|
Na podlagi 16. člena
statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 30/95) je Občinski
svet občine Črenšovci na 9. seji dne 12. 10. 1995 sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
Občinskega sveta
občine Črenšovci |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega
sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
občinskih svetnikov (v nadaljevanju: svetniki). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za
delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela
delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v
slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost
dela se lahko omeji ali izključi samo, če je zaradi obravnavanja zaupnih
dokumentov oziroma materialov ali iz drugih razlogov tako predpisano z
zakonom. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih in izrednih sejah. |
|
|
Svet ima redne seje praviloma enkrat na mesec oziroma
najmanj enkrat v treh mesecih. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja župan. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
7. člen |
|
|
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče župan v 20 dneh po izvolitvi članov, vendar
ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če
seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije
v naslednjih petnajstih dneh. |
|
|
8. člen |
|
|
Do potrditve mandata županu, vodi sejo župan, ki ima mandat. |
|
|
Na prvi seji izvoli svet izmed svetnikom komisijo za potrditev mandatov,
ki pregleda kateri svetniki so po poročilu volilne komisije bili
izvoljeni in predlaga verifikacijo mandatov za svetnike in župana. |
|
|
9. člen |
|
|
Svet na prvi seji obravnava poročilo o izidu volitev v
občini in verificira mandate izvoljenih svetnikov ter mandat župana.
Mandate svetnikov in župana potrdi svet na predlog komisije za
potrditev mandatov, volitve in imenovanja, potem, ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov. |
|
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov svetnikov, ki niso
sporni, posebej pa o vsakem spornem mandatu. |
|
|
Svet odloči posebej o potrditvi mandata župana. |
|
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI SVETNIKOV |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
10. člen |
|
|
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z zakonom,
statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
11. člen |
|
|
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej
sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
Svetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu
delovnih teles sveta, katerih člani so. |
|
|
Svetniki se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih
teles in na njih razpravljajo, če tako sklene delovno telo. |
|
|
13. člen |
|
|
Svetniki lahko postavljajo vprašanja županu in občinski
upravi ter zahtevajo informacijo o delu organov občine (župana, občinske
uprave, delovnih teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za
svoje delo in odločanje v svetu. |
|
|
Župan, občinska uprava in delovno telo so dolžni
odgovoriti na vprašanja svetnikov in jim posredovati zahtevane
informacije. Če svetnik to posebej zahteva se mu mora odgovoriti na
vprašanje oziroma posredovati informacijo tudi v pisni obliki. |
|
|
2. Vprašanja in pobude
svetnikov |
|
|
14. člen |
|
|
Na vsaki redni seji sveta je praviloma predvidena posebna
točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov. |
|
|
15. člen |
|
|
Vprašanje oziroma pobuda svetnika mora biti kratko in
postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru
župan svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje
oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
16. člen |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morajo biti na
seji obvezno prisotna župan in delavci občinske uprave. Če so župan in
delavci občinske uprave zadržani, določijo, kdo jih bo nadomeščal in
odgovarjal na vprašanja in pobude svetnikov. |
|
|
17. člen |
|
|
Svetnik ima pravico postaviti vprašanje županu, delovnemu
telesu in delavcem občinske uprave. Vprašanje se postavi pisno oziroma
če to dovoli
župan tudi ustno. Ustno postavljeno vprašanje ne
sme trajati več kot 3 minute. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje mora
župan takoj
posredovati tistemu predsedniku delovnega telesa in delavcem
občinske uprave) na katerega se nanaša. Odgovor na takšno vprašanje mora
biti podan v pisni obliki na prvi naslednji seji. |
|
|
Če je svetnik zahteval pisni odgovor na svoje ustno
vprašanje se mora podati pisni odgovor najkasneje skupaj z vabilom za
naslednjo sejo. |
|
|
18. člen |
|
|
Na ustno in pisno postavljena vprašanja na sami seji sveta
se odgovori na isti seji sveta, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. |
|
|
Ustno se odgovori na seji sveta na vsa pisna vprašanja, ki
so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je postavil vprašanje ni
zahteval pisnega odgovora. Župan, občinska uprava in posamezno delovno
telo lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor. |
|
|
Če tisti, na katerega je bilo vprašanje naslovljeno
obrazloži, da na postavljeno vprašanje ne more odgovoriti takoj (na sami
seji), mora podati pisni odgovor najkasneje z vabilom za naslednjo sejo. |
|
|
Na dobljeni odgovor na vprašanje ima svetnik pravico
postaviti dopolnilno vprašanje. |
|
|
19. člen |
|
|
Če svetnik z odgovorom ni zadovoljen, lahko predlaga, da
se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Če svet sprejme odločitev (sklep), da se o odgovoru opravi
razprava v občinskem svetu, uvrsti
župan to vprašanje na dnevni red
prve naslednje seje. |
|
|
20. člen |
|
|
Svetnik ima pravico dati pobudo županu,
delovnemu telesu ali občinski upravi za ureditev določenih vprašanj ali
za sprejem določenih ukrepov. |
|
|
Svetnik lahko da pobudo pisno ali ustno na seji občinskega
sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot pet minut. |
|
|
21.
člen |
|
|
Pisno pobudo posreduje župan občinski upravi ali delovnemu telesu, ki
morajo nanjo odgovoriti najkasneje do dneva sklica naslednje seje sveta. |
|
|
Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta mora župan na njo
odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje.
Če svetnik z odgovorom župana ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda
obravnava na prvi naslednji seji. O tem odloči svet z glasovanjem. |
|
|
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
|
22. člen |
|
|
Svetnik se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih
teles, katerih član je. Sej delovnih teles se morajo udeleževati tudi
ostali člani delovnih teles. |
|
|
Svetnik, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega
telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih obvestiti
župana oziroma predsednika delovnega telesa ali delavca občinske uprave
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov,
svetnik ne more obvestiti o svoji odsotnosti
župana oziroma
delavca občinske uprave občine, mora to storiti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
23. člen |
|
|
Če
župan oceni, da je to potrebno lahko na seji
sveta posebej poroča o tem, kateri svetniki so na prejšnji seji izostali
neupravičeno. |
|
|
Če svetnik brez opravičila večkrat ne pride na sejo sveta,
mora predsednik sveta na to opozoriti svet, o tem pa mora obvestiti tudi
politično stranko, katere član je svetnik, ki se brez opravičenih
razlogov večkrat ne udeleži teh sej sveta. |
|
|
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih
se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje
sveta. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE
SVETA |
|
|
24. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
25. člen |
|
|
Pristojnosti občinskega sveta so podrobneje urejene v
statutu občine. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1.
sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
26.
člen |
|
|
Seje sveta sklicuje župan. Župan sklicuje seje sveta na lastno pobudo,
po sklepu sveta ali na zahtevo najmanj četrtine članov občinskega sveta. |
|
|
28. člen |
|
|
Izredno sejo sveta skliče župan na svojo pobudo, na predlog delovnega
telesa, na zahtevo najmanj petine članov sveta ali zahtevo nadzornega
odbora. |
|
|
Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah,
kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
|
|
V
zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zahtevah, o katerih naj
občinski svet odloča. |
|
|
Če župan na pisno zahtevo upravičenega predlagatelja ne skliče seje v
roku 5 dni od prejema zahteve za sklic, lahko skliče sejo tisti, ki je
sklic zahteval, vabilu pa hkrati predloži tudi ustrezno gradivo. |
|
|
29. člen |
|
|
Vabilo za sklic sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje
svetnikom najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom
se svetnikom pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev
na dnevni red.
Izredno sejo lahko skliče župan tudi v krajšem roku. |
|
|
Vabilo za sklic sveta skupaj z gradivom se pošlje tudi
županu, in delavcem občinske uprave. |
|
|
30. člen |
|
|
Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne
točke dnevnega reda, ki jih določi župan. |
|
|
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih
navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna. |
|
|
Po odločitvi
župana so lahko na sejo povabljene
tudi druge osebe. |
|
|
31. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. Predlog dnevnega reda
lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Predlog dnevnega reda lahko
predsedniku predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. |
|
|
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le
točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem
poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami
seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. |
|
|
32. člen |
|
|
Svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom
ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo in h katerim ni dal svojega
mnenja oziroma ni zavzel stališče župan, kadar ta ni bil predlagatelj. |
|
|
33. člen |
|
|
Seji sveta predseduje župan. Kadar je župan zadržan predseduje seji
sveta podžupan. Po pooblastilu župana lahko vodi posamezno sejo sveta
podžupan, čeprav je župan na seji navzoč. |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti
župan niti podžupan, vodi sejo član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
34. člen |
|
|
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej
sveta in sodelovati pri delu in odločanju na sejah. |
|
|
Župan in delavci občinske uprave imajo pravico udeleževati
se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem
redu. |
|
|
Župan lahko predlaga razpravo tudi o drugih vprašanjih, ki
niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet
z glasovanjem. Župan mora za obravnavo vprašanja predložiti svetu
ustrezno gradivo. |
|
|
34.a člen |
|
|
Seje občinskega sveta so javne. |
|
|
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. |
|
|
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z
vabilom. Na seji se jim posreduje gradivo za sejo. |
|
|
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so
predložena članom občinskega sveta za to sejo. |
|
|
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
občinskega sveta poteka primeren prostor, ki mora biti ločen od prostora
za člane občinskega sveta. |
|
|
Občan, ki spremlja sejo in predstavnik sredstva javnega obveščanja nima
pravice razpravljati ali kako drugače motiti delo občinskega sveta. |
|
|
Če občan, ki spremlja sejo ali predstavnik sredstev javnega obveščanja
moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po
opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz
prostora. |
|
|
35. člen |
|
|
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v
celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Kadar svet sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg svetnikov navzoč na seji
sveta. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
36. člen |
|
|
Ko župan začne sejo, obvesti svet, kateri izmed
svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo
udeležiti. |
|
|
župan nato ugotovi, ali je svet sklepčen. |
|
|
župan obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na
sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi
z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
|
37. člen |
|
|
Občinski svet na začetku seje določi dnevni red. Pred
pričetkom razprave po posameznih točkah dnevnega reda svet odloča o
sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in
zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti
zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso
bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
38. člen |
|
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za
hitri postopek sprejemanja odlokov. |
|
|
Zadeve, katere na dnevni red predlaga župan se na njegovo
zahtevo brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo
na dnevni red naslednje seje. |
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo
le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom
izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. |
|
|
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in
glasuje. |
|
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za
razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega
reda v celoti. |
|
|
39. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem
(sprejetem) vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
40. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda
župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni
župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati
največ 10 minut. |
|
|
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati
dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo svetniki
po vrstnem redu, kadar so se pri
županu priglasili k
razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma ne sme biti daljša kot
10 minut. Svet lahko sklene, da posamezen svetnik iz utemeljenih
razlogov lahko razpravlja dalj časa. |
|
|
41. člen |
|
|
Svetnik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem
redu. Če se svetnik ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo,
ga
župan opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu
župan lahko vzame
besedo. Zoper odvzem besede lahko svetnik ugovarja. O ugovoru odloči
svet brez razprave. |
|
|
Določbe o vodenju in poteku seje, dolžini razprave,
vzdrževanju reda idr. veljajo oziroma se smiselno uporabljajo tudi za
vse druge (župana delavci občinske uprave idr.), ki sodelujejo na seji
sveta. |
|
|
42. člen |
|
|
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o
kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
Nato poda predsednik pojasnilo glede kršitve poslovnika
ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o
tem vprašanju brez razprave. |
|
|
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali
popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila
nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in
njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut. |
|
|
43. člen |
|
|
Ko
župan ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi
pri posamezni točki dnevnega reda, sklene razpravo. Če je na podlagi
razpravi treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje predložitvi teh
predlogov. |
|
|
župan lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je
to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V
primeru prekinitve
župan določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni
več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
župan sejo konča. |
|
|
44. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave
ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na
isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
|
|
45. člen |
|
|
župan konča sejo, ko so obravnavane vse točke
dnevnega reda. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na
seji |
|
|
46. člen |
|
|
Za red na seji skrbi
župan. Na seji sveta ne
sme nihče govoriti, dokler mu predsednik ne da besede. |
|
|
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik. |
|
|
47. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči
naslednje sklepe: |
|
|
– opomin, |
|
|
– odvzem besede, |
|
|
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
48. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav ni
dobil besede, če sega sogovorniku v besedo, ali če na kak drug način
krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim
govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej
seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče
svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
|
|
49. člen |
|
|
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
50. člen |
|
|
župan lahko odredi, da se odstrani s seje in iz
poslopja v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši
red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je hudo kršen, lahko predsednik odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
51. člen |
|
|
Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji sveta, sejo sveta prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
52. člen |
|
|
Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzoča
večina vseh članov sveta. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v
sejni dvorani. |
|
|
53. člen |
|
|
Navzočnost svetnikov na seji se ugotavlja na začetku seje,
pred glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje. |
|
|
54. člen |
|
|
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
Tajno se glasuje le kadar tako določa zakon ali statut, in
kadar to zahteva večina navzočih članov sveta. |
|
|
55. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o
katerem se odloča. |
|
|
župan po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in
objavi izid glasovanja. |
|
|
56. člen |
|
|
Pri javnem odločanju (glasovanju, izrekanju) lahko
posamezen svetnik glasuje “za” sprejem predlagane odločitve, ali “proti”
sprejemu predlagane odločitve. |
|
|
57. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim
izrekanjem. S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči svet na
predlog
predsedujočega ali petine članov sveta. |
|
|
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, predsedujoči sveta
kliče po abecednem seznamu svetnike, vsak pa se izreče “za”, ali
“proti”. |
|
|
58. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za glasovanje se natisne
toliko glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z
žigom sveta. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in
opredelitev “za” in “proti”. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo
“za” ali “proti”. |
|
|
59. člen |
|
|
Tajno glasovanje vodi
župan s pomočjo dveh svetnikov,
ki ju izvoli svet na predlog predsednika. Posamezna
administrativno-tehnična opravila opravlja tajnik občine. |
|
|
Svetnikom se vročijo glasovnice pri mizi predsednika,
glasujejo pa na prostoru, določenem za glasovanje. V seznamu članov
sveta se sproti označi, kateri svetniki so dvignili glasovnico. Ko
svetnik izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
60. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano,
župan in izvoljena svetnika
ugotovijo izzid glasovanja. Pri tem se lahko umaknejo v poseben prostor. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
|
– število razdeljenih glasovnic, |
|
|
– število oddanih glasovnic, |
|
|
– število neveljavnih glasovnic, |
|
|
– število veljavnih glasovnic, |
|
|
– število glasov “za” in število glasov “proti “, oziroma
pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni
kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano
večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa,
kateri kandidat je izvoljen. |
|
|
O ugotovitvi razultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki
ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid
glasovanja na seji sveta. |
|
|
61. člen |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih
glasov navzočih članov, razen, če zakon ali statut določa drugačno
večino. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov
občinskega sveta. |
|
|
Predlagana odločitev
je sprejeta, če se je večina opredeljenih glasov navzočih članov izrekla
»ZA« njen sprejem. |
|
|
62. člen |
|
|
Če svetniki ugovarjajo poteku glasovanja ali ugotovitvi
izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja odloči svet na predlog svetnika, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog
župana. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
63. člen |
|
|
O delu na seji sveta se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne
podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo
z imeni razpravljalcev, o sklepih, ki so na seji sprejeti in o izidih
glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba predložiti original
ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
|
Za pripravo skrajšanega zapisnika skrbi delavec občinske
uprave. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in delavec občinske uprave, ki
je vodil zapisnik. |
|
|
64. člen |
|
|
O delu seje se hranijo tudi zvočni zapisi, ki se hranijo
skupaj z zapisnikom in drugim gradivom. |
|
|
Če svet tako odloči, se na seji sveta vodi dobesedni zapis
(magnetogram seje). |
|
|
Vsak govornik ima pred objavo pravico pregledati zapis iz
prejšnjega odstavka in pravico redakcijskih popravkov svojega govora na
seji občinskega sveta. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva
njegovega izvajanja. V dvomu odloči o dopustnosti popravka predsednik
sveta. Pregled zapisov govornik potrdi s podpisom. |
|
|
Dobesedni zapisi se na zahtevo izročijo svetnikom,
predlagateljem in županu. |
|
|
65. člen |
|
|
Izvirniki odlokov in drugih aktov sveta ter vso gradivo,
ki ga je obravnaval svet ali njegova delovna telesa, se hrani v arhivu
občinske uprave. |
|
|
O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva izda natančnejša
navodila župan občine, v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško
poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
|
66. člen |
|
|
Svetniki in župan imajo pravico vpogleda v vse popise in
gradivo, ki je bilo obravnavano na seji in se hrani v občinski upravi. |
|
|
V primerih zaupnih materialov se z njimi postopa v skladu
z zakonskimi določili. |
|
|
67. člen |
|
|
(črtan) |
|
|
68. člen |
|
|
(črtan) |
|
|
69. člen |
|
|
(črtan) |
|
|
7. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
70. člen |
|
|
Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet
zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. |
|
|
Za pripravo zapisnika skrbijo delavci občinske uprave. |
|
|
Župan zagotavlja z zaposlenimi v upravi strokovna in
administrativno tehnična opravila tudi za delovna telesa občinskega
sveta. |
|
|
8. Delovna telesa
sveta |
|
|
VI. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
76. člen |
|
|
Volitve funkcionarjev, ki jih po statutu občine voli
oziroma imenuje svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
|
Svet pred glasovanjem odloči ali se bo izvedlo javno ali
tajno glasovanje. |
|
|
Če svet odloči, da se bo izvedlo tajno glasovanje izvede
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
77. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti
listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda
“za” ali “proti”. |
|
|
78. člen |
|
|
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina navzočih
svetnikov, če s statutom ni določena drugačna večina. |
|
|
79. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče
od predlaganih kandidatih pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se
opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu. |
|
|
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena
po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
80. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri
drugem glasovanje noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
81. člen |
|
|
(črtan) |
|
|
3. Imenovanje članov
delovnih teles sveta |
|
|
82. člen |
|
|
Delovna telesa sveta imenuje svet na podlagi liste
kandidatov, ki jo pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se
na isti seji imenujejo (volijo) člani posamično. Če na ta način niso
izvoljeni vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se
opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na ta način iz prejšnjega odstavka ne pride do
imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na
naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
|
|
83. člen |
|
|
(črtan) |
|
|
5. Postopek za
razrešitev |
|
|
84. člen |
|
|
Svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje
po enakem postopku, ko je določen za izvolitev ali imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev,
določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje
kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi za predlaganje
njihovih razrešitev. |
|
|
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za
izvolitev oziroma imenovanje je pristojen tudi za predlaganje njihove
razrešitve. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je
določeno za njihovo izvolitev ali imenovanje. |
|
|
6. Odstop svetnikov in
funkcionarjev občine |
|
|
85. člen |
|
|
Svetniki in funkcionarji občine imajo pravico odstopiti.
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega
odbora ter drugi voljeni in imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
|
|
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in poslana
predsedniku sveta. župan mora o odstopu obvestiti svet na prvi
naslednji seji sveta. |
|
|
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim
in imenovanim preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni
sklep o odstopu. |
|
|
VII. RAZMERJA SVETA DO
ŽUPANA |
|
|
86. člen |
|
|
Župan in svet ter njihova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
87. člen |
|
|
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in
zaključni račun proračuna ter odloke in druge akte iz občinske
pristojnosti. |
|
|
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga
župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu poročevalca
izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so
pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
88. člen |
|
|
Svet je dolžan obveščati župana o vseh zadevah, ki jih
obravnava na svojih sejah, tudi če župan ni predlagatelj posamezne
zadeve. |
|
|
Župan ima pravico razpravljati na seji sveta o vseh
vprašanjih, ki so na dnevnem redu, tudi če sam ni predlagatelj zadeve in
o njih izrazi svoje stališče ali mnenje. |
|
|
89. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na
vsaki seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali
zaposleni v občinski upravi o izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej
obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za
neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu
predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
90. člen |
|
|
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov. |
|
|
91. člen |
|
|
Župan zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delo
sveta in delovnih teles sveta. |
|
|
92. člen |
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet
sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev. |
|
|
Če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali
nezakonit, zadrži objavo takega akta in predlaga občinskemu svetu, da o
njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. |
|
|
Če svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt
objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno
njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
93. člen |
|
|
Župan skrbi za izvrševanje občinskega proračuna. Če župan
ugotovi, da sredstva proračuna za posamezni namen ne bodo zadoščala za
pokritje proračunskih izdatkov, mora o tem obvestiti svet in predlagati
usrezne ukrepe. |
|
|
Če svet sklene, da je potrebno nalogo izvršiti, kot je
bila načrtovana in da je ni mogoče uresničiti s predvidenimi sredstvi
mora zagotoviti ustrezna sredstva za izvršitev naloge. |
|
|
VII/a poglavje, ki glasi AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
»93.a člen |
|
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom
naslednje akte: |
|
|
–
poslovnik občinskega sveta, |
|
|
–
proračun občine in zaključni račun, |
|
|
–
planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
|
–
odloke, |
|
|
–
odredbe, |
|
|
–
pravilnike, |
|
|
–
navodila, |
|
|
–
sklepe. |
|
|
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne
razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja
in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
|
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
|
93.b člen |
|
|
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni
račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu
ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
93.c člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema občinski svet podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske
uprave. |
|
|
Postopek za sprejem proračuna |
|
|
93.č člen |
|
|
S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča
hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
93.d člen |
|
|
Predlog proračuna občine za naslednjo leto mora župan predložiti
občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna
Državnemu zboru. |
|
|
V
letu rednih lokalnih volitev predloži župan občinskemu svetu proračun v
roku šestih mesecev po začetku mandata. |
|
|
Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za
sestavo proračuna. |
|
|
Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem članom občinskega sveta
predlog proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna ter obvestilo
o sklicu seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o
predlogu proračuna občine. |
|
|
Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna občine.
Predstavitev ni časovno omejena. O predstavitvi ni razprave. |
|
|
93.e člen |
|
|
Predsedniki delovnih teles v desetih dneh od vložitve predloga proračuna
občine skličejo sejo delovnega telesa, na katerih župan in predstavniki
občinske uprave pojasnijo predlog proračuna občine. Občinski svet opravi
splošno razpravo o predlogu proračuna občine najkasneje v desetih dneh
po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek
sprejemanja predloga proračuna občine, v skladu s tem statutom in
poslovnikom občinskega sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme
in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog
proračuna občine. |
|
|
93.f člen |
|
|
V
desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta
k predlogu proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge. |
|
|
Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o
ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
|
93.g člen |
|
|
Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do vloženih pripomb in
predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče
sejo občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o
sprejetju proračuna. |
|
|
93.h člen |
|
|
Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinskega sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. |
|
|
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu.
Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki
in izdatki. |
|
|
93.i člen |
|
|
Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih
delih predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik
občinske uprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine. Občinski
svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o
drugih amandmajih. |
|
|
93.j člen |
|
|
Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun
medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov. |
|
|
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. |
|
|
93.k člen |
|
|
Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se
pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum naslednje seje oziroma
trajanje odmora, v katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve. |
|
|
Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan
obrazloži. |
|
|
Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet,
glasuje občinski svet o proračunu v celoti. |
|
|
93.l člen |
|
|
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski
svet obravnava in o njem odloča po določbah statuta, ki veljajo za hitri
postopek za sprejem odloka. |
|
|
93.m člen |
|
|
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah statuta, ki
veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja
k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in
mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prihodki in izdatki.« |