|
REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE |
|
|
|
|
|
1 |
|
|
ODLOČBA |
|
|
|
|
|
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem
na pobudo TV sat Butara Franc, s.p., Trbovlje ter Jožeta Vidmarja,
Alojza Trampuža, Marjana petelina, Rudolfa Prašnikarja in Mihe Majdiča,
vseh iz Trbovelj, ki jih zastopa Danijel Starman, odvetnik v Kopru, na
seji dne 19. decembra 2001 |
|
|
|
|
|
odločilo: |
|
|
|
|
|
1. Odlok o predmetu in pogojih za izvajanje koncesionarne
gospodarske javne službe: kabelsko razdelilni sistem za sprejem in
distribucijo radijskih in televizijskih signalov v Občini Trbovlje
(Uradni vestnik Zasavja, št. 15/96) se razveljavi. |
|
|
|
|
|
2. V odloku o gospodarskih javnih službah v Občini
Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 16/95, 19/97 in 4/99) se osma
alinea točke B 4. člena razveljavi. |
|
|
|
|
|
Obrazložitev |
|
|
|
|
|
A. |
|
|
|
|
|
1. Pobudnik Butara Franc je dne 28.10.1998 vložil pobudo
za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku
navedenega Odloka o predmetu in pogojih za izvajanje koncesionarne
gospodarske javne službe: kabelsko razdelilni sistem za sprejem in
distribucijo radijskih in televizijskih signalov v Občini Trbovlje (v
nadaljevanju izpodbijani odlok). Ta naj bi bil v neskladju s 74. členom
Ustave (podjetništvo) oziroma s svobodno gospodarsko pobudo, hkrati pa
tudi z določbami 17. člena Zakona o varstvu konkurence (Uradni list RA,
št. 18/93 - v nadaljevanju ZVK) in 16. člena Zakona o telekomunikacijah
(Uradni list RS, št. 35/97 - ZTel), veljavnimi v času vložitve pobude.
Navaja, da je ZTel v svojem 16. členu uvrstil storitve kabelskih
komunikacijskih ali distribucijskih sistemov med tržne
telekomunikacijske storitve, po določbi iz 17. člena ZVK pa državni
organi in organi lokalne skupnosti ne smejo omejevati prostega nastopa
na trgu.Občina Trbovlje je z izpodbijanim odlokom nasprotno razglasila
kabelski komunikacijski distribucijski sistem za gospodarsko javno
službo in s tem po oceni pobudnika posegla tudi v svobodno gospodarsko
pobudo in 74. člena Ustave. |
|
|
|
|
|
2. Pobudnik navaja, da izpodbijani odlok v smislu 24.
člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v
nadaljevanju ZUstS) neposredno posega v njegove pravice in pravni
položaj, ker je Občina Trbovlje na tej podlagi izdala odločbo št.
02100-8/96 z dne 17.11.1997 po sklepu komisije za spremljanje izgradnje
in upravljanje kabelsko razdelilnega sistema, ker naj bi bilo to v
izključni pristojnosti koncesionarja. Pobudnik predlaga, naj Ustavno
sodišče na podlagi 21. člena ZUstS prične postopek za presojo skladnosti
izpodbijanega podzakonskega predpisa s 74. členom Ustave ter 16. členom
ZTel in 17- členom ZVK. |
|
|
|
|
|
3. Pobuda je bila na podlagi prvega in četrtega odstavka
26. člena ZUstS poslana v odgovor nasprotnemu udeležencu. Ta v dogovoru
z dne 3. 11.1999 navaja, da je Občinski svet Občine Trbovlje dne
11.9.1995 sprejel Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Trbovlje
(Uradni vestnik Zasavja, št. 16/95 in nasl. - v nadaljevanju Odlok1), s
katerim je določil obveze in izbirne gospodarske javne službe. Med
izbirnimi je bila tudi služba "kabelsko razdelilni sistem za sprejem in
distribucijo radijskih in televizijskih signalov". Opozarja, da je
področje izbirnih gospodarskih javnih služb bilo in je še v občinskih
odlokih zelo heterogeno urejeno. Tako naj bi navedeno gospodarsko javno
službo imelo v svojih odlokih še kar nekaj drugih občin (pri tem
opozarjana razpis za tovrstno koncesijo, objavljen v uradnem listu RS,
št. 14/99). Navaja, da občine lahko ocenijo, katere dejavnosti splošnega
pomena bi bilo treba opredeliti kot izbirno javno službo. Pri določanju
navedene dejavnosti kot izbirne gospodarske javne službe v Odloku 1 se
je upošteval javni interes in pravico občanov, da so pravočasno in
celovito obveščeni o delu občinskih organov, organov krajevnih skupnosti
in o zadevah, ki so za njih pomembne. Zato je bila sprejeta odločitev,
da se ta dejavnost opredeli kot izbirna gospodarska javna služba, ki
mora biti kot javna dobrina enako dostopna vsem občanom. Občinski svet
je pri tem upošteval tudi, da so takrat v občini delovali štirje, med
seboj ločeni, nelegalni in brez gradbenih dovoljenj zgrajeni CATV
sistemi. |
|
|
|
|
|
4. V nadaljevanju pojasnjuje, Da je Občinski svet na
podlagi Odloka 1 na seji dne 23.9.1996 sprejel izpodbijani odlok. Po
izpodbijanem odloku je dejavnost kocensionarne javne službe izgradnja in
upravljanje s kabelsko-razdelilnim sistemom za sprejem in distribucijo
radijskih in televizijskih signalov na področju celotne občine s čimer
bi kvaliteto in prek legalno izgrajenega enovitega sistema zagotovili
informiranost vseh občanov. V 6. členu izpodbijani odlok predpisuje
tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati bodoči sistem. Izpodbijani
odlok določa, da je treba za vzdrževanje novega sistema zaposliti
delavce iz občine, kar je v praksi pomenilo zaposlitev tedanjih
vzdrževalcev posameznih sistemov, konkretno tudi pobudnika. To odločbo
je povzela koncesijska pogodba, koncensionar pa naj bi takšne pogodbe
kasneje sklenil. Uresničevanje javnega interesa do informiranja in
informiranosti občanov je občina zagotovila v 13. členu izpodbijanega
odloka, saj si je pridržala pravico do posebnega informacijskega
internega kanala. Tudi to obvezo je koncesionar že začel izpolnjevati. V
programski shemi je namreč zagotovil poseben informacijski kanal INFO -
KKS Trbovlje, prek katerega je mogoče občanom posredovati informacije o
sistemu in o zadevah, ki so pomembne za njihovo delo in življenje. Župan
je imenoval komisijo, ki spremlja in nadzira izgradnjo ter upravljanje z
novim enovitim sistemom in mu po potrebi predlaga sprejem potrebnih
ukrepov. Ima tudi pristojnost dajanja soglasja na vse spremembe cen, ki
jih predlaga koncensionar. Vse navedeno naj bi kazalo na poseben interes
občine na tem področju. |
|
|
|
|
|
5. Na podlagi izpodbijanega odloka je Občina Trbovlje v
Uradnem listu Republike Slovenije št. 66/96 objavila javni razpis za
podelitev koncesije, imenovana pa je bila tudi strokovna komisija za
pregled prispelih ponudb in pripravo predloga najugodnejšega ponudnika.
Na razpis se je prijavilo pet ponudnikov med njimi tudi sedanji
pobudnik. Potem ko je komisija pridobila tudi mnenje neodvisnega
strokovnjaka, je izbrala najboljšega ponudnika. Njeno poročilo je
nasprotni udeleženec obravnaval na seji dne 10.2.1997, ga potrdil in
predlaganega ponudnika izbral za kocensionarja. Hkrati je naložil
tajniku občine, naj izda odločbo o izbiri koncesionsrjain s tem zagotovi
enako pravno varstvo za vse udeležence javnega razpisa. Tajnik občine je
dne 19.2.1997 izdal odločbo št. 02100-8/96, ki je bila s povratnico
vročena vsem prijavljenim na razpis. Na odločbo ni se nihče pritožil.
Nasprotni udeleženec zato sklepa, da so tudi vsi prijavljeni na razpis,
pobudnikom, ocenili, da jim niso bili kršeni pravni in drugi interesi
ter da je bil postopek izbire korektno izpeljan. Župan občine je tako z
izbranim koncesionarjem sklenil koncesijsko pogodbo dne 14.4.1997, pri
čemer naj bi koncesionar v izgradnjo sistema, ki je v času odgovora
nasprotnega udeleženca zajemal nekaj več kot polovico občine, že vložil
precejšna sredstva. Nasprotni udeleženec meni, da je pri izbiri
koncesionarja ravnal kot dober gospodar. Glede ponudnika, ki je sicer
izkazal interes za izgradnjo novega sistema, je ocenil, da ta glede na
svojo usposobljenost in druge reference tega ne bi bil zmožen
uresničiti. Pri tem navaja, da, po njegovi vednosti še nima dovoljenja
za opravljanje telekomunikacijskih storitev po ZTel in Pravilniku o
pogojih za izdajo dovoljenja za upravljanje tržnih telekomunikacijskih
storitev. |
|
|
|
|
|
6. dne 13.12.1999 je pobudnik poslal dopolnitev pobude, s
katero so se pobudi pridružili tudi preostali zgoraj navedeni pobudniki. |
|
|
|
|
|
B. |
|
|
|
|
|
7. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na
izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS takoj nadaljevalo
z določanjem o stvari sami. |
|
|
|
|
|
8. Za priznanje pravnega interesa v tem postopku zadošča,
pobudnik Franc Butara pred sklenitvijo koncesijske pogodbe na podlagi
izpodbijanega odloka dejavnost, na katero se navedeni predpis nanaša ,
opravljal in bi jo še naprej želel opravljati kot tržno dejavnost. Ker
je s tem izpolnjena procesna predpostavka iz 24. člena ZUstS za
odločanje Ustavnega sodišča, se do vprašanja obstoja pravnega interesa
ostalih pobudnikov, ki so se pobudi kasneje pridružili, Ustavnemu
sodišču ni bilo treba opredeliti. |
|
|
|
|
|
9. Izpodbijani rok temelji na Odloku 1. To je razvidno
tudi iz samega izpodbijanega Odloka, saj se med pravnimi podlagami , na
podlagi katerih je bil sprejet, predlog, 32. členq Zakona o gospodarskih
javnih službah (Uradni list RA, št. 32/93 - v nadaljevanju ZGJS) in
enaindvajsete akinee 23. člena ter 71. člena Statuta Občine Trbovlje
(Uradni vestnik Zasavja, št. 8/95) navaja tudi osma alinea točke B 4.
člena in 3. točka prvega odstavka 7. člena Odloka 1., izhaja tudi iz 1.
člena izpodbijanega Odloka, ki le ponavlja ureditev k, kot je ta
določena z odlokom1. Določba 1. člena Odloka 1 se namreč glasi:" V
občini Trbovlje se na podlagi 3. točke prvega odstavka 7. člena Odloka o
gospodarskih javnih službah v Občini Trbovlje , izbira lokalna javna
služba: Kabelsko - razdelilni za sprejem in distribucijo radijskih in
televizijskih signalov v občini Trbovlje (v nadaljevanju KRS) opravlja
izključno kot koncesionarna javna služba." |
|
|
|
|
|
10. Prvi člen odloka 1 določa dejavnosti, ki se kot
gospodarske javne službe opravljajo v Občini Trbovlje, in način
njihovega opravljanja. Javne službe v Občini Trbovlje so tiste
dejavnostim ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne javne
gospodarske službe in dejavnosti ki jih kot lokalne javne službe določa
ta odlok (izbirne lokalne javne službe). S 4. členom Odloka 1 je
določeno , katere dejavnosti se na območju Občine Trbovlje opravljajo
kot javne službe, pri čemer točka B 4. člena določa izbirne lokalne
javne službe. Njegova osma alinea kot takšno dejavnost določa kabelsko
razdelilni sistem za sprejem in distribucijo radijskih in televizijskih
signalov. Določba 7. člena Odloka 1 se nanaša na način opravljanja
javnih služb v Občini Trbovlje oziroma določa, kdo opravlja javne službe
iz 4. člena tega odloka, v 3. točki tega člena pa so naštete dejavnosti,
ki jih opravljajo koncesionarji, med njimi je tudi dejavnost kabelsko
razdelilnega sistema za sprejem in distribucijo radijskih in
televizijskih signalov. Glede na navedeno je bila predmetna dejavnost
kot koncesionarna gospodarska javna služba določena že z Odlokom 1,
izpodbijani odlok pa jo je podrobneje uredil. |
|
|
|
|
|
11. Za dejavnost kabelsko razdelilnega sistema za sprejem
in distribucijo radijskih in televizijskih signalov na območju Občine
Trbovlje je tako že Odlok 1 določil. da gre za koncesionarno gospodarsko
javno službo in s tem onemogočil tržno opravljanje te dejavnosti . Ta
predpis bi torej lahko posegel v svobodno gospodarsko pobudo in v
nasprotju z zakonom omejil konkurenco (74. člen Ustave). |
|
|
|
|
|
12. Zato je Ustavno sodišče po koneksiteti na podlagi 30.
člena ZUstS sklenilo opraviti tudi ustavnosodno presojo osme alinee
točke B 4. člena Odloka 1. Štelo je, da se nasprotni udeleženec v smislu
prvega in četrtega odstavka 26. člena ZUstS tudi v tem delu glede na
vsebinske navedbe v pobudi že imel možnost izvajati. |
|
|
|
|
|
13. Sistem javnih služb na področju gospodarskih
dejavnosti je uredil ZGJS. Gospodarske javne službe so dejavnosti s
katerimi se zagotavljajo materialne dobrine kot proizvodi ali storitve,
katerih trajno in nemoteno proizvajanje je v javnem interesu. Ta javni
interes se po zakonu kaže v tem, da gre za zadovoljevanje javnih potreb,
kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu, ter da je pri
zagotavljanju teh dobrin pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju
javnih potreb. Vzpostavitev pravne ureditve, ki temelji na ustavni
določbi, da se gospodarske dejavnosti ne smejo izvajati v nasprotju z
javno koristjo, predstavlja dopustno omejitev svobodne gospodarske
pobude (74. člen Ustave). Po odločbi 2. člena ZGJS se gospodarske javne
službe določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez,
komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami
naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga
področja gospodarske infrastrukture. ZGJS v 3. členu razlikuje med
republiškimi in lokalnimi javnimi službami glede na subjekt, ki je
dolžan zagotavljati javno službo, ter med obveznimi in zbirnimi javnimi
službami glede na obveznost zagotavljanja te službe. Nadalje določa, da
se obvezne javne službe določijo z zakonom, kar pomeni, da sta to vrsto
javnih služb Vlada oziroma lokalna skupnost dolžni zagotavljati na
podlagi samega zakona. Dejavnosti, ki z zakonom niso opredeljene kot
obvezne javne službe, se lahko določijo kot izbirne. Iz navedenega
izhaja, da lahko Vlada oziroma lokalna skupnost sama odločita, ali se
bodo poleg dejavnosti, ki so obvezne javne službe, kot javna služba
opravljale še kakšne druge dejavnosti, če so seveda izpolnjeni pogoji iz
drugega odstavka 1. člena ZGJS (tako tudi odločba Ustavnega sodišča št.
U-I-49/95 z dne 4.3.1999, Uradni list RS, št. 24/99 in OdlUS VIII, 45). |
|
|
|
|
|
14. Za nedovoljeno omejevanje prostega nastopanja podjetij
na trgu s predpisi je po 17, členu ZVK, ki je veljal ob vložitvi pobude,
šlo le v primerih omejevanja, ki je bilo v nasprotju z Ustavo in
zakonom. Zato pa v primeru ustavno dopustnega posega na podlagi ZGJS ne
gre. ZTel iz leta 1997 ob sprejemu in uveljavitvi Odloka 1 leta 1995
nasprotnega udeleženca še ni mogel zavezati. Glede na navedbe
nasprotnega udeleženca glede motivov in razlogov, utemeljenih v javnem
interesu, ki so ga vodili pri določitvi dejavnosti kabelsko razdelilnega
sistema za sprejem in distribucijo radijskih in televizijskih signalov
kot izbirne lokalne javne službe z Odlokom 1, in upoštevaje tudi
trditveno podlago pobude, pri čemer je bila ta vložena šele v drugi
polovici leta 1998, Ustavno sodišče ni našlo razlogov, zaradi katerih bi
bil Odlok 1 ustavno ali zakonsko sporen v času njegovega sprejema in
uveljavitve. Isto velja tudi za izpodbijani odlok iz leta 1996. To, da
bi morala biti pobudniku "dana beseda pri obravnavi predloga
izpodbijanega odloka na seji občinskega sveta", ni nikjer predpisano,
zato je njegov očitek, da je bil postopek sprejemanja izpodbijanega
odloka zaradi tega sporen, očitno neutemeljen.Prav tako predlog bodočega
ZTel nasprotnega udeleženca ni vezal, najsi je zanj vedel ali ne. Glede
na navedeno bi bila javna obravnava o vprašanju postopka sprejema
izpodbijanega predpisa povsem nepotrebna in bi le dodatno zavlekla
postopek, v katerem so pobudniki imeli možnost ustrezno pisno utemeljiti
svoje argumente, kar so prek številnih vlog pooblaščencev tudi storili. |
|
|
|
|
|
15. Drugačen položaj po uveljavitvi ZTel. Te storitve
kabelskih komunikacij oziroma distribucijskih sistemov v prvem odstavku
16. člena (II/B poglavje - Tržne telekomunikacijske storitve) uvršča med
telekomunikacijske storitve, ki se kot tržne opravljajo na podlagi
dovoljenj, ki jih je po tem členu izdajala Uprava Republike Slovenije za
telekomunikacije, upoštevaje s strani ministra, pristojnega za zveze,
predpisane pogoje, ki jih je moral izpolnjevati izvajalec
telekomunikacijskih storitev. Tudi veljavni Zakon o telekomunikacijah
(Uradni list RS, št. 30/01 - v nadaljevanju ZTel-1), ki je sicer vnesel
še večjo liberalizacijo na področje telekomunikacij, v relevantnih delih
(II: poglavje - Telekomunikacijsko omrežje in telekomunikacijske
storitve in tudi XIX. poglavje - Predhodne določbe) ne dopušča razlage,
da bi se telekomunikacijska storitev kabelskih komunikacij oziroma
distribucijskih sistemov na katero se vsebinsko nanaša ta Odlok 1 kot
tudi izpodbijani odlok, lahko upravlja kot gospodarska javna služba.
Glede na navedeno osme alinee točke B 4. člena Odloka 1 in posledično
tudi izpodbijani odlok, ki podrobneje določa način opravljanja te
dejavnosti kot gospodarske javne službe, ni več v skladu z Zakonom in s
tem z ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo (74. členom
Ustave). Ker že iz navedenega sledi sedanja neustavnost in nezakonitost
takšne ureditve, se Ustavnemu sodišču ni bilo posebej opredeliti do
vprašanja, kaj takšna ureditev pomeni z vidika konkurenčnega prava. |
|
|
|
|
|
16. Po odločbi 45. člena ZUstS Ustavno sodišče
protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise odpravi ali razveljavi.
Ustavno sodišče se je v danem primeru odločilo za razveljavitev. Pri tem
je upoštevalo, da pobudniki sami odprave niso predlagali (predlagali so
le ugotovitev neustavnosti in nezakonitosti), kot tudi dejstvo, da sta
bila Odlok 1 v spornem delu ter izpodbijani odlok v času svoje
uveljavitve v skladu z Ustavo in zakoni. Učinke ustavnosodne odločbe o
razveljavitvi podzakonskega predpisa določa tretji odstavek 45. člena
ZUstS |
|
|
|
|
|
17. Ustavno sodišče pobudnikom še pojasnjuje, da je po 21.
členu ZUstS pristojno odločati o skladnosti predpisov (tudi lokalnih
skupnosti) z Ustavo in zakoni. Ustavno sodišče pa ni pristojno, da bi v
postopku presoje predpisa posegalo v konkretna pravna razmerja, ki naj
bi jih pobudniki imeli z Občino Trbovlje ali z njenim koncesionarjem.
Ustavno sodišče namreč lahko posega v konkretna pravna razmerja le v
postopkih z ustavno pritožbo, ki se lahko vloži v primerih in pod
pogoji, določenimi v členih 50 do 52 ZUstS. |
|
|
|
|
|
C. |
|
|
|
|
|
18. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi 30.
člena in tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr.
Dragica Wedam-Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko
Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam
Škrk, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Odločbo je sprejelo soglasno. |
|
|
Številka: U-I-384/98-30 |
|
|
Datum: 19.12.2001 |
|
|
|
|
|
NAMESTNIK PREDSEDNICE |
|
|
dr. Janez ČEBULJ |
|
|
s.r. |
|