Na podlagi 61. člena
ter v povezavi s 46. in 96. členom
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Zreče na podlagi 16.
člena
Statuta Občine Zreče
(Uradni list RS, št. 95/08 – UPB-1) na 20. redni seji dne 8. 7. 2009
sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za smučarsko tekaški poligon na Rogli |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(splošno) |
S tem odlokom se
sprejme občinski podrobni prostorski načrt za smučarsko tekaški poligon
na Rogli (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelal ZUM urbanizem,
planiranje, projektiranje d.o.o., pod številko naloge: 8052. |
2. člen |
(vsebina odloka) |
Odlok o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za smučarsko tekaški poligon na Rogli (v
nadaljnjem besedilu: odlok) določa ureditveno območje, umestitev
načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev prometne,
energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in
ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine
ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe ter možna
odstopanja. |
Sestavine iz
prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z
obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Zreče. |
II.
OBMOČJE OPPN |
3. člen |
(opis območja) |
Območje obravnave
OPPN, v velikosti ca. 14,05 ha predstavlja del rekreacijsko turističnega
centra Rogla (RTC Rogla), ki posega v prostor več občin in je del
širšega turističnega potenciala Pohorje. Ureditveno območje OPPN obsega
površine severno od kategorizirane regionalnne ceste R3-701 na odseku
št. 1430 (Pesek–Rogla–Zreče) in obstoječega apartmajsko hotelskega
kompleksa. |
Območje OPPN obsega
zemljiške parcele št.: 1091-del, 1092/1-del, 1092/3, 1095/3-del,
1095/23, 1095/27, 1095/95, 1239–del, vse k.o. Hudinja. |
4. člen |
(funkcija območja) |
Ureditveno območje
OPPN je namenjeno površinam za rekreacijo, šport in turizem. |
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
5. člen |
(opis prostorskih
ureditev) |
V območju OPPN je v
več fazah predvidena ureditev sodobnega športno tekaškega centra za
tekmovalno in rekreativno dejavnost. Načrtovana je postavitev
večnamenskega objekta – športnega hotela z ureditvijo brežine na vzhodni
strani (oporni zid), ureditev platoja za štartno-ciljni prostor, ki se
bo v poletnem času uporabljal kot nogometno igrišče, asfaltirane
rolkarske steze za poletno vadbo, ureditev akumulacijskega jezera s
servisnim objektom, postavitev brunaric, širitev obstoječe picerije
Planja, posodobitev vremenske postaje, umestitev lesenega mostu na
severu štartno-ciljnega prostora. |
Predvidena je
ureditev prometnih površin in odprtega prostora, ureditev energetske,
vodovodne ter druge komunalne infrastrukture, ki je opredeljena v IV.
poglavju. |
6. člen |
(pogoji za
urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj) |
Večnamenski objekt –
športni hotel: |
– maksimalna
etažnost: K+P+1 |
– pritličje in klet
hotelskega kompleksa sta namenjena servisnemu in upravnemu programu,
prostorom za športnike (npr. tuši, slačilnice, garderobe) ter drugim
dopolnilnim programom, nastanitveni prostori so umeščeni v nadstropju
ter delno v pritličju in kletni etaži |
– streha je dvokapna
|
– dostopa sta dva: v
kleti bo dostava za kuhinjo in dostop na štadion, v pritličju bo glavni
dostop za hotelske goste, ki bo pokrit in podaljšan preko parkirišča na
peš dostop iz zgornjih parkirišč z zabojniki |
– ob objektu bo
urejena brežina, in sicer delno z opornim zidom. |
Štartno-ciljni
prostor z navezavo na tekaške proge: |
– v zimskem času meri
ca. 70,0 m x 120,0 m |
– v letnem času služi
prostor kot nogometno igrišče dimenzije ca. 64,0 m x 100,0 m z obodno
asfaltirano rolkarsko stezo širine 3,75 m in vmesnim pasom travnate
površine širine 0,75m do 10,0 m |
– brežina ob stadionu
je zatravljena in izravnana v naklonu 2:3. |
Asfaltirana rolkarska
steza: |
– širina: 3,00 m
|
– prilagaja se
obstoječemu terenu |
– izvede se v
raščenem terenu z minimalnimi zemeljskimi deli ter zatravitvijo
okoliškega terena. |
Servisni objekt:
|
– lokacija: na južni
strani akumulacijskega jezera |
– zunanje tlorisne
dimenzije: ca. 34,90 m x 8,00 m |
– etažnost: P
|
– etažna višina
objekta: 4,00 m |
– streha: intenzivno
zazelenjena ravna streha |
– fasada: delno je
objekt vkopan v brežino nasipa, vidni del fasade je obložen z
vodoodporno leseno oblogo. |
Brunarice:
|
– etažnost: P
|
– streha: dvokapna
|
– oblikovanje:
uporabijo se naravni materiali, v skupini mora biti oblikovanje enotno.
|
Širitev obstoječe
picerije Planja: |
– maksimalna
etažnost: P+M. |
– oblikovanje
prizidkov se mora prilagoditi obstoječemu objektu. |
7. člen |
(gradnja nezahtevnih
in enostavnih objektov) |
V ureditvenem območju
je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov,
dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov: |
– objekti za lastne
potrebe, |
– ograje,
|
– pomožni
infrastrukturni objekti, |
– začasni objekti, ki
ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega
povečanja zmogljivosti teh priključkov, |
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem, |
– spominska obeležja,
|
– urbana oprema.
|
Zbiralnico ločenih
frakcij (ekološki otok) je treba postaviti na vizualno neizpostavljeno
mesto. |
Objekt razsvetljave –
imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba
upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi
naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element
delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave je
treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka
obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med
javnim in nejavnim svetom. |
Postavitev urbane
opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati
vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
Prepovedano je
ograjevanje objektov z mrežno žično ograjo. Priporočena je uporaba
lesenih plotov. |
8. člen |
(zasnova in usmeritve
urejanja odprtih površin) |
Predvidena ureditev
odprtih površin obsega: |
– ohrani se pas
obstoječe gozdne zarasti in dosadi vegetacijo med objektom in dovozno
cesto in med objektom in parkirišči na vzhodu; v največji možni meri se
ohranja drevesno zarast ob kraku objekta, ki je potisnjen v gozd; ohrani
oziroma dosadi se drevesa med parkirnimi polji; |
– razmestitev nove
vegetacije se določi na način večje vpetosti posega v prostor (dosaditev
vegetacijskega pasu ob zadnjem parkirišču proti postaji žičnice,
smiselna razporeditev vegetacije ob obstoječi športni površini);
|
– pri vseh posegih v
gozd se obnovijo gozdni robovi in pri tem uporabijo avtohtone rastlinske
vrste. Zagotoviti je potrebno vertikalno gradacijo gozdnega roba;
|
– škarpe je treba
obsaditi z avtohtonimi popenjalkami tako, da se zidovi čim bolj
zakrijejo; |
– parkirišča se
obsadijo z listopadnimi avtohtonimi drevesnimi vrstami in to z istimi
vrstami za vsa predvidena parkirišča; |
– za zatravljenje se
uporabljajo travno-zeliščne mešanice lokalnega izvora; |
– za zelene strehe,
terase se uporabijo homuljice; |
– vsi poseki so
vezani le na posege oziroma toliko, kot je potrebno za določeno rabo
prostora; |
– krajinsko se uredi
površine ob predvidenemu objektu in območju vstopa na žičnico;
|
– oblikovanje,
vključno z urbano opremo, se izvede skladno z arhitekturo objekta in
sodobnimi načeli krajinskoarhitekturnega oblikovanja; |
– površine se uredijo
na način, da so privlačne in prijazne za obiskovalce tudi v času izven
zimske sezone; |
– zagotovi se
oblikovno skladnosti novih in obstoječih rešitev; |
– rešitve se
prilagodi krajinskim značilnostim območja (uporaba lesa, avtohtonega
kamna …); |
– v prostor se ne
vnaša reklamnih in oglaševalnih panojev; |
– lesene brunarice,
ki so predmet legalizacije, se oblikovno v čim večji meri poenotijo;
|
– za morebitno
ograjevanje objektov naj se ne uporablja mrežna žična ograja. Predlagamo
uporabo lesenih plotov. |
Sestavni del
projektne dokumentacije mora biti obvezno tudi načrt krajinske
arhitekture (izdela ga krajinski arhitekt), ki pa mora upoštevati zgoraj
navedene pogoje odprtega prostora. Projektant mora glede izbire
rastlinskih vrst vključiti biologa (po potrebi). |
Vse ostale usmeritve
so navedene v 18. členu tega odloka kot omilitveni ukrepi. |
9. člen |
(akumulacijsko
jezero) |
Pri ureditvi
akumulacijskega jezera, katerega površina gladine je ca. 6.100 m2, je
treba upoštevati sledeče: |
– obliko in robove
akumulacijskega bazena se prilagodi okoliškemu reliefu, preveri se
možnosti dodatnega vkopavanja bazena ter mikrolokacijsko prilagoditev,
ki bi zahtevala manjšo mero preoblikovanja reliefa; |
– uporabi se blažje
nagibe brežine in zaokrožene prehodov v okoliški relief; |
– uporabi se brežine
s spreminjajočim se nagibom; |
– določi se tesnjenja
bazena in utrditve brežin tudi z upoštevanjem oblikovalskih izhodišč
(predvsem naj se izogne rešitvam z vidno folijo); |
– ob akumulacijskem
jezeru se zasadijo obvodne rastlinske vrste avtohtonega značaja. V
ureditvah ob objektih se uporabijo izključne avtohtone rastlinske vrste
v enotnih strukturah ob upoštevanju ekonomičnega vzdrževanja zelenih
površin; |
– zasadi se območje
akumulacije na način, da se zagotovi ustrezno življenjsko okolje v
bazenu in privlačna podoba bazena; |
– na akumulaciji se
ohranja stalni nivo vode (v času vegetacijske dobe); |
– v akumulacijo se ne
vlaga rib. |
IV. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
Zasnova projektnih
rešitev prometne infrastrukture |
10. člen |
Predvidena prometna
ureditev obsega: |
– ureditev priključka
večnamenskega objekta – športnega hotela in ureditev intervencijskega
priključka platoja za štartno-ciljni prostor na regionalno cesto;
|
– rekonstrukcijo treh
nizov parkirišč (v nadaljevanju: parkirišče 1, 2, 3) in njihovih
priključkov na regionalno cesto; |
– rekonstrukcijo
dostavnega priključka picerije Planja na regionalno cesto; |
– ureditev
asfaltirane rolkarske steze. |
Novi priključek
večnamenskega objekta – športnega hotela je treba višinsko in
horizontalno navezati na severni rob obstoječe regionalne ceste.
Zagotoviti je treba prevoznost merodajnega vozila (avtobusa), urediti
obračališče in obvoziščna parkirišča za osebna vozila. |
Novi intervencijski
priključek platoja štartno-ciljnega prostora je treba višinsko in
horizontalno navezati na severni rob obstoječe regionalne ceste. Na
priključek sta navezani novi parkirišči 4 in 5. Preko parkirišča 4 je
speljan dovoz do dostavne rampe večnamenskega objekta–športnega hotela.
Priključek mora biti prevozen za intervencijska in dostavna vozila. Kot
obračališče je uporabiti dovoz na predvideno parkirišče 4. |
Obstoječa parkirišča
1, 2, 3 je treba, zaradi lege v ožjem varstvenem pasu na območju
varovanja pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče
rekonstruirati tako, da bodo vozne in manipulativne površine nepropustne
in bo možen kontroliran odtok meteorne vode. Sočasno z asfaltiranjem
parkirišč je treba rekonstruirati tudi priključke parkirišč na
regionalno cesto. Upoštevati je treba višinski potek severnega roba
obstoječega vozišča regionalne ceste. Priključke je treba urediti tako,
da bodo prevozni za merodajna vozila. Za parkirišče 1 je merodajno
vozilo vlačilec za transport bivalnih kontejnerjev. Preko parkirišča 2
je speljan intervencijski in dostavni dovoz do servisnega objekta
akomulacijskega jezera. Priključek mora biti prevozen za intervencijska
in dostavna vozila. |
Dostavni priključek
picerije Planja je treba prilagoditi predvideni rekonstrukciji
obvoziščnih elementov regionalne ceste in dograditvi objekta. Kot
obračališče za dostavna vozila je uporabljen priključek do brunaric.
|
Predvidena je
ureditev 3 m široke asfaltirane rolkarske steze. Del asfaltirane
rolkarske steze je speljan kot obvoziščni element severnega roba vozišča
regionalne ceste. Rolkarska steza je od vozišča odmaknjena za 1.5 m. V
zimskem času je na obvoziščnem odseku rolkarske steze predvideno
obvoziščno parkiranje osebnih vozil. Na odseku regionalne ceste, kjer
umestitev rolkarske steze poteka na trasi odprtega odvodnega jarka, je
treba jarek zasuti in ga nadomestiti z elementi za odvodnjavanje
površinskih in izcednih vod. |
Na vseh priključkih
na regionalno cesto je treba zagotoviti preglednost. V OPPN so določeni
pregledni trikotniki na vozišče regionalne ceste in na asfaltirano
rolkarsko stezo, kadar je ta speljana kot obvoziščni element. V
varovalnih območjih preglednih trikotnikov ne sme biti ovir, ki bi
preprečevale preglednost. |
Za parkiranje osebnih
vozil je treba rekonstruirati obstoječa parkirišča 1, 2, 3, urediti nova
parkirišča 4 in 5 ter urediti obvoziščna parkirišča ob priključku
večnamenskega objekta-športnega hotela. Natančno število potrebnih
parkirnih mest je treba določiti v projektni dokumentaciji skladno z
vrsto in obsegom dejavnosti na obravnavanem območju. |
Do vseh predvidenih
objektov je treba zagotoviti dovoz intervencijskih in dostavnih vozil po
voziščih priključnih cest, voznih površinah parkirišč in po
dostavno-intervencijskem priključku picerije in brunaric. Na teh
površinah mora biti zagotovljena prevoznost merodajnih vozil, ki se
določijo v projektni dokumentaciji skladno s predvidenimi dejavnostmi in
glede na prognozirano strukturo prometa. |
Pogoji za komunalno
in energetsko urejanje |
11. člen |
(splošno) |
Za načrtovano
energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez
je treba naročiti projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja te
infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih
upravljavcev teh objektov in naprav, kolikor niso v nasprotju s tem
odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega,
higienskega in požarnega varstva. Upoštevati je treba predpisane
minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni
odmik je 0.5 m in minimalni vertikalni odmik je 3.0 m. Kolikor tega
odmika ni mogoče doseči, je treba vodovod ustrezno zaščititi. |
12. člen |
(vodovodno omrežje) |
Za potrebe vodooskrbe
je treba izgraditi ustrezne nove vodovodne cevovode z navezavo na
obstoječ vodovodni sistem, ki zagotavlja varno in količinsko ustrezno
vodooskrbo z vodohranom volumna 360 m3, ki se napaja iz zajetja, ki nudi
5 l/s. |
Dimenzije novih
cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku
je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti
morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času. |
13. člen |
(odvajanje
padavinskih in sanitarnih odpadnih vod) |
Za obravnavano
območje je treba predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda.
|
Obstoječa
kanalizacija se nahaja severno od predvidenih objektov. Ker višinska
razlika ne omogoča gravitacijskega priključevanja nanjo bo treba
zgraditi prečrpališče s tlačnim vodom, ki bo omogočal priključitev na
obstoječo sanirano fekalno kanalizacijo z iztokom na čistilno napravo
kapacitete 2000 PE. |
Za nemoteno odvajanje
fekalnih vod na obstoječ kanalizacijski sistem je treba zgraditi
navezovalno kanalizacijo po obravnavanem območju. Vsa kanalizacija mora
biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je treba pridobiti
atest o vodotesnosti. |
Odvajanje čistih
padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti tako,
da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih
površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi
škodljivimi snovmi je treba speljati v predvideno meteorno kanalizacijo,
preko katere se nato voda odvaja v obstoječi obcestni jarek.
|
Odvodnjo padavinskih
vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko
peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato odpadne meteorne preko
predvidene meteorne kanalizacije speljejo v obstoječi obcestni jarek. |
14. člen |
(elektroenergetska
infrastruktura) |
Napajanje
predvidenega turističnega apartmajskega naselja z električno energijo bo
možno iz nove transformatorske postaje 20/0,4 kV TP v servisnem objektu,
za kar bo treba: |
– zgraditi novo
transformatorsko postajo 20/0,4 kV ustrezne izvedbe in moči za napajanje
predvidenih objektov, |
– zgraditi
srednjenapetostne kablovode in vključiti novo TP v 20 kV omrežje,
|
– zgraditi ustrezni
nizkonapetostni razvod od nove TP do predvidenih objektov. |
Za osvetlitev območja
bo treba zgraditi javno razsvetljavo pod pogoji upravljavca. Napajanje
predvidene javne razsvetljave bo iz predvidene transformatorske postaje. |
15. člen |
(TK omrežje) |
TK kabel se nahaja
severno od predvidenih objektov, na katerega je možna priključitev
obravnavanih objektov. |
Predvideni objekti se
bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale,
za kar bo potrebno dograditi TK kabelsko omrežje pod pogoji upravljavca
in naročiti projekt. |
V sklopu načrtovanega
telekomunikacijskega omrežja je potrebno predvideti in dograditi KRS
omrežje. Zagotavljanje KRS signalov preko KRS omrežja bo možno z
izgradnjo priključkov na kabelsko KRS omrežje. |
16. člen |
(plinovod) |
Na obravnavanem
območju ni plinovodnega omrežja. Možno je predvideti ogrevanje iz
skupnega rezervoarja na utekočinjen naftni plin (UNP), ki napaja več
objektov skupaj. V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oziroma
sistem oskrbe z UNP izveden v skladu z veljavnimi predpisi in
dimenzionirana tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na
plinovodno omrežje za zemeljski plin, ko bo na tem območju zgrajeno. |
17. člen |
(ogrevanje) |
Treba je predvideti
ogrevanje na ekološko primerna goriva: ekstra lahko kurilno olje,
utekočinjen naftni plin, zemeljski plin … Rezervoarji za utekočinjen
naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.
|
V primeru, da bo
večnamenski objekt ogrevan s kurilnim oljem, je lahko skladišče za
kurilno olje max. 5m3 in mora biti opremljeno z nepropustno lovilno
skledo enake prostornine. |
Ogrevanje na ekološko
nesprejemljive energente ni dopustno. |
18. člen |
(zasneževanje) |
Za zagotovitev
potrebnih količin vode za zasneževanje štartno-ciljnega prostora je
predvidena izgradnja vodne akumulacije. |
Vir vode za napajanje
akumulacije bo predstavljala deževnica. |
V sklopu vodne
akumulacije je treba izgraditi črpališča za razvod vode za zasneževanje
štartno-ciljnega prostora. |
V. REŠITVE IN UKREPE
ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
19. člen |
(varstvo narave) |
Upoštevati je treba
sledeče naravovarstvene omilitvene pogoje: |
– vsa gradbišča je
treba zavarovati s polno ograjo v odmiku 2–3m, da se zagotovi ohranitev
obstoječih vegetacijskih sestojev; |
– izven meje območja
OPPN ali v gozd na območju OPPN naj se fizično ne posega (npr.
parkiranje gradbene mehanizacije, odlaganje odvečnega materiala ali
kakršnih koli odpadkov). Zasipavanje kotanj in depresij v okolici naj se
ne izvaja. Gradbenih odpadkov, ki nastanejo med gradnjo, se ne odlaga v
naravi, pač pa se jih odpelje na ustrezno deponijo. Odpadnega lesa naj
se ne kuri na odprtem prostoru; |
– kolikor se ohrani v
območju posega kakšno drevo ali vegetacijski sestoj, ga je treba
zavarovati s polno ograjo in to z odmikom 2–3m, da ne bi prišlo do
poškodbe koreninskega sistema; |
– sanirajo se vse
opuščene poti, odlagališča in za druge eventuelne nepotrebne posege pa
je treba zagotoviti poseben načrt krajinske arhitekture ali pa ga
vključiti v projektno dokumentacijo; |
– vse zemeljske
posege (brežine, izravnave terena, nasipi itd.) je potrebno vpeti v
obstoječi relief z zaokroženimi prehodi brez odvečnih barier;
|
– zagotoviti
preprečevanje prašenja med gradnjo; |
– intenzivna gradbena
dela s težkimi stroji se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic (med
začetkom aprila do konca julija). Dela, pri katerih se ne uporabljajo
težki stroji, se lahko izvajajo preko celega leta; |
– sečnja, spravilo
lesa in gradbena dela morajo potekati izven časa vegetacije in obdobja
gnezdenja ptičev (priporočljiv čas: pozno jeseni). Gradbena dela se ne
izvajajo v nočnem času. Odstranjena travna ruša naj se začasno deponira
in uporabi pri prekrivanju razgaljenih površin; |
– za vsa nasutja
(gramoz, pesek) se uporablja lokalni material; |
– na območje se ne
vnaša umetnih gnojil, pesticidov in dodatkov za izdelavo umetnega snega;
|
– na območju se
posebej varujejo stara, odmirajoča drevesa z dupli, značilne skupine
drevja, omejki in posamično večje drevje; |
– ob načrtovanih
tekaških progah, ki izhajajo iz štartno-ciljnega prostora, se poseka
samo toliko drevja, kot je za urejanje s teptalcem nujno potrebno.
Posebej se varujejo značilne skupine drevja in posamično drevje, s
posekom naj se ne ustvarjajo ostri vegetacijski robovi v ravnih potezah
(nov gozdni rob naj posnema naravne linije); |
– trasiranje novih
tekaških prog se naveže na obstoječe proge, koridorje in vegetacijske
robove v prostoru s čim manjšimi poškodbami zemljišča. Geomorfološke
značilnosti območja ob progi se naj ohranijo; |
– v letnem času je
treba preprečiti prevoz po tekaških progah in stezi za rolkanje z
motorji, štirikolesniki in ostalimi motornimi vozili ter pozimi vožnjo s
snežnimi sanmi. V ta namen naj lastnik ali upravljavec zemljišča postavi
ustrezne table ali zapornice. Obisk proge v letnem in zimskem času naj
bo nadzorovan; |
– ob načrtovani
rolkarski stezi, ki izhaja iz štartno-ciljnega prostora, se poseka samo
toliko drevja, kot je za urejanje nujno potrebno. S posekom naj se ne
ustvarjajo ostri vegetacijski robovi v ravnih potezah (nov gozdni rob
naj posnema naravne linije). Na območju se posebej varujejo stara,
odmirajoča drevesa z dupli, značilne skupine drevja, omejki in posamično
večje drevje; |
– tekaških prog in
steze za rolkanje se ne osvetljuje; |
– na tekaških progah
se ustrezno uredi odvodnjavanje, da se prepreči erozija terena;
|
– tekaških stez se ne
trasira preko območja naravne vrednote NV Mislinja (ID 186);
|
– uporaba svetilk za
osvetljevanje štartno-ciljnega prostora, parkirišč, hotela (večnamenski
objekt) in servisnih objektov naj bo omejena na najmanjši obseg,
upoštevaje določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja (po veljavni zakonodaji); |
– sistem poti na
celotnem območju naj se poenoti in uredi. Ustrezno se označijo tudi poti
do naravnih vrednot in ostalih naravovarstveno zanimivih predelov;
|
– pri lociranju in
zasnovi večnamenskega objekta (hotela) in tekaških prog se preveri in
upošteva mikroreliefne razmere in naklone zemljišč; |
– gradbišča se ponoči
naj ne osvetljuje, kvečjemu je dovoljena postavitev izključno
posameznega svetila za varovanje, ki naj bo opremljeno s senzorjem.
Načini osvetljevanja so predpisani z Uredbo o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja (po veljavni zakonodaji); |
– paša se omeji le na
sklenjene travnate površine (travnate brežine se predhodno utrdijo, da
ne bo poškodb zaradi prehoda živali). |
20. člen |
(zrak) |
V času izkopa
zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del je treba ob neugodnih
vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali
drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje. |
Predvideti je treba
izgradnjo energetsko učinkovitega objekta (nizkoenergijska izvedba
stavbe, uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in
klimatizacijo stavbe ter okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za
energetsko oskrbo s poudarkom na obnovljivih virih energije).
|
Za zmanjšanje emisij
toplogrednih plinov je treba predvideti vzpostavitev inovativnega
sistema za energetsko oskrbo novega hotela. |
21. člen |
(tla) |
Med gradnjo je treba:
|
– posege v tla
izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal; |
– z viški materiala
iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim
pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov; |
– posebno pozornost
posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih
tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi
material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati
skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred
začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega
odlagališča; |
– na celotnem območju
gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so
povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje
odpadnih vod (kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer
nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi; |
– na območju
gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po
katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala,
uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati
tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo; |
– parkirna mesta,
vozišča in druge površine namenjenemu prometu motornih vozil, morajo
biti utrjene, tako, da so meteorne vode z njih speljane v kanalizacijo
preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj in goriv in
obdane z robniki; |
– na gradbišču je
treba urediti sanitarije, garderobe in umivalnice tako, da komunalna
voda in odpadki ne bodo onesnažili tal in podtalnice. Treba je namestiti
prenosne sanitarije; |
– na območje ni
dovoljeno vnašati umetnih gnojil in kemičnih preparatov; |
– pri gradnji je
treba uporabljati izključno interen in kakovostno neoporečen material;
|
– v primeru možnosti
onesnaženja okolja z nevarnimi odpadki je treba izdelati načrt sanacije
območja; |
– z morebitnimi
nevarnimi odpadki, nastalimi ob vzdrževanju gradbene in strojne
mehanizacije, ali kot posledica nepredvidenih dogodkov, je treba
pravilno ravnati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov,
kar mora biti ustrezno evidentirano. |
Po končani gradnji je
treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih
materialov ter primerno urediti površine. |
Za vsa morebitna
nasutja na areni in progah (mehkejši neutrjeni deli) je treba
uporabljati gramoz oziroma pesek lokalnega izvora (ne apnenca!). |
22. člen |
(odpadki) |
Zaradi varovanja
okolja in higiensko estetskih pogojev je zagotovljeno deponiranje in
odvoz odpadkov v skladu z veljavnim občinskim Odlokom o ravnanju z
odpadki na območju Občine Zreče. |
Z zemeljskim
materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim
pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
|
Odvečen izkopani
material oziroma zemljino iz večjih globin, ki ni primeren za
rekultivacijo, je treba deponirati na zato pripravljeno mesto na
ustrezni deponiji v Slovenskih Konjicah. |
Gradbene odpadke je
treba voziti na ustrezno deponijo v Slovenskih Konjicah. |
Treba je izdelati
Načrt gospodarjenja z odpadki. |
Odpadke v času
gradbenih del in po izgradnji je treba zbirati ločeno ter poskrbeti za
njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje. |
Treba je zgraditi
ekološki otok. |
V primeru možnosti
onesnaženja okolja z nevarnimi odpadki je treba izdelati načrt sanacije
območja. |
Z morebitnimi
nevarnimi odpadki, nastalimi ob vzdrževanju gradbene in strojne
mehanizacije ali kot posledica nepredvidenih dogodkov, je treba pravilno
ravnati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov.
|
Med gradnjo je treba
uvesti ločeni sistem zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na
možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. |
Začasne deponije
gradbenih odpadkov in izkopnega materiala se locirajo na obstoječih
parkiriščih. |
23. člen |
(varstvo pred hrupom) |
Skladno z veljavno
zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva
pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal
predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih
naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za
emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času med 8.00 in 18.00 uro,
v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih
del. |
Za servisni objekt
akumulacijskega jezera s črpališčem je treba zagotoviti ustrezno zvočno
izoliranost vseh fasadnih elementov in zmanjšati emisijo hrupa objekta
na najnižjo možno raven; |
Na območju hotelskega
kompleksa je treba poskrbeti za zmanjšanje emisij prezračevalnih in
hladilnih naprav z ustrezno lego in usmeritvijo ter uporabo ustreznih
tehnologij in dušilcev hrupa. |
Intenzivna gradbena
dela, ki se izvajajo s težkimi gradbenimi stroji, naj se izvajajo izven
gnezditvenega obdobja ptic, ki je med začetkom aprila in koncem julija.
|
Teptalni stroji,
snežni topovi in delovne naprave, ki bodo v uporabi pri vzdrževanju
smučarsko tekaškega poligona, morajo biti izdelani skladno s predpisi,
ki urejajo emisije za hrup strojev in naprav, ki se uporabljajo na
prostem. |
Upravljavec RTC Rogla
mora za obratovanje virov hrupa na območju urejanja (naprave v športnem
hotelu, črpališče akumulacijskega jezera) pridobiti okoljevarstveno
dovoljenje. |
V času gnezdenja od
začetka aprila do konca julija se odsvetuje izvedba množičnih shodov,
prireditev, pri katerih se med izvedbo poviša stopnja hrupa (uporaba
zvočnih ojačevalcev, ...). V tem času je treba posebno pozornost
nameniti preprečevanju vznemirjanja ptic pri izvajanju aktivnosti na
rolkarski stezi. |
Na objekte naj se ne
nameščajo zunanji zvočniki. V času gnezdenja (april do vključno julij)
so dovoljene le prireditve pri katerih se ne uporablja močnih
ojačevalcev. |
Učinkovitost ukrepov
je treba preverjati s prvim ocenjevanjem, po potrebi pa tudi z
obratovalnim monitoringom hrupa, ki ga je treba vršiti v obdobju treh
let. |
24. člen |
(varstvo voda) |
Območje se nahaja v
ožjem pasu podtalnice – vodovarstveno območje občinskega nivoja (Odlok o
varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče,
Uradni list RS, št. 49/02). Ožji varstveni pas - cona 2 predstavlja
območje s strogim režimom varovanja pitne vode in obsega prostor, kjer
še obstaja možnost hitrega posrednega ali neposrednega onesnaženja
zajetja pitne vode. |
Negativne vplive na
vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja
omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi: |
– Odpadne in izcedne
vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih
na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je treba
ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja
škodljivih tekočin (olja, goriva) je treba pripraviti načrt za hitro
ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na
gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža
podtalnice; |
– Na gradbišču ni
dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk); |
– Vsa začasna
skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi
je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla; |
– Oskrba delovnih
strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je
dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na
voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V
primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino odstraniti in
ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom; |
– Komunalne odpadne
vode iz novih objektov je treba voditi v predvideno fekalno
kanalizacijo, ki se naveže na obstoječo fekalno kanalizacijo;
|
– Padavinske vode iz
strehe objekta je treba speljati neposredno v predvideno meteorno
kanalizacijo, z iztokom v obcestni jarek; |
– Odvodnjo
padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti
preko peskolovov in lovilcev olj, iz katerih se nato vode speljejo v
meteorno kanalizacijo, z iztokom v obcestni jarek; |
– Treba je izbrati
takšne lovilce olj, ki bodo zadostili izračunu o dopustnem dotoku.
Pravilna dimenzioniranost lovilca olj se mora podati v tehničnem
poročilu; |
– Na območje se ne
vnaša umetnih gnojil, hranil in kemičnih preparatov; |
– Skladišči za
kurilno olje sta lahko max. prostornine do 5 m3 in morata biti
opremljena z neprepustno lovilno skledo z 10% večjo prostornino od
skladišča; |
– Voda za polnjenje
akumulacije se zagotavlja z deževnico; |
– V skladu z Odlokom
o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče
je v ožjem varstvenem pasu zajetij ter črpališč prepovedano graditi
skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi:
|
– Za posege na
vodovarstvenem območju je treba izvesti analizo tveganja za onesnaženje
podzemne vode. |
25. člen |
(svetlobno
onesnaženje) |
Osvetljevanje je
treba urejati v skladu s predpisi s področja svetlobnega onesnaženja
okolja (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
(Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). |
Prepovedano je
celonočno osvetljevanja objektov ali prireditev. Steze za rolkanje naj
se ne osvetljuje. Uporaba svetilk za osvetljevanje štartno-ciljnega
prostora, parkirišč, hotela (večnamenski objekt) in servisnih objektov
naj bo omejena na najmanjši obseg. |
Za osvetljevanje
območja se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in
nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska
svetila), namestitev svetilk se omeji na minimum, po polnoči se moč
osvetljevanja zmanjša, reklamna in okrasna osvetlitev je treba na
območju prepovedati, posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s
senzorji. |
Gradbišča se ponoči
naj ne osvetljuje, kvečjemu je dovoljena postavitev izključno
posameznega svetila za varovanje, ki naj bo opremljeno s senzorjem. |
26. člen |
(kulturna dediščina) |
Območje OPPN leži
izven evidentiranih in zavarovanih območij nepremične arheološke
kulturne dediščine, vendar z načrtovano površino predstavlja velik poseg
v prostor. Gre za odprte, deloma urbanizirane površine, zato je smiselno
predhodno z nedestruktivnimi arheološkimi raziskavami oceniti arheološki
potencial obravnavanega območja. |
Predhodna arheološka
raziskava na območju, ki ni registrirano arheološko najdišče, obsega:
|
– izvedbo predhodne
ocene arheološkega potenciala na obravnavanem območju, če le-ta ni bila
opravljena v postopku celovite presoje vplivov na okolje, na osnovi
katerih so lahko naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za
varstvo, |
– izvedbo zaščitnih
izkopavanj arheoloških najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi
postopki; ne glede na rezultate arheoloških raziskav so lahko predlagane
tudi posebne tehnične rešitve ali po potrebi tudi večje spremembe
prostorskih izvedbenih načrtov, |
– v primeru najdb
izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo izvedbenega projekta in
prezentacijo ostalin na mestu odkritja (in situ), |
– stalen arheološki
nadzor nad vsemi zemeljskimi deli na celotnem obravnavanem območju. |
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
27. člen |
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
Požarno varnost je
treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri
projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s
povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi
ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Upoštevati
oziroma zagotoviti je treba: |
– cono potresne
ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje (7. stopnje po MCS
lestvici (500-letno povratno obdobje)). |
– na obravnavanem
območju ni nevarnosti: |
– poplav |
– visoke podtalnice
|
– erozivnosti ter
plazovitosti terena |
– treba je upoštevati
požarno ogroženost naravnega okolja |
– zagotoviti ukrepe
varstva pred požarom (v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred
požarom; (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo))
|
– treba je zagotoviti
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje: |
– v sklopu OPPN je
načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe vodovodno
omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode |
– v hidrantnem
omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov.
|
– treba je zagotoviti
potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve
|
– zagotoviti pogoje
za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov,
dovozov |
– dovozne poti za
gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da
omogočajo osni pritisk 100 kN |
– treba je zagotoviti
potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce,
dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne
površine za gasilska vozila. |
Med gradnjo je treba
usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih
nesreč in njihovo sanacijo!! |
V primeru nezgod v
času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih
količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba
z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in
takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko
enoto. |
– v primeru
pomanjkanja vode se požarna voda črpa iz predvidene akumulacije. |
28. člen |
(zaščita pred
erozijo) |
Nasipi in izkopi se
izvedejo do planumske podlage po odstranitvi humusa. Nasipi oziroma
podlaga kjer je to potrebno po pregledu geomehanika se izvedejo iz
kamnitega naravnega materiala iz izkopa in uvalja v slojih deb. 30 cm.
Planum nasipov se uvalja do Ev2 = 60 MN/m2. |
VII. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE |
29. člen |
(etape) |
Načrtovane ureditve
je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da
predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi
potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Etapnost se
podrobneje prouči in določi v projektni dokumentaciji. |
VIII. DOPUSTNA
ODSTOPANJA |
30. člen |
(odstopanja) |
Vse ureditve in
dimenzije, navedene v tem odloku, se natančneje določijo v projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradbena površina
stavb lahko sega izven gradbenih mej za največ 1,0 m. Znotraj gradbenih
mej je možno združevanje in razdruževanje gradbenih mas, spreminjanje
lokacije, oblike, velikosti in števila stavb. Upoštevati je potrebno
določeno maksimalno etažnost stavb. Tehnični elementi za zakoličenje
parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v
projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. |
Pri realizaciji OPPN
so dopustna odstopanja od tehničnih in oblikovalskih rešitev, lokacij
ter dimenzij, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so
primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, tehnološkega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski
in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi
interesi. Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene
s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu
prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno
pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
IX.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
31. člen |
(občinski prostorski
akti) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka na ureditvenem območju iz 3. člena tega odloka prenehajo
veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu Rogla na Pohorju, Občina
Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 24/80, 31/80, 19/82 in 34/87). |
32. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 3505-0007/2008-47 |
Zreče, dne 8. julija
2009 |
|
Župan |
Občine Zreče
|
mag. Boris Podvršnik
l.r. |