|
Na podlagi 39. in 40. člena
zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93
in 71/93) ter 21. člena
statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 44/95, 41/96) je
Občinski svet občine Ribnica na 28. seji dne 7. aprila 1998 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o zazidalnem načrtu za
območje stanovanjske soseske R6 – S6 Mali Humec |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje
stanovanjske soseske R6-S6 “Mali Humec” v Občini Ribnica, ki ga je
izdelala area – Line d.o.o. Cerknica, Podjetje za prostorski, svetovalni
in gradbeni inženering, v juniju 1996 in januarju 1997, pod številko 96/VII
– 54. |
|
|
2. člen |
|
|
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: |
|
|
Tekstualni del: |
|
|
– obrazložitev, |
|
|
– geodetska dokumentacija, |
|
|
– besedilo odloka, |
|
|
– ekonomska presoja, |
|
|
Grafični del: |
|
|
1. Izvleček iz dolgoročnega plana |
|
|
– načini
urejanja M 1 : 5000 |
|
|
– naselja in
območja, ki se urejajo s M 1 : 50000 |
|
|
posebnimi
plani |
|
|
– naravni in
kulturni spomeniki M 1 : 50000 |
|
|
– prometno
omrežje |
|
|
– območja
infrastrukturnih objektov M 1 : 50000 |
|
|
in naprav
izven naselij |
|
|
– omrežje za
oskrbo s pitno vodo M 1 : 50000 |
|
|
– odvajanje
odpadnih vod |
|
|
– energetsko
omrežje M 1 : 50000 |
|
|
2. Programska zasnova |
|
|
– prikaz
območja M 1 : 5000 |
|
|
– idejna zasnova
poselitve |
|
|
3. Obstoječe
stanje območja M 1 : 1000 |
|
|
4. Zazidalno
ureditvena situacija M 1 : 1000 |
|
|
5. Namenska
raba M 1 : 1000 |
|
|
6. Funkcionalno
oblikovalske usmeritve |
|
|
– lociranje
objektov M 1 : 1000 |
|
|
7. – gabariti
objektov |
|
|
8. Hortikulturne
ureditve M 1 : 1000 |
|
|
– situacija |
|
|
– detajli |
|
|
9. Prometne
rešitve M 1 : 1000 |
|
|
– situacija |
|
|
– prerezi |
|
|
10. Načrt
parcelacije M 1 : 1000 |
|
|
11. Meja območja
na katastrskem načrtu M 1 : 1000 |
|
|
12. Idejne
rešitve infrastrukture M 1 : 1000 |
|
|
(–
kanalizacija, vodovod, elektrika, telefon) |
|
|
13.Etape
izvajanja M 1 : 1000 |
|
|
II. MEJE OBMOČJA |
|
|
3. člen |
|
|
Območje, ki se ureja s tem zazidalnim načrtom leži ob robu
starejše stegnjene pozidave s centralnimi dejavnostmi, novejše
organizirane ter odprtim prostorom. Območje je pretežno namenjeno
stanovanjski gradnji s poslovnimi dejavnostmi v okviru objektov.
Poslovna dejavnost ne sme presegati 30% brutto uzurpirane površine proti
celotni grajeni strukturi na določeni gradbeni parceli. |
|
|
Območje je mešana stanovanjska gradnja, dopolnjena s
poslovno, trgovskimi, storitvenimi in gostinskimi dejavnostmi. V območju
niso dovoljene proizvodne dejavnosti in dejavnosti, ki povzročajo
prekomeren hrup, vibracije, onesnaževanje zraka in voda ter nimajo
zunanjih deponij. Skladiščni prostori tako materiala, proizvodov ali
odpadkov so le v okviru zaprtih prostorov osnovnih gabaritov. |
|
|
4. člen |
|
|
Območje zazidalnega načrta R6-S6 Mali Humec po
funkcionalnih delih obsega naslednje parcele: |
|
|
R6/S6 – D1 – dopolnilna gradnja |
|
|
(obstoječa pozidava) |
|
|
R6/S6 – S2 – individualna stanovanjska gradnja |
|
|
(nova pozidava) |
|
|
R6/S6 – P3 – pogojna zazidava |
|
|
(del nove pozidave pod posebnimi pogoji, ki se definirajo
v lokacijskem |
|
|
postopku) |
|
|
III. FUNKCIJE OBMOČJA
S POGOJI IZRABE |
|
|
5. člen |
|
|
Območje je razdeljeno na tri funkcionalne sklope: |
|
|
– del območja z obstoječo pozidavo, individualnimi hišami
ruralnega značaja, se predlagajo rešitve v zvezi z nadaljnjimi širitvami
in prenovami objektov v skupen koncept, |
|
|
– del nove pozidave, ki obsega pobočja griča Mali Hunec,
je namenjen stanovanjski gradnji z dopolninimi dejavnostmi v okviru
objektov, |
|
|
– gradnja na območju, ki je opredeljeno kot pogojno
zazidljivo, je odvisna od rezultatov predhodnih zaščitnih arheoloških
raziskav. Gradnja na ostalih travnih površinah in na območju
predvidenega trga Mali Humec mora potekati pod arheološkim nadzorom,
zato so investitorji dolžni ta dela pravočasno prijaviti LRZVNKD, ki bo
nadzor izvajal. |
|
|
Osnovna namembnost območja in seveda tudi objektov so
stanovanjski objekti. V okviru objektov pa je možno poleg stanovanj
urediti tudi prostore za razne dejavnosti, ki ne motijo bivalnega okolja
naselja kot celote. |
|
|
V dokumentu so naznačene lokacije željenih javnih
dejavnosti, ker je smiselno dopolniti program s centralnimi funkcijami
in oblikovati sosesko kot zaključeno celoto z vsemi (ne samo spalnimi)
funkcijami. |
|
|
Površine obsegajo: |
|
|
A) območje individualne stanovanjske gradnje |
|
|
– novogradnja (R6/S6 – S2 in R6/S6 – P3) |
|
|
V pobočju ležeče prostostoječe stanovanjske hiše, ki se
navezujejo na novozgrajeni prometni skelet s prilagoditvijo na razgiban
relief. Gradnja je zasnovana v podolgovati zasnovi, kjer je daljša
stranica vzporedna s plastnicami, kakor tudi sleme simetrične
dvokapnice. Oblikovno je možno na glavno os priključiti izzidek v
pravokotni smeri, ki nudi dodatno tlorisno površino za dopolnilne
dejavnsti, ali tvori dvorišče ali oblikuje bivalni zunanji ambient. |
|
|
B) območje dopolnilne stanovanjske gradnje |
|
|
– obstoječa pozidava (R6/S6 – D1) |
|
|
Ob cesti ležeč kompleks obstoječe neorganizirane pozidave
tvori z novim delom zazidave skupno sosesko, ki se stika s centralnimi
funkcijami celotnega naselja. Skladno z oblikovalskimi zahtevami nove
soseske se določajo pogoji nadaljnjih širitev in oblikovanje objektov
obstoječe pozidave. |
|
|
C) osrednji trg |
|
|
Na reliefnem prelomu je oblikovan manjši trg, ki po svoji
zasnovi poleg napajanja stanovanjskih objektov, tvori osrednji prostor
naselja. Glede na gravitacijsko zaledje je ta osrednji prostor manjši,
zato je tu predvideno samo izpostavljeno oblikovana hortikulturna
ureditev. |
|
|
D) križišča in peš povezave |
|
|
Zahteven prometni skelet tvori nekaj križišč, ki jih je
potrebno urediti kot dobre orientacijske točke. Kljub temu, da je
soseska namenjena individualni pozidavi planiramo skupne peš povezave za
lažje in hitrejše povezave v prečnih smereh naselja. Ureditve
rekreacijskih in igralnih površin so izven obravnavanega območja. Delno
so zagotovljene v neposrednji bližini (šola in vrtec). |
|
|
6. člen |
|
|
Vrste posegov v prostor |
|
|
V obravnavanem R6/S6 – D1 območju so dovoljeni naslednji
posegi: |
|
|
– redno vzdrževanje objektov, naprav in okolice, |
|
|
– adaptacije, |
|
|
– rekonstrukcije, |
|
|
– prizidave – pogojno, |
|
|
– nadzidave – pogojno, |
|
|
– nadomestna gradnja, |
|
|
– novogradnja (kot dopolnitev), |
|
|
– spremembe namembnosti stanovanjskih objektov in delov
objekta za potrebe centralnih dejavnosti (nemoteča obrt), |
|
|
– gradnja za potrebe komunalne in prometne infrastrukture, |
|
|
– ureditev zunanjih, zelenih, in prostih površin. |
|
|
7. člen |
|
|
Gradnja prostostoječih objektov je dopustna na
novooblikovnih zemljiščih, pri čemer se upošteva oblikovanost terena in
velikost razpoložljive parcele skladno z urbanističnimi konstantami.
Zemljišče za gradnjo objektov mora biti vsaj 1,5 krat večje od brutto
etažne površine vseh objektov na pripadajočem zemljišču. |
|
|
8. člen |
|
|
V območju R6/S6 – S2 in R6/S6 – P3 individualne gradnje
veljajo pogoji, ki se bodo lahko gradili s časovnim zamikom: |
|
|
– maksimalen vertikalen gabarit za individualno gradnjo je
dK + P + M, |
|
|
– maksimalen horizontalen gabarit stanovanjskega
(glavnega) objekta je določen z obvezno izhodiščno točko v načrtu
oziroma mejo maksimalne tlorisne zasnove, kot je določena v grafičnih
prilogah (glej karta št. 6 in 7 – funkcionalno rešitve), |
|
|
– pri oblikovanju objektov je nujno upoštevati tipične
arhitekturne zasnove in člene, ki jih opredeljuje tipika posamezne
arhitekturne krajine, |
|
|
– pri gradnji novih prostostoječih objektov je potrebno
upoštevati: |
|
|
– glavno smer slemena, |
|
|
– vzporednost slemen med seboj in z drugimi elementi v
prostoru, |
|
|
– izhodiščno točko objekta (en vogal), ki tvori
oblikovanost ulice, |
|
|
– prilagojenost terenu z obsegom etaž ali medetaž, |
|
|
– vsi pogoji so za vsak poseg prikazani v grafični prilogi
– karta št. 6 in 7, |
|
|
– izgradnja dopolnilnih objektov tudi dozidave na
funkcionalnih zemljiščih prostostoječih individualnih hišah je dovoljena
pod pogoji: |
|
|
– tlorisna bruttoetažna površina vseh objektov na
zemljišču ne sme presegati 30% etažne površine stanovanjske hiše, |
|
|
– vertikalen gabarit dopolnilnih objektov in dozidav je P
+ dP, ali v vkopanih primerih dK + P + dP, |
|
|
– vsi dopolnilni objekti po namenu služijo kot dopolnitev
stanovanjskim prostorom oziroma njihovi dopolnilni dejavnosti, |
|
|
– dopolnilna gradnja naj bo locirana ob stanovanjski
objekt tako, da ublaži močne višinske kontraste (P + M – padajoč teren –
oporni zid), |
|
|
– dopolnilno gradnjo je nujno oblikovati v skladno
arhitektonsko celoto pozidave na parceli, oziroma težiti k spojitvi
objektov v eno grajeno strukturo na parceli, |
|
|
– pri dozidavah je potrebno zagotoviti vsem varstvenim,
sanitarno-tehničnim in požarnim predpisom (dostop, dovoz, intervencija,
hrup, osvetlitve, onesnaževanje zraka, požarni obmiki ali ukrepi, moteči
pogledi, itd.), |
|
|
– vse nastale kaskade zaradi opornih zidov, ureditev teras
ali dopolnilne gradnje je nujno maksimalno zimzeleno ozeleniti |
|
|
– oporni zidovi se izvedejo po izgledu v kamiti izvedbi. |
|
|
9. člen |
|
|
– Ob povezovalni cesti so locirane parkirne površine ter
predvidena gradnja garažnih objektov. |
|
|
– Na parkiriščih ni dovoljena gradnja garažnih ali drugih
sekundarnih objektov. |
|
|
– Predvidene površine za parkiranje se ne sme zmanjševati. |
|
|
– Posamezni deli soseske se v prikazanem konceptu
povezujejo z bližnjicami za peš promet. |
|
|
– Poleg promenadne aleje ima ob vstopu v naselje ploščad s
pogledom na širše območje in glavno regionalno cesto ter leži v
presečišču poti. |
|
|
– Ob osrednjem delu se v zelenicah uredi igrišče za
najmlajšo populacijo prebivalstva. |
|
|
– Dostopnost do novih stavbnih površin mora biti
funkcionalno in varnostno v skladu z osnovnimi principi urejanja
novogradenj, oziroma prometno-tehnično varen. |
|
|
– Intenzivnost rabe se s posameznim posegom ne sme
bistveno spreminjati. |
|
|
– Vsi posegi morajo biti usklajeni s predpisi o požarni
varnosti, ter sanitarno tehničnimi predpisi. |
|
|
10. člen |
|
|
Spremembe namembnosti objektov so možne le v tolikšni
meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. Ni dovoljeno
vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo
namembnost. Objekt z novo namembnostjo ne sme motilno vplivati na
bivalne in delovne pogoje sosednjih in okoliških objektov. Dopustne so
spremembe funkcij objektov za potrebe razvoja naselja kot dopolnitev,
predvsem centralnim dejavnostim. |
|
|
Programi proizvodnih in drugih servisnih dejavnosti, ki
potrebujejo večje zunanje deponije in odprto skladiščenje, ter
obremenjujejo območje z emisijami hrupa in povečanjem prometa, ne sodijo
v območje. |
|
|
11. člen |
|
|
Gradnja pomožnih objektov, ki jih določa odlok o določitvi
objektov za potrebe občanov in njihovih družin (SDL, št. 9/86 in Uradni
list RS, št. 15/94) je dopustna le, kadar v sklopu obstoječih objektov
ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb in, ko dovoljuje
velikost zemljišča, ki mora biti večje 1,5 krat od brutto etažne
površine vseh objektov na skupnem dvorišču. Pri novogradnji se najprej
te potrebe rešujejo znotraj objekta. Kolikor pa je nujno graditi pomožne
objekte, se le ti locirajo v podaljšku obstoječih smeri in so praviloma
na eni strani navezani na glavni objekt. Ti prizidani deli naj ne
ovirajo preglednosti prometnih površin, ne ovirajo osončenja bivalnih
prostorov sosednjih objektov in so oblikovani v skladno arhitektonsko
celoto z osnovnim objektom. |
|
|
12. člen |
|
|
Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice,
telefonske govorilnice, nadstreški, klopi, brisoleji, in ulične svetilke
morajo biti oblikovno poenoteni in skladni s celostno podobo soseske.
Pred izdajo dovoljenja za postavitev teh vrst objektov in naprav je
potrebno predložiti skico nameravanega posega, ki jo pristojna služba
uskladi s celostno podobo uličnega izgleda ožjega območja soseske. |
|
|
13. člen |
|
|
Večja reklamna znamenja, informacijske table in turistične
oznake naj bodo praviloma postavljena na skupnih lokacijah tako, da niso
moteče za okoliški ambient, ter ne ovirajo prometa in vzdrževanja
komunalnih naprav. Pred izdajo ustreznega dovoljenja za postavitev
ulične opreme in vsake oznake mora investitor predložiti skico
nameravanega posega, ki jo pristojna služba uskladi s celostno podobo
uličnega izgleda ožjega območja soseske. |
|
|
Kolikor niso oznake, table, znamenja in druga ulična
oprema primerno vzdrževana, jih je dolžan investitor odstraniti po
pogojih pristojne urbanistične inšpekcije, oziroma jih odstrani
komunalno podjetje na stroške investitorja. |
|
|
14. člen |
|
|
Lokacija za postavitev spominskega ali kakega drugega
obeležja naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične
presoje prostora, tako da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor. |
|
|
15. člen |
|
|
Velikosti gradbene parcele za individualno gradnjo so
določene z osnovnim načrtom parcelacije. |
|
|
Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev
spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če
so potrebe v skupnem širšem prostoru (peš aleja, igralne površine,
skupna parkirišča itd.). |
|
|
Hortikulturne ureditve |
|
|
16. člen |
|
|
Območja dosedanjih oblikovanih zelenih površin je potrebno
obnoviti in ves čas vzdrževati. Območje urejanja se tudi po
hortikulturnem značaju deli na 3 funkcionalne sklope. |
|
|
Zaradi izpostavljene lege so v zazidalno ureditveni
situaciji (list št. 4) naznačene lokacija predpisane zasaditve z
visokimi avtohtonimi drevesi ter površine, ki se sanirajo z nižjimi
grmovnicami. |
|
|
Potrebno je vzdrževanje vrtov ob individualnih hišah
vključno z objekti v vrtovih in ograjami ter zidovi. Dovoljena je
uporaba tudi drugih drevesnih in grmovnih vrst, ne samo avtohtonih, kar
velja tako za prostostoječe rastline, skupine in žive meje. |
|
|
17. člen |
|
|
Naročnik ZN je obvezen določiti vzdrževalca vseh skupnih
površin. Zelene površine je potrebno redno kositi in vzdrževati
posamezna drevesa, skupine dreves in druge zelene sklope. |
|
|
Eventualne nadomestitve odmrlega ali poškodovanega rastja
je vzdrževalec dolžan izvesti z istimi rastlinskimi vrstami. |
|
|
IV. POGOJI ZA
URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE |
|
|
18. člen |
|
|
Povezave med posameznimi deli območja urejanja omogoča
načrtovan sistem cest in pešpoti, ki je funkcionalno prirejen
urbanistični zasnovi naselja, le-ta pa se prilagaja oblikovanosti in
danostim prostora. |
|
|
19. člen |
|
|
Območje zazidave je določeno z obodno parcelacijo.
Notranja parcelacija, ki je prikazana v grafičnem delu, je obvezna. Lega
in velikost objektov je definirana v grafičnih prilogah ureditvenega
načrta. |
|
|
20. člen |
|
|
Specifika posameznih lokacij znotraj soseske zahteva
specifične rešitve, ki so prikazane v grafičnih prilogah in so obvezno
izhodišče projektantom posameznih objektov. |
|
|
21. člen |
|
|
Pri oblikovanju arhitekturnih členov kot so: zunanji
hodnik, hodnik na stebrih, mostovž, balkon, zunaje stopnišče, arkade,
vogalne arkade, opaž, zatrep, dimnik, ograja, vhod, portal, stebri in
slopi, vratni okvir, dvoriščni vhod, okno, okenski okvir, fasadni
elementi v ometu, v kamnu, v lesu, naj projektanti v večji meri
uporabljajo oblikovanje z usmeritvami arhitekturne krajine (po prof.
Fistru). |
|
|
V. PROMETNE UREDITVE |
|
|
22. člen |
|
|
Osnovne prometne rešitve slonijo na obstoječi osnovni
mreži. Skladno s prometno zasnovo poteka motorni promet po razvejanem
cestem sistemu dvosmernih ulic. |
|
|
23. člen |
|
|
V delu naselja z individualno stanovanjsko gradnjo je
potrebno za potrebe parkiranja stanovalcev in obiskovalcev predvideti
prostore znotraj individualnih parcel. |
|
|
24. člen |
|
|
Za potrebe dopolnilnih dejavnosti v predelu individualne
gradnje je treba pred izdajo dovoljenja za dejavnost preveriti
zadostnost prostora za parkiranje na sami parceli in brez večjih
obremenitev za ožje okolje tudi primernost glede na pogostost in varnost
dostav in frekvence samega prometa. |
|
|
25. člen |
|
|
Intervencijski promet je dovoljen po vseh prometnih in
drugih utrjenih površinah. |
|
|
26. člen |
|
|
Peš promet je urejen ob vseh prometnih površinah. Glavne
dostopne ceste imajo urejen enostranski 1,2m širok hodnih za pešce.
Naselje po svoji zasnovi omogoča tudi nekatere prečne povezave med
prometnicami s peš koridorji oblikovani z javnimi stopnišči, kot je
razvidno v grafičnih prilogah. |
|
|
VI. POGOJI KOMUNALNEGA
UREJANJA |
|
|
27. člen |
|
|
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma
novozgrajeno komunalno omrežje. Investitorji so obvezni skladno z skupno
izgradnjo primarnih vodov ter dinamiko gradnje poskrbeti za potrebne
priključke, ki tvorijo opremljenost stavbnega zemljišča. |
|
|
Komunalna oprema obsega omrežja in naprave za oskrbo s
pitno vodo, naprave in omrežje za odvajanje odpadnih vod, oskrbo z
električno energijo, omrežje zvez ter plinovodno omrežje. Načrti
komunalnih naprav morajo upoštevati planske usmeritve, zasnove, ki so
jih izdelale pooblaščene organizacije in v skladu z določili predpisov
in pravilnikov veljavnih na območju Občine Ribnica. |
|
|
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki
zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, vodo, tla) in ustrezno
obrambno zaščito (varstvom pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah,
zmanjšanje ogroženosti itd.) |
|
|
Priključitev objektov na komunalne naprave je možna v
skladu s pogoji upravljalcev. |
|
|
28. člen |
|
|
Vodovodno omrežje |
|
|
V območju zazidalnega načrta je potrebno zgraditi novo
vodovodno omrežje. Istočasno se zgradi tudi hidrantno omrežje z
nadzemnimi hidranti, ki se priključi na obstoječe omrežje. Trasa omrežja
in nadzemnih hidrantov je razvidna iz situacije komunalnega omrežja
(vodovod, kanalizacijsko omrežje) v M 1 : 1000. |
|
|
Vodovodno omrežje se priključi na obstoječe omrežje v
naselju Dolenja vas. |
|
|
29. člen |
|
|
Kanalizacijsko omrežje |
|
|
V območju zazidalnega območja je potrebno zgraditi novo
kanalizacijsko omrežje, ločeno za fekalno in meteorno kanalizacijo.
Trasa kanalizacijskega omrežja in vseh spremljajočih objektov je
razvidna iz karte komunalnih naprav v M 1:1000, ki je sestavni del
zazidalnega načrta. |
|
|
Fekalno in meteorno kanalizacijo na vzhodni strani
zazidalnega območja se priključiti na kanal, ki je planiran oziroma ga
je potrebno zgraditi, to je kanal “A”, ki je predviden v idejnem
projektu, ki ga je izdelalo Cestno podjetje Novo mesto. |
|
|
Fekalno kanalizacijo zahodnega dela zazidalnega območja
priključimo na novopredvideno čistilno napravo za 200 EE, ki je locirana
ob lokalni cesti z možnostjo izpusta v obstoječi potok. |
|
|
Na trasi kanala 1 je predvideno črpališče za prečrpavanje
iz nižje ležečega predela v jašek J15 in nato v čistilno napravo. |
|
|
Meteorno kanalizacijo pa na lokaciji jaška J19 preko
peskolova in lovilca olja speljemo v melioracijske kanale proti področju
Blata. Drugi del meteorne kanalizacije pa pred čistilno napravo
preusmerimo na peskolov in lovilec olja v obstoječi potok. |
|
|
30. člen |
|
|
Ravnanje z odpadki |
|
|
Komunalni odpadki se odvažajo na občinsko deponijo
komunalnih odpadkov. Posode za zbiranje odpadkov so tipske. Tip in
velikost posode določi upravljalec odvoza odpadkov. Dostopi do
zabojnikov morajo biti vedno dostopni s specialnimi smetarskimi vozili
za odvoz odpadkov. |
|
|
Vsi koristniki odvoza so se dolžni ravnati v skladnu z
odlokom o obveznem odstranjevanju odpadkov na območju Občine Ribnica. |
|
|
Kolikor na posamezni parceli zaradi dopolnilne ali druge
dejavnosti nastajajo posebni odpadki, je potrebno v projektu za
pridobitev dovoljenj predvideti prostor za zbiranje in odvoz skladno z
zahtevami zdravstvene inšpekcije. Vse deponije za potrebe dejavnosti
morajo biti na zemljiščih investitorja. |
|
|
31. člen |
|
|
Pogoji za energetsko
urejanje območja |
|
|
Na območju zazidalnega načrta poteka visokonapetostno
omrežje 20 kV, ki ga je potrebno prestaviti. Območje se bo napajalo iz
obstoječe trafo postaje, ki je locirana pri osnovni šoli. Za področje
novega zazidalnega načrta se zgradi nova trafo postaja. Trasa omrežja in
lokacija trafo postaje je razvidna iz karte elektro omrežja, ki je
sestavni del zazidalnega načrta. |
|
|
Trasa elektro omrežja poteka na nasprotni strani, kot
trasa vodovoda in kanalizacije. |
|
|
Na isti trasi kot nizkonapetostno omrežje je tudi omrežje
javne razsvetljave. |
|
|
Za javno razsvetljavo uporabimo svetilke UE 283, višine 4
m. |
|
|
Lokacija trafo postaj in trasa omrežja je razvidna iz
karte komunalnih naprav (elektro in telefonsko omrežje) v M 1 : 1000. |
|
|
32. člen |
|
|
Telekomunikacijsko
omrežje |
|
|
Na območju zazidalnega načrta ni telekomunikacijskega
omrežja. Priključitev telekomunikacijskega omrežja je v ATC Dolenja vas.
Na območju zazidalnega načrta se zgradi kabelska kanalizacija. |
|
|
Jaški PTT kabelske kanalizacije se izvedejo v takem
razporedu, da je mogoče priti s kabli v najbližja fasadna razvodišča in
iz njih nadaljevati priključevanje predvidenih objektov. |
|
|
Cevi za novo omrežje se položi vzporedno z
elektroenergetskim omrežjem. |
|
|
Lokacija telefonskega omrežja je razvidna iz karte
komunalnih naprav (elektro in telefonsko omrežje) v M 1 : 1000. |
|
|
VII. POGOJI VAROVANJA
IN IZBOLJŠANJE OKOLJA |
|
|
33. člen |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
V območju ZN trenutno ni predvidena dejavnost, ki
predstavlja večjo nevarnost za onesnaževanje zraka. Predvidena gostota
malih kurišč pa lahko predstavlja povečano emisijo, še zlasti ob uporabi
slabših vrst goriva. Posebno pozornost je potrebno posvetiti temu, da se
ne bi povečale emisije. |
|
|
Za objekte tehnoloških dopolnilnih dejavnosti ali posebna
kurišča določi pogoje Hidrometeorološki zavod RS. |
|
|
Pri objektih, ki imajo možnost izgradnje obratovalnic
dopolnilnih dejavnosti, je potrebno preveriti možnost prekomernega
onesnaževanja zraka. |
|
|
34. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
Soseska Mali Humec je zaradi svoje lege nekoliko
izpostavljena prometnemu hrupu – tranzitni promet. S posebnimi ukrepi
želimo zmanjšati hitrosti in s tem tudi ublažiti hrup. Po maksimalni
dolžini ob cesti naj bodo protihrupne ozelenjene bariere. Celotno
območje zazidalnega načrta spada v III. stopnjo varstva pred hrupom –
mešano območje, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje. |
|
|
Mejne ravni hrupa za to območje so: |
|
|
– dnevna 60 dBA – nočna 50 dBA, |
|
|
kritične ravni za obravnavano območje so: |
|
|
– dnevna 69 dBA – nočna 59 dBA, |
|
|
mejne ravni hrupa za posamezen vir znotraj območja ZN pa
so: |
|
|
– dnevna 48 dBA – nočna 58 dBA. |
|
|
V lokalih v pritličjih večnamenskih objektov niso
dovoljene hrupne dejavnosti, ki poslabšujejo bivalne pogoje soseske. |
|
|
35. člen |
|
|
Varstvo voda |
|
|
Meteorne vode z utrjenih površin (parkirišč in ploščadi)
je potrebno pred iztokom očistiti s peskolovci, ki so opremljeni z
lovilci olja. |
|
|
Pri dopolnilnih dejavnostih definira pogoje za posamezno
dejavnost pristojna inšpekcijska služba. |
|
|
Po končani gradnji je potrebno območje urediti skladno z
rabo površin. Vse proste površine je potrebno urediti zavarovanja
zemljišč pred erozijo in prekomernim onesnaževanjem sosednjih zemljišč. |
|
|
36. člen |
|
|
Protipožarna varnost |
|
|
Pogoji protipožarne zaščite so podani v pogojih požarne
inšpekcije. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV |
|
|
37. člen |
|
|
Zazidalni načrt je obvezen za investitorje, projektante in
izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi
posegi na obravnavanem območju. Določila zazidalnega načrta morajo biti
smiselno uporabljena v lokacijskih odločbah. |
|
|
Poleg določil zazidalnega načrta je pri realizaciji
potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev za vsak poseg v prostor
posebej. |
|
|
Pri urejanju objektov in spremembi namembnosti ali pri
definiranju dopolnilnih dejavnosti v objektih je nujno upoštevati
potrebe po dodatnih zunanjih površinah za potrebe manipulacije in
parkiranja. Pri vsakem posegu je potrebno preveriti zadostnost zunanjih
površin in zagotoviti pregledne in varne dostope in dovoze. |
|
|
Izbor novih ali dopolnilnih programov mora projekt
vključevati tudi presojo ekološke obremenitve okolja. |
|
|
Projekt hortikulture mora biti posebej opredeljena
ureditev na zelenicah, ki spadajo k objektom. Vrste zelenja naj bodo
določene, pri čemer naj bo lastnikom prepuščena svoboda pri izbiri in
lociranju ozelenitve razen v delih, kjer so označene nujne ozelenitve z
ustrezno vegetacijo. Potrebno je paziti pri preglednosti cestnega
omrežja ter glavnim vedutam naselja. |
|
|
Pri izvajanju sprememb zazidalnega načrta morajo biti
glede na njihova določila upoštevani vsi veljavni gradbeno-tehnični,
prometni, sanitarno-higienski, varnostni in drugi predpisi. |
|
|
IX. KONČNE DOLOČBE |
|
|
38. člen |
|
|
Določila odloka o pomožnih objektih je potrebno smiselno
prilagoditi tako, da tlorisna bruttoetažna površina vseh objektov na
zemljišču ne sme presegati 30% etažne površine stanovanjske hiše. |
|
|
39. člen |
|
|
Investitor se pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobi
smernice zdravstvene inšpekcije za projektiranje glede sevanja radona. |
|
|
Za gradnjo novih prostostoječih objektov, dopolnilnih
objektov ter dozidav izdela registrirana gospodarska družba za dejavnost
urbanističnega načrtovanja lokacijsko dokumentacijo, ki je osnova za
izdajo dovoljenja in projektiranje. |
|
|
40. člen |
|
|
Zazidalnega načrta za območje stanovanjske soseske R6/S6
Mali Humec je na vpogled občanom, podjetjem in drugim organizacijam na
Občini Ribnica. |
|
|
41. člen |
|
|
Nadzorstvo nad izvajanjem sprejetega načrta opravlja
pristojna inšpekcijska služba. |
|
|
42. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
RS. |
|
|
|
|
|
Št. 01-352-3/97 |
|
|
Ribnica, dne 7. aprila 1998. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Ribnica
mag. Andrej Mate l. r. |
|
|
|