|
Na podlagi 105. člena statuta Občine Cankova-Tišina
(Uradni list RS, št. 53/95) je Občinski svet občine Cankova-Tišina na
seji dne 5. 6. 1995 sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
Občinskega sveta občine Cankova-Tišina |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega
sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
občinskih svetnikov (v nadaljevanju: svetniki). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za
delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela
delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v
slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost
dela se lahko omeji ali izključi samo, če je zaradi obravnavanja zaupnih
dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z
zakonom. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih in izrednih sejah. |
|
|
Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja predsednik sveta, delovno telo pa
predsednik delovnega telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
Svet ima svoj žig, ki je okrogle oblike, v krožnici je
napis: Občina Cankova-Tišina, v premeru pa Občinski svet. |
|
|
Žig sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na
dopisih sveta in na drugih aktih sveta in občine, ki jih podpisuje
predsednik sveta. |
|
|
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna
telesa sveta in nadzorni odbor. |
|
|
Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik občine
oziroma sekretar občinskega sveta. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji
(prejšnji) predsednik sveta najkasneje 20 dni po izvolitvi svetnikov. Če
seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne
komisije. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo skliče najstarejši
novoizvoljeni svetnik nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni svetniki. |
|
|
9. člen |
|
|
Do izvolitve predsednika sveta vodi prvo sejo sveta
najstarejši svetnik. |
|
|
Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikov – na predlog
najmanj četrtine svetnikov – komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, ki pregleda, kateri svetniki so po poročilu volilne komisije
bili izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana. |
|
|
10. člen |
|
|
Svet na svoji prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev
v občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana.
Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov. |
|
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso
sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu. |
|
|
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana. |
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
11. člen |
|
|
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom,
statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
12. člen |
|
|
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej
sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta. |
|
|
13. člen |
|
|
Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu
delovnih teles sveta, katerih člani so. |
|
|
Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih
teles in na njih razpravljajo, če tako sklene delovno telo. |
|
|
14. člen |
|
|
Svetniki lahko postavljajo vprašanja županu in občinski
upravi ter zahtevajo informacije o delu organov občine (župana, občinske
uprave, delovnih teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za
svoje delo in odločanje v svetu. |
|
|
Župan, občinska uprava in delovno telo so dolžni
odgovoriti na vprašanje svetnikov in jim posredovati zahtevane
informacije. Če svetnik to posebej zahteva se mu mora odgovoriti na
vprašanje oziroma posredovati informacije tudi v pisni obliki. |
|
|
2. Vprašanja in pobude svetnikov |
|
|
15. člen |
|
|
Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna
točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov. |
|
|
16. člen |
|
|
Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratko in
postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru
predsednik sveta svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje
oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
17. člen |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morata biti na
seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan in tajnik
občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na
vprašanja in pobude svetnikov. |
|
|
18. člen |
|
|
Svetnik ima pravico postaviti vprašanje županu, delovnemu
telesu ali tajniku občine. Vprašanje se lahko postavi pisno ali ustno na
seji sveta. Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje mora predsednik sveta takoj
posredovati tistemu (županu, predsedniku delovnega telesa, tajniku
občine) na katerega se nanaša. Odgovor na takšno vprašanje mora biti
podan v pisni obliki na prvi naslednji seji. |
|
|
Če je svetnik zahteval pisni odgovor na svoje ustno
vprašanje, se mora podati pisni odgovor najkasneje v 15. dneh po tem, ko
je bilo vprašanje postavljeno, razen če svet v posameznih primerih ne
določi krajšega roka. |
|
|
19. člen |
|
|
Na ustno in pisno postavljena vprašanja na sami seji sveta
se odgovori ustno na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje
postavljeno. |
|
|
Ustno se odgovori na seji sveta tudi na vsa pisna
vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je postavil
vprašanje ni zahteval pisnega odgovora. Občinska uprava in posamezno
delovno telo lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor. |
|
|
Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno
obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj (na sami
seji), mora nanj odgovoriti pisno najmanj tri dni pred prvo naslednjo
sejo. |
|
|
Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico
postaviti dopolnilno vprašanje. |
|
|
20. člen |
|
|
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da
se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Če svet sprejme odločitev (sklep), da se o odgovoru opravi
razprava v občinskem svetu, uvrsti predsednik to vprašanje na dnevni red
prve naslednje seje. |
|
|
21. člen |
|
|
Svetnik ima pravico dati pobudo predsedniku sveta, županu,
delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali
za sprejem določenih ukrepov. |
|
|
Svetnik lahko da pobudo ustno ali pisno na seji občinskega
sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot pet minut. |
|
|
22. člen |
|
|
Pisno pobudo pošlje predsednik sveta županu, občinski
upravi ali delovnemu telesu, ki morajo odgovoriti v 30 dneh od dneva, ko
je bila pobuda dana. |
|
|
Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta mora
predsednik občinskega sveta na njo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti
na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom predsednika
sveta ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi
naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem. |
|
|
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
|
|
23. člen |
|
|
Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih
teles, katerih član je. |
|
|
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega
telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost
obvestiti predsednika sveta oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov,
svetnik na more obvestiti o svoji odsotnosti predsednika sveta do
začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
24. člen |
|
|
Če predsednik sveta oceni, da je to potrebno lahko na seji
sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali
neupravičeno. |
|
|
Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta,
mora predsednik sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi
politično stranko, katere član je svetnik, ki se brez opravičenih
razlogov večkrat ne udeleži sej sveta. |
|
|
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih
se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje
sveta. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
|
25. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
26. člen |
|
|
V okviru svojih pristojnosti občinski svet: |
|
|
– sprejema statut občine, |
|
|
– sprejema odloke in druge občinske akte, |
|
|
– sprejema poslovnik za svoje delo, |
|
|
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
– potrjuje začasne nujne ukrepe, |
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
– ustanavlja delovna telesa (odbore, komisije, svete) ter
imenuje in razrešuje njihove člane, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje volilne komisije za občinske volitve, |
|
|
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, |
|
|
– voli predstavnike v pokrajinski svet, |
|
|
– daje soglasje k imenovanju poslovodnih organov javnih
zavodov in javnih podjetij ter soglasje k statutom, |
|
|
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave
glede izvrševanje odločitev (sklepov) občinskega sveta, |
|
|
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote, |
|
|
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu
načelnika upravne enote, |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, |
|
|
– določa odškodnine za uporabo ali poškodovanje občinskega
premoženja, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov
javnih dobrin, |
|
|
– opravlja imenovanje ulic v naseljih, |
|
|
– odloča o najemu posojila, |
|
|
– razpisuje referendum in izvršuje odločitve referenduma, |
|
|
– daje pobudo za sklic zborov občanov, |
|
|
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestilo
podžupanu, članom občinskega sveta, delovnih teles in nadzornega odbora, |
|
|
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne
gospodarske službe, |
|
|
– daje koncesije oziroma soglasje k podelitvi koncesij, |
|
|
– določa vrste in višino prispevkov za opravljanje
komunalnih storitev, |
|
|
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog, |
|
|
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo posamezni
zakoni in ta statut, |
|
|
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
|
– sprejema program in letni načrt varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, |
|
|
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi
sredstvi požarnega sklada, |
|
|
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način
njihovega delovanja v vojni, |
|
|
– določa financiranje političnih strank in volilne
kampanije v skladu z zakonom, |
|
|
– pri sestavi občinskega proračuna upošteva tudi mnenje
občinskih odborov. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1. Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
27. člen |
|
|
Seje sveta sklicuje predsednik sveta. |
|
|
Predsednik sveta sklicuje redne seje sveta v skladu s
programom dela sveta, po sklepu sveta, na predlog župana ali na predlog
drugih predlagateljev določenih s statutom občine. |
|
|
28. člen |
|
|
Okvirni program dela za posamezno leto pripravi predsednik
sveta po posvetovanju s podpredsednikom, županom, podžupanom,
predsedniki delovnih teles in tajnikom občine. V okvirnem programu dela
se upošteva program dela župana in občinske uprave, predloge delovnih
teles ter druge predloge za razpravo in odločanje v svetu. Okvirni
program dela mora biti sprejet najkasneje do konca januarja za tekoče
leto. |
|
|
Okvirni program dela predlaga v sprejem svetu predsednik
sveta. |
|
|
Predsednik sveta uvršča posamezna vprašanja na dnevni red
sej sveta na podlagi programa dela in po posvetu z županom ter po
potrebi s strankami, ki imajo svoje predstavnike v svetu. |
|
|
29. člen |
|
|
Izredno sejo sveta skliče predsednik sveta na svojo
pobudo, na zahtevo župana, delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4
članov sveta. V zahtevi za sklic izredne sejo morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj občinski svet odloča. |
|
|
Če predsednik sveta na pisno zahtevo upravičenega
predlagatelja (župana, nadzornega odbora...) ne skliče seje sveta v roku
10 dni od prejema zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je sklic
zahteval, vabilu pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo. |
|
|
30. člen |
|
|
Vabilo za sklic sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje
svetnikom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom
se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev
na dnevni red. Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta tudi v krajšem
roku. |
|
|
Vabilo za sklic sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi
županu, podžupanu in tajniku občine. |
|
|
31. člen |
|
|
Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne
točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma predsednik sveta. |
|
|
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih
navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna. |
|
|
Po odločitvi predsednika sveta so lahko na sejo povabljene
tudi druge osebe. |
|
|
32. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi predsednik
sveta, ki se pred tem posvetuje z županom, podžupanom in
podpredsednikoma sveta. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku sveta
predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. |
|
|
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le
točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem
poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami
seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. |
|
|
33. člen |
|
|
Svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom
ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo in h katerim ni dal svojega
mnenja oziroma ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj.
Gradivo se obvezno uvrsti na dnevni red naslednje seje. |
|
|
34. člen |
|
|
Seji sveta predseduje predsednik. Kadar je predsednik
sveta zadržan, predseduje seji sveta podpredsednik. Po pooblastilu
predsednika lahko vodi posamezno sejo sveta podpredsednik, čeprav je
predsednik sveta na seji navzoč. |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta
udeležiti niti predsednik niti podpredsednik, vodi sejo najstarejši
občinski svetnik. |
|
|
35. člen |
|
|
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej
sveta in sodelovati pri delu in odločanju na sejah. |
|
|
Župan, podžupan in tajnik občine imajo pravico udeleževati
se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem
redu. |
|
|
Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki
niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet
z glasovanjem. Župan mora, za obravnavno vprašanja, predložiti svetu
ustrezno gradivo. |
|
|
36. člen |
|
|
Kadar svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji
sveta. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
37. člen |
|
|
Ko predsednik začne sejo, obvesti svet, kateri izmed
svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo
udeležiti. |
|
|
Predsednik nato ugotovi, ali je svet sklepčen. |
|
|
Predsednik obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na
sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi
z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
|
38. člen |
|
|
Preden svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o
sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in
zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljnosti
zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso
bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
39. člen |
|
|
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za
hitri postopek sprejemanja odlokov. |
|
|
Zadeve, za katere župan smatra in ugotovi, da ni zadosti
informacij, se na njegov predlog brez razprave in glasovanja umaknejo z
dnevnega reda in se obvezno uvrstijo na dnevni red naslednje seje. |
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo
le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom
izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. |
|
|
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in
glasuje. |
|
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za
razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega
reda v celoti. |
|
|
40. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem
(sprejetem) vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
41. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda, lahko poda
župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj. kadar to ni
župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati
največ 10 minut. |
|
|
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati
dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki
po vrstnem redu, kakor so se pri predsedniku sveta priglasili k
razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma ne sme biti daljša kot
5 minut. Svet lahko sklene, da posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov
lahko razpravlja dalj časa. |
|
|
42. člen |
|
|
Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem
redu. |
|
|
Če se svetnik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za
razpravo, ga predsednik opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži
dnevnega reda oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu
predsednik lahko vzame besedo. |
|
|
Zoper odvzem besede svetnik ugovarja. O ugovoru odloči
svet brez razprave. |
|
|
Določbe o vodenju in poteku seje, dolžini razprave,
vzdrževanju reda idr. veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za
vse druge (župana, podžupana, tajnika občine idr.), ki sodelujejo na
seji sveta. |
|
|
43. člen |
|
|
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o
kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
Nato poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovnika
ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom odloči svet o
tem vprašanju brez razprave. |
|
|
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali
popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila
nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in
njegov govor ne sme trajati več kot 3 minute. Če zadeva še ni
pojasnjena, se lahko drugič oglasi, vendar le za 2 minuti. Kolikor še ni
zadovoljen s pojasnilom, se uporabi zadnji stavek drugega odstavka
istega člena. |
|
|
44. člen |
|
|
Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi
pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi
razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
|
|
Predsednik lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je
to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V
primeru prekinitve predsednik določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni
več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
|
45. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave
ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na
isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
|
|
46. člen |
|
|
Predsednik sveta konča sejo, ko so obravnavane vse točke
dnevnega reda. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
47. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsednik sveta. Na seji sveta ne
sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede (varianta:
govornik sme govoriti za govorniškim odrom). |
|
|
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik. |
|
|
48. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči
naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin |
|
|
– odvzem besede |
|
|
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
49. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni
dobil besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši
red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim
govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej
seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče
svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
|
|
50. člen |
|
|
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
51. člen |
|
|
Predsednik lahko odredi, da se odstrani s seje in iz
poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki
krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek
seje. |
|
|
Če je red hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
52. člen |
|
|
Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji sveta, sejo sveta prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
53. člen |
|
|
Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzoča
večina vseh članov sveta. |
|
|
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska
večina vseh svetnikov, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih
najmanj dve tretjini vseh svetnikov. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v
sejni sobi (dvorani). |
|
|
54. člen |
|
|
Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje,
pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. |
|
|
55. člen |
|
|
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem, razen ko je s
poslovnikom in statutom drugače določeno. |
|
|
Svet sprejme odločitev (odloča) s tajnim glasovanjem, če
tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. |
|
|
56. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o
katerem se odloča. |
|
|
Predsednik po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in
objavi izid glasovanja. |
|
|
57. člen |
|
|
Pri javnem odločanju (glasovanju, izrekanju) lahko
posamezen svetnik glasuje “za” sprejem predlagane odločitve, “proti”
sprejemu predlagane odločitve, ali pa glasuje “vzdržan”. |
|
|
58. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim
izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na
predlog predsednika ali četrtine članov sveta. |
|
|
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta
kliče po seznamu svetnikov, vsak pa se izreče z besedo “za”, “proti” ali
“vzdržan”. |
|
|
59. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne
toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z
žigom sveta. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča in
opredelitev “ZA” in “PROTI”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo
“ZA” ali besedo “PROTI”. |
|
|
60. člen |
|
|
Tajno glasovanje vodi predsednik s pomočjo dveh svetnikov,
ki ju izvoli svet na predlog predsednika. Posamezna
administrativnotehnična opravila opravlja tajnik občine ali sekretar
sveta. |
|
|
Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsednika,
glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov
sveta se sproti označi, kateri svetniki so dvignili glasovnico. |
|
|
Ko svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v
glasovalno skrinjico. |
|
|
61. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano, predsednik in izvoljena svetnika
ugotovijo izid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
|
– število razdeljenih glasovnic, |
|
|
– število oddanih glasovnic, |
|
|
– število neveljavnih glasovnic, |
|
|
– število veljavnih glasovnic, |
|
|
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma
pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni
kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano
večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa,
kateri kandidat je izvoljen. |
|
|
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki
ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid
glasovanja na seji sveta. |
|
|
62. člen |
|
|
Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov
sveta, razen če ni v zakonu ali statutu občine drugače določeno. |
|
|
Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih
članov izrekla “za” njen sprejem. |
|
|
63. člen |
|
|
Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi
izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na
predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali
na predlog predsednika. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
64. člen |
|
|
O delu na seji sveta se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne
podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo
z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti in o
izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba predložiti
original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano
na seji. |
|
|
Za pripravo skrajšanega zapisnika skrbi tajnik občine. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik sveta, ki je sejo
vodil in sekretar sveta ali delavec občinske uprave, ki ga je svet za to
imenoval. |
|
|
65. člen |
|
|
O delu na seji sveta se vodijo tudi dobesedni zapisi
(magnetogram seje), ki se hranijo skupaj z zapisnikom in drugim
gradivom. |
|
|
66. člen |
|
|
Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vso gradivo,
ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v arhivu
občinske uprave. |
|
|
O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša
navodila župan ali tajnik občine, v skladu s predpisi, ki urejajo
pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
|
67. člen |
|
|
Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse spise in
gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in ki se hrani v občinski
upravi. |
|
|
V primeru zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu z
zakonskimi določbami. |
|
|
6. Predsednik sveta |
|
|
68. člen |
|
|
Predsednik sveta predvsem: |
|
|
– sklicuje in vodi seje sveta, |
|
|
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za
obravnavo in odločanje na seji sveta ter za nemoteno delo sveta, |
|
|
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema svet, |
|
|
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta, |
|
|
– po predsednikih delovnih teles koordinira delo med
posameznimi delovnimi telesi, |
|
|
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z županom in
občinsko upravo, |
|
|
– opravlja druge naloge, ki jih narekuje delo sveta in
naloge, ki mu jih določi svet. |
|
|
69. člen |
|
|
Podpredsednika sveta pomagata predsedniku pri njegovem
delu, ga nadomeščata v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po
njegovem pooblastilu opravljata posamezne zadeve z njegovega delovnega
področja. |
|
|
70. člen |
|
|
Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta ne
more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika eden izmed
podpredsednikov, katerega predsednik pooblasti. Če tudi podpredsednik
sveta ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika
najstarejši svetnik. |
|
|
7. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
71. člen |
|
|
Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet
zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. V ta namen določi
delavca v občinski upravi, ki pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju
sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta. |
|
|
Za pripravo zapisnika skrbi tajnik občine. |
|
|
Župan zagotavlja z zaposlenimi v upravi strokovna in
administrativno tehnična opravila tudi za delovna telesa občinskega
sveta. |
|
|
Občinski svet lahko imenuje sekretarja sveta za
opravljanje strokovnih in administrativnih opravil za potrebe sveta
izmed delavcev občinske uprave. |
|
|
Sekretar sveta pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju
sej sveta. Sekretar je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta in
svetu. |
|
|
Sekretarju preneha funkcija s konstituiranjem novega
sveta. |
|
|
8. Delovna telesa sveta |
|
|
72. člen |
|
|
Svet ima delovna telesa, ki jih ustanovi v skladu z
določili statuta in tega poslovnika. Svet lahko ustanovi stalna in
občasna delovna telesa. |
|
|
Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije. |
|
|
73. člen |
|
|
Svet ustanovi delovna telesa za proučevanje posameznih
področij, za pripravo odločitev na teh področjih, za pripravo strokovnih
podlag, za odločanje na občinskem svetu in za oblikovanje stališč do
posameznih vprašanj ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov
odlokov in drugih aktov sveta. |
|
|
Poleg delovnih teles ustanovljenih s statutom občine,
ustanavlja svet delovna telesa tudi s sklepi, s katerimi določi tudi
njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje. |
|
|
74. člen |
|
|
Stalna delovna telesa sveta so: |
|
|
a) Komisije: |
|
|
1. Volilna komisija je sestavljena v skladu z zakonom in
izvaja naloge, določene z zakonom. |
|
|
2. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
ki šteje tri člane, opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– svetu predlaga kandidate za organe sveta in druge
organe, ki jih voli in imenuje svet, |
|
|
– občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge
v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
|
– obravnava in določa plače ter druge prejemke zaposlenih
v občinski upravi ter nagrade in povračila za neprofesionalno
opravljanje funkcij, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki jih določi svet. |
|
|
3. Komisija za statut in pravna vprašanja, ki šteje sedem
članov in opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– obravnava predloge sprememb statuta in poslovnika
občinskega sveta, |
|
|
– obravnava odloke in druge akte, ki jih sprejema svet
glede njihove skladnosti z ustavo, zakoni, statutom in drugimi pravnimi
predpisi. |
|
|
4. Komisija za prošnje in pritožbe |
|
|
5. Komisija za nagrade in priznanja |
|
|
6. Komisija za mednarodne odnose |
|
|
b) Sveti: |
|
|
1. Svet za varstvo in preventivo v prometu |
|
|
2. Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin. |
|
|
75. člen |
|
|
Svet ima naslednje odbore, ki v okviru svojega delovnega
področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo
občinskemu svetu mnenja in predloge. |
|
|
Odbori sveta so: |
|
|
– odbor za proračun in finance |
|
|
– odbor za kmetijstvo in prehrano |
|
|
– odbor za šolstvo, vzgojo, izobraževanje in kulturo |
|
|
– odbor za komunalo, urbanizem in urejanje prostora |
|
|
– odbor za gospodarstvo |
|
|
– odbor za turizem in gostinstvo |
|
|
– odbor za šport in rekreacijo |
|
|
– odbor za zdravstvo, socialno varstvo ter dom in družino |
|
|
– odbor za informiranje |
|
|
– odbor za varstvo okolja |
|
|
– odbor za zaščito in reševanje |
|
|
– odbor za romska vprašanja. |
|
|
Delovno področje odborov in njihov sestav določi občinski
svet s posebnim aktom. |
|
|
Občinski svet s statutom določi tudi ostale komisije in
svete. |
|
|
76. člen |
|
|
Svet in župan ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o
ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in
naloge. |
|
|
77. člen |
|
|
Seje delovnih teles sklicuje predsednik delovnega telesa
na lastno pobudo, v skladu s programom sveta in na zahtevo sveta ali
župana. |
|
|
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom
delovnega telesa najmanj 3 dni pred sejo delovnega telesa. |
|
|
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Delovno telo
sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov. |
|
|
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila
tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
|
|
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
78. člen |
|
|
Svet sprejema naslednje akte: |
|
|
– statut občine, |
|
|
– poslovnik o delu občinskega sveta, |
|
|
– proračun občine in zaključni račun, |
|
|
– prostorske in druge plane razvoja občine, |
|
|
– odloke, |
|
|
– odredbe, |
|
|
– pravilnike, |
|
|
– navodila, |
|
|
– sklepe. |
|
|
79. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki določa: temeljna
načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti
občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način
sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga
vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon. |
|
|
Svet sprejme statut z dvetretjinsko večino glasov vseh
članov občinskega sveta. |
|
|
80. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko
večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega
sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
81. člen |
|
|
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme z odlokom za proračunsko
leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni
proračun. |
|
|
82. člen |
|
|
S prostorskimi in drugimi plani razvoja občine se v skladu
z zakonom določajo pogoji rabe prostora in določajo programi dejavnosti
na posameznih področjih, ki se financirajo iz občinskega proračuna. |
|
|
83. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
|
|
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
84. člen |
|
|
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen
pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
85. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njunega izvrševanja. |
|
|
86. člen |
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela
organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
87. člen |
|
|
S sklepom se ustanavljajo odbori in komisije, določa
njihovo delovno področje in voli ter imenuje člane odborov oziroma
komisij. |
|
|
S sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in
zavzema stališča do posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti. Ti sklepi
se ne objavljajo v uradnem glasilu občine. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
88. člen |
|
|
Odlok lahko predlaga vsak član sveta, župan, delovno telo
sveta ali 5% volivcev v občini. Odlok lahko predlaga tudi svet krajevne
skupnosti ali svet vaške skupnosti. |
|
|
Predlog odloka pošlje predlatelj predsedniku sveta. |
|
|
89. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje
in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel
sprejem odloka. |
|
|
90. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na
sejah sveta, tudi kadar sam ni predlagatelj. |
|
|
91. člen |
|
|
Predsednik sveta pošlje predlog odloka članom sveta in
županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
|
|
92. člen |
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh
obravnavah. |
|
|
V prvi obravnavi odloka se razpravlja o razlogih, ki
zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah
predloga odloka. |
|
|
93. člen |
|
|
Ob prvi obravnavi predloga odloka lahko svet sklene: |
|
|
– da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih
rešitvah (členih) predloga odloka, |
|
|
– da se opravi razprava in glasovanje po posameznih
poglavjih predloga odloka, |
|
|
– da se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih
predloga odloka. |
|
|
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet: |
|
|
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v
predloženem besedilu, |
|
|
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj
upošteva pri pripravi za drugo obravnavo, |
|
|
– odloči, da se odlok ne sprejme. |
|
|
94. člen |
|
|
Če svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje,
določi rok za začetek druge obravnave. |
|
|
Če svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek
končan. |
|
|
95. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka razpravlja svet po
vrstnem redu o vsakem členu posebej in o naslovu odloka. |
|
|
Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka,
člani sveta o njem glasujejo. Na koncu svet glasuje še o naslovu odloka
in o predlogu odloka v celoti. |
|
|
96. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove
spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji. |
|
|
Amandma mora biti predložen svetu najmanj 3 dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h
kateremu je predlagan amandma. Župan lahko predlaga amandmaje tudi,
kadar ni sam predlagatelj odloka. |
|
|
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj četrtina
članov sveta ali predlagatelj. |
|
|
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti
obrazložen. Predlagatelj amandmaja lahko amandma na seji tudi ustno
obrazloži. |
|
|
Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenje k
vsakemu amandmaju. |
|
|
Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi delovno telo
sveta. |
|
|
97. člen |
|
|
Po končani razpravi o amandmajih se glasuje o vsakem
amandmaju posebej, ali o skupini med seboj povezanih amandmajev. |
|
|
Predlagatelj amandmaja lahko amandma umakne do začetka
glasovanja o amandmaju. |
|
|
Po končanem glasovanju o amandmajih predsednik ugotovi,
kateri amandmaji so bili sprejeti, nato pa da na glasovanje predlog
odloka v celoti. |
|
|
Svet lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti
glasuje na podlagi celovitega predloga odloka z vnešenimi in sprejetimi
amandmaji. Celovito besedilo pripravi statutarno-pravna komisija ali
drug organ, ki ga določi svet. |
|
|
Če statutarno-pravna komisija ali drug organ ugotovi, da
so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko
predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega
besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji
seji. |
|
|
3. Hitri postopek v zvezi s sprejemanjem odloka |
|
|
98. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče
ali kadar gre za manjše spremembe odlokov, lahko svet sprejme odlok po
hitrem postopku. |
|
|
Predlog, da se odlok sprejme po hitrem postopku, da
predlagatelj odloka. Tak predlog mora biti posebej obrazložen. |
|
|
Po hitrem postopku se združita prva in druga obravnava
odloka na isti seji. |
|
|
99. člen |
|
|
O predlogu, naj se odlok sprejme po hitrem postopku,
odloči svet ob določanju dnevnega reda. |
|
|
Če svet ne sprejme predloga, da se odlok obravnava po
hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za
prvo obravnavo odloka. |
|
|
100. člen |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami
seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
Na seji lahko amandma predloži posamezni svetnik ali
predlagatelj odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni
predlagatelj odloka. |
|
|
4. Sprejem drugih aktov sveta |
|
|
101. člen |
|
|
O drugih aktih, razen o odloku o proračunu občine in o
prostorskih in drugih planih razvoja občine, odloča svet praviloma na
isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in
glasovanje po delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti. |
|
|
Svet lahko sklene, da bo obravnaval te akte po dvofaznem
postopku. |
|
|
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se
smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k
predlogu odloka. |
|
|
102. člen |
|
|
Po postopku kot velja za sprejem odloka, se sprejemajo
tudi spremembe in dopolnitve statuta. |
|
|
5. Referendum |
|
|
103. člen |
|
|
Svet lahko o svoji odločitvi (odloku ali drugem aktu)
razpiše referendum. |
|
|
Svet mora razpisati referendum, če tako zahteva najmanj
10% volivcev v občini. |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev je na referendumu
sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali. |
|
|
Svet je vezan na izid referenduma in dve leti po njegovi
izvedbi ne more sprejeti odločitev, ki bi bile v nasprotju z izidom
referenduma. |
|
|
Za vložitev zahteve za razpis referenduma in za izvedbo
referenduma se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo
zakonodajni referendum. |
|
|
104. člen |
|
|
Svet lahko na svojo pobudo razpiše posvetovalni referendum
o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Posvetovalni referendum mora svet razpisati, če to zahteva najmanj 10%
volivcev v občini. |
|
|
Svet razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči
o posameznem vprašanju. Svet ni vezan na izid posvetovalnega
referenduma. |
|
|
Posvetovalni referendum se lahko razpiše za celotno
območje, ali za del območja občine. |
|
|
105. člen |
|
|
Svet razpiše referendum z odlokom, ki ga objavi v Uradnem
listu RS. |
|
|
Odlok o razpisu referenduma mora določati besedilo
vprašanja, ki bo dano na referendum in dan izvedbe referenduma. |
|
|
Besedilo akta oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo
odločalo na referendumu, se objavi na krajevno običajen način. |
|
|
106. člen |
|
|
Izid referenduma se objavi na enak način, kakor razpis
referenduma. |
|
|
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
107. člen |
|
|
Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli
oziroma imenuje svet, se opravijo po določilih poslovnika. |
|
|
Svet pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali
tajno glasovanje. |
|
|
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
108. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti
listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda
“ZA” ali “PROTI”. |
|
|
109. člen |
|
|
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina
svetnikov, ki so glasovali, če s statutom ni določeno drugačne večine. |
|
|
110. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče
od predlaganih kanidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se
opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu. |
|
|
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena
po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
111. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri
drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
2. Volitve predsednika in podpredsednika sveta |
|
|
112. člen |
|
|
Kandidata za predsednika in dva podpredsednika sveta
predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Kandidate lahko predlaga tudi četrtina svetnikov. |
|
|
Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh
članov sveta. |
|
|
3. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
|
113. člen |
|
|
Delovna telesa sveta imenuje svet na podlagi liste
kandidatov. |
|
|
Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se
na isti seji imenujejo (volijo) člani posamično. Če na ta način niso
izvoljeni vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se
opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do
imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na
naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
|
|
4. Imenovanje podžupana |
|
|
114. člen |
|
|
Na predlog župana imenuje svet podžupana. |
|
|
O tem ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi
javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o
imenovanju. |
|
|
Za podžupana je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov
vseh prisotnih članov sveta. |
|
|
5. Imenovanje tajnika |
|
|
115. člen |
|
|
Tajnika občine imenuje svet na predlog župana s tajnim
glasovanjem, kandidat pa mora dobiti večino glasov navzočih svetnikov. |
|
|
6. Postopek za razrešitev |
|
|
116. člen |
|
|
Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje
po enakem postopku, kot je določen za izvolitev ali imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev,
določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje
kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi za predlaganje
njihovih razrešitev. |
|
|
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za
izvolitev oziroma imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo
razrešitev. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je
določeno za njihovo izvolitev ali imenovanje. |
|
|
7. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine |
|
|
117. člen |
|
|
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti.
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega
odbora ter drugi voljeni ali imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
|
|
Izjava o dostopu mora biti dana v pisni obliki in poslana
predsedniku sveta. Predsednik sveta mora o odstopu obvestiti svet na
prvi naslednji seji sveta. |
|
|
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim
in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni
sklep o odstopu. |
|
|
Za tajnika občine lahko svet sklene, da je dolžan
opravljati funkcije še do imenovanja novega tajnika, vendar ne dalj kot
6 mesec po dani odstopni izjavi. |
|
|
VIII. RAZMERJE SVETA DO ŽUPANA |
|
|
118. člen |
|
|
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
119. člen |
|
|
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in
zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske
pristojnosti. |
|
|
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga
župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca
izmed delovcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so
pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
120. člen |
|
|
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih
obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne
zadeve. |
|
|
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh
vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in
o njih izrazi svoje stališče ali mnenje. |
|
|
121. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na
vsaki seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan, ali
zaposleni v občinski upravi, o izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej
obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za
neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu
predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
122. člen |
|
|
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov
sveta. |
|
|
123. člen |
|
|
Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo
sveta in delovnih teles sveta. |
|
|
124. člen |
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet
sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev. |
|
|
Če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali
nezakonit, zadrži župan objavo takega akta in predlaga občinskemu svetu,
da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. Predsednik sveta mora uvrstiti ponovno odločanje o
zadržanem splošnem aktu na prvo naslednjo sejo sveta. |
|
|
Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt
objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno
njegove skladnosti z ustavo in zakonom, razen v primeru drugega odstavka
37. člena statuta. |
|
|
125. člen |
|
|
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan
ugotovi, da sredstva proračuna za posamezen namen ne bodo zadoščala za
pokrivanje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in
predlagati ustrezne ukrepe. |
|
|
Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je
bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi,
mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev nalog. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
126. člen |
|
|
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in
sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja, na sejah organov
občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
127. člen |
|
|
Javnost se s sej organov občine izključi v primeru, kadar
je zaradi obravnavanja zaupnih dokumentov oziroma materialov ali iz
drugih razlogov tako predpisano z zakonom. |
|
|
128. člen |
|
|
Župan in predsednik sveta obveščata občane in sredstva
javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles, župana in občinske
uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost
oziroma za javna občila. |
|
|
Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo
tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev
sveta in drugih organov občine. |
|
|
129. člen |
|
|
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s
predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na
sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
130. člen |
|
|
Občani imajo pravico vpogleda v zapisnike sej sveta in v
dokumente in gradiva, ki so podlaga za delo in odločanje organov občine. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
delovnih teles, ki so zaupne narave. |
|
|
131. člen |
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski
in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
X. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
132. člen |
|
|
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem
odlokov. |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z
dvetretjinsko večino glasov navzočih svetnikov. |
|
|
133. člen |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika,
razlaga poslovnik med sejo predsednik. Če se predsednik glede razlage ne
more odločiti, prekine sejo in naloži statutarno-pravni komisiji, da
pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. |
|
|
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna
komisija. |
|
|
Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga
je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
|
134. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu RS. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občina Cankova-Tišina
Viktor Vrečič l. r. |
|
|
|