospodarske javne infrastrukture na podlagi podatkov o že zgrajenih omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture in podatkov, ki jih posredujejo investitorji po končani gradnji.

(2) Vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture iz prvega odstavka tega člena zagotavlja občina, ki poveri vodenje in vzdrževanje katastra gospodarske javne infrastrukture izvajalcu javne službe.

(3) Stroški vodenja in vzdrževanja katastra gospodarske javne infrastrukture iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz sredstev proračuna občine, na podlagi pogodbe, ki jo občina in izvajalec javne službe skleneta na podlagi določil zakona, ki ureja javne finance.

(4) Izvajalec javne službe vodi in vzdržuje kataster gospodarske javne infrastrukture v skladu z določili zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje, zakona, ki ureja graditev objektov in zakona, ki ureja geodetsko dejavnost in na njihovi podlagi sprejetimi podzakonskimi akti.

10. Nadzor nad izvajanjem javne službe

53. člen

(nadzorni organ)

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata Medobčinski inšpektorat Kranj ter občinska uprava občine.

(2) Pri izvajanju nadzora lahko Medobčinski inšpektorat Kranj izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

(3) Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

11. Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka

54. člen

(tehnični pravilnik)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora sprejeti tehnični pravilnik, s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.

 (2) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

55. člen

(cenik storitev)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora sprejeti cenik storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu.

(2) Cenik storitev, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

56. člen

(program ukrepov v primeru izrednih dogodkov)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora program ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu in program ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja predlagati v sprejem občinskemu svetu v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.

(2) Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

12. Kazenske določbe

57. člen

(prekrški)

(1) Z globo 900 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:

- ne priključi stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 11. člena tega odloka;

- odstrani priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v nasprotju z določilom prvega odstavka 13. člena tega odloka;

- ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom (prva točka prvega odstavka 35. člena tega odloka);

- ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera (druga točka prvega odstavka 35. člena tega odloka);

- ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (četrta točka prvega odstavka 35. člena tega odloka);

- ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo (osma točka prvega odstavka 35. člena tega odloka);

- ne uredi odjemnega mesta v skladu z zahtevami upravljavca javnega vodovoda (deveta točka prvega odstavka 35. člena tega odloka);

- ne dovoli prehoda upravljavcu javnega vodovoda za dostop do javnega vodovoda v skladu z določili prvega odstavka 37. člena tega odloka;

- odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določili prvega odstavka 38. člena tega odloka,

- če prestavi, zamenja ali popravi priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta brez soglasja izvajalca javne službe (prvi odstavek 40. člen tega odloka).

(2) Z globo 300 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost..

(3) Z globo 300 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost..

(4) Z globo 100 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.

13. Prehodna in končna določba

58. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 3/2012, 10/2012, 3/2012).

59. člen

(objava odloka in začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu občine Preddvor. Številka:

355-0007/10-odl200/13

Preddvor, 11. december 2013