Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 –
ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C, 80/10 – ZUPUDPP in 61/17 - ZUreP-2) ter 16.
člena Statuta Občine Videm
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016-UPB-2, 45/2017), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018
(Uradni list RS, št.80/16 in 33/17-ZIPRS1718), prve in tretje alineje
41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni
list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št.
24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v
nadaljnjem besedilu: ZSZ), 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c
člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr.,
92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 –
ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15 in
61/17 - GZ), je Občinski svet Občine Videm na 25. seji, dne 28.11.2017,
sprejel |
|
ODLOK |
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA |
V OBČINI VIDEM |
|
I. Splošna določba |
|
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem
odlokom se sprejmejo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo: |
·
lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje
stavbnega zemljišča, |
·
opremljenost stavbnega zemljišča s
komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve za
te objekte in naprave, |
·
izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem
dohodka v gospodarskih dejavnostih, |
·
merila za oprostitev plačevanja
nadomestila. |
|
II. Določitev zazidanih in nezazidanih
stavbnih zemljišč |
|
2. člen |
(zazidana in nezazidana stavbna zemljišča) |
Za
zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, kot
jih določajo predpisi o urejanju prostora in predpisi o graditvi
objektov. |
|
3. člen |
(določitev površine zazidanega stavbnega
zemljišča) |
(1)
Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča
predstavljajo Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški
kataster, ki jih vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za
potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke. |
(2)
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi
kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov
posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna
površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni
stavbni del. |
(3)
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot
neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega
stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih
delov, ki so funkcionalno povezani z njim. |
(4) V
površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se štejejo
tudi zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot spremljevalne
površine za opravljanje poslovne dejavnosti. To so predvsem zunanja
parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na prostem,
nepokrita skladišča, športna igrišča. |
(5) Če
podatek o površini zazidanega stavbnega zemljišča v navedenih uradnih
evidencah ne obstaja ali je očitno napačen, le-tega na podlagi
terenskega ogleda ali podatkov iz projektne dokumentacije objekta določi
organ občine, pristojen za odmero nadomestila. Skladno z državno
zakonodajo se na ta način pridobljen podatek pred odmero posreduje
zavezancu v pregled. |
(6)
Občina pristojni geodetski upravi predlaga vpis novih podatkov oziroma
vpis sprememb ali uskladitev podatkov v ustrezne evidence v skladu s
predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. |
(7)
Podatki, ki jih občina v skladu s prejšnjim odstavkom ne more vpisati v
ustrezne evidence, zavezanci pa v skladu z zakonom, ki ureja graditev
objektov, sami niso predlagali vpisa novih ali spremenjenih podatkov, se
štejejo za pravilne, dokler v ugotovitvenem postopku, začetem na podlagi
pritožbe zavezanca zoper odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča, ni ugotovljeno dejansko stanje, ki predstavlja osnovo za
odmero površine za tekoče leto in prihodnja odmerna leta. |
|
4. člen |
(določitev površine nezazidanega stavbnega
zemljišča) |
(1)
Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča
predstavljata evidenci Zemljiški kataster in Kataster stavb, ki ju vodi
Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila
črpa potrebne podatke. |
(2)
Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina
zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 2.
člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega prostorskega akta. |
|
III. Določitev območij odmere nadomestila |
|
5. člen |
(območja odmere nadomestila) |
Območja, ki so predmet odmere nadomestila, določa veljaven prostorski
akt. Na celotnem območju Občine Videm se plačuje nadomestilo v eni
kakovostni skupini. |
|
IV. Merila za določitev višine nadomestila |
|
6. člen |
(splošna merila) |
(1) Za
določitev višine nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča
se upoštevajo naslednja merila: |
·
lega in namen stavbnega zemljišča, |
·
opremljenost stavbnega zemljišča s
posamezno vrsto gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji
infrastrukture gospodarskih javnih služb. |
(2) Za
zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo tudi merila: |
·
smotrnost uporabe zazidanega stavbnega
zemljišča, |
·
izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem
dohodka. |
|
7. člen |
(lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča) |
(1)
Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča, oziroma dela stavbe na tem
stavbnem zemljišču, se določi na podlagi evidenc o nepremičninah. Glede
na vrsto dejanske rabe dela stavbe in geografsko lego, se zazidano
stavbno zemljišče vrednoti na naslednji način: |
|
Namen |
Število točk |
A – Stanovanjski namen
Sem spadajo:
- enostanovanjske stavbe,
- dvostanovanjske stavbe,
- tri- in večstanovanjske stavbe,
- stanovanjske stavbe za posebne družbene
skupine,
- garažne stavbe, če se prostor ne
uporablja za opravljanje dejavnosti. |
150 |
B – Poslovni namen
Sem spadajo:
- gostinske stavbe,
- poslovne in upravne stavbe,
- trgovske stavbe in stavbe za storitvene,
- stavbe za promet in izvajanje
komunikacij,
- industrijske stavbe,
- rezervoarji, silosi in skladišča,
- stavbe splošnega družbenega pomena,
- garažne stavbe, če se uporabljajo za
opravljanje dejavnosti. |
250 |
C – Kmetijska dejavnost
Sem spadajo:
- stavbe za rastlinsko pridelavo,
- stavbe za rejo živali,
- stavbe za spravilo pridelka,
- druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
če se deli stavbe uporabljajo za izvajanje
kmetijske dejavnosti. |
250 |
Zunanje površine iz 4. odstavka 3. člena |
250 |
|
(2)
Stanovanjski in poslovni namen se odmerita tudi za druge nestanovanjske
stavbe, v kolikor se ugotovi, da se del stavbe uporablja za stanovanjski
ali poslovni namen. V tem primeru se določijo točke glede na ugotovljen
namen uporabe iz zgornje tabele. |
|
8. člen |
(lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča) |
Namen
uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na namensko
rabo območja, kot jo določa veljavni prostorski akt in se vrednoti na
naslednji način: |
|
Namembnost zemljišča |
Število točk |
Območja za izgradnjo stanovanjskih stavb |
10 |
Območja za izgradnjo stanovanjsko poslovnih
stavb |
15 |
Območja za izgradnjo poslovnih stavb |
30 |
|
9. člen |
(opremljenost stavbnega zemljišča) |
(1)
Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti in omrežji gospodarske javne
infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb se
ovrednoti z naslednjimi točkami: |
|
Opremljenost |
Število točk |
a.) cesta v makadamski izvedbi |
5 |
b.) cesta v asfaltni izvedbi |
10 |
c.) vodovodno omrežje |
5 |
d.) električno omrežje |
5 |
e.) omrežje elektronskih komunikacij |
10 |
f.) javna razsvetljava |
5 |
g.) kanalizacijsko omrežje |
10 |
|
(2)
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka, če je omrežje, na
katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča
do vključno 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in
koriščenja teh komunalnih objektov in naprav. |
|
10. člen |
(smotrnost uporabe zazidanega stavbnega
zemljišča) |
Smotrnost uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se, glede na gostoto
zazidave vrednoti na naslednji način: |
|
Smotrnost |
Število točk |
Enostanovanjske stavbe |
12 |
Večstanovanjske stavbe |
5 |
|
11. člen |
(izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem
dohodka) |
Pri
posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo
izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih
dejavnostih, kar je posledica ugodne lokacije stavbnega zemljišča glede
na možnost ustvarjanja dohodka. |
|
Dejavnost |
Točke izjemne ugodnosti |
Bencinski servisi |
700 |
Dejavnosti na mejnem prehodu Cvetlin
(pas 150 m) |
900 |
Proizvodnja in distribucija električne
energije |
200 |
|
V. Odmera nadomestila |
|
12. člen |
(določitev višine nadomestila) |
(1)
Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot
vsota točk, dobljenih iz 7., 9., 10. in 11. člena tega odloka, ki se
pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino
točke za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča. |
(2)
Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot
število točk, dobljenih iz 8. in 9. člena tega odloka, ki se pomnožijo s
površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za
odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. |
|
13. člen |
(vrednost točke) |
(1)
Vrednost točke za izračun nadomestila za zazidano in nezazidano stavbno
zemljišče na območju občine Videm določi s sklepom občinski svet na
predlog župana. Če občinski svet ne določi vrednosti točke za izračun
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča do 31. decembra za prihodnje
leto, se vrednost točke s 1. januarjem tekočega leta valorizira z
indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični
urad RS, za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero se
nadomestilo odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. |
(2) V
letu 2018 znaša vrednost letne točke 0,0014 EUR. |
|
14. člen |
(zavezanec) |
(1)
Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je
neposredni uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (imetnik pravice
razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega
prostora, imetnik stanovanjske pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec
za plačilo lastnik. |
(2)
Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je
njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta
vzpostavljena na zemljiški parceli. |
|
15. člen |
(prijava nadomestila) |
Zavezanec za plačilo nadomestila je dolžan občinski upravi sporočiti vse
spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na odmero nadomestila v roku
petnajstih dni po nastanku spremembe. V kolikor zavezanec tega ne
sporoči si občinska uprava pridobi sama podatke iz ustreznih evidenc. |
|
VI. Oprostitve plačila nadomestila |
|
16. člen |
(oprostitve plačila nadomestila) |
(1)
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje: |
·
za zazidana stavbna zemljišča, katera se
neposredno uporabljajo za potrebe obrambe in zaščite RS, |
·
za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo
tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo
osebje, |
·
za objekte mednarodnih in meddržavnih
organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje
njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, |
·
za stavbe, ki jih uporabljajo verske
skupnosti za svojo versko dejavnost. |
(2)
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo
pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del
stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če
je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno
plačal stroške komunalnega prispevka. Petletna oprostitev začne teči od
dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. |
|
VII. Prehodna in končna določba |
|
17. člen |
(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka) |
(1) Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča v Občini Videm (Uradni list RS, št.
118/2003). |
(2)
Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nadomestila za pretekla odmerna
leta, se obravnavajo na podlagi takrat veljavnega odloka. |
|
18. člen |
(uveljavitev odloka) |
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018. |
|
Številka: 007-04/2017-07 |
Datum:
28.11.2017 |
|
|
Občina Videm |
|
Friderik Bračič, župan |
|