Na podlagi 23. in r75. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. IlO/02 in 8/03) ter r8. člena Statuta Občine Vodice (Uradni 1. RS, št. 49/95, 27/96, 3r/98, Uradno glasili Občine Vodice, št. 7/98, r5/04 in Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-250/98) je Občinski svet Občine Vodice na 17. seji dne r8.5.2oo5 sprejel

ODLOK

O spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za plansko celoto ŠS I41I-I Vodice (I. faza - del)

1. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo spremembe zazidalnega načrta za območje urejanja ŠS 14/1-1 Vodice (1. faza - del), ki jih je izdelal Šabec Kalan Šabec - arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., Ljubljana, v marcu 2004 pod številko projekta U-002-02.

2. člen

Sestavni deli odloka so:

3. člen

Območje urejanja se nahaja v ko. Vodice v naselju Vodice.

Meja območja sprememb zazidalnega načrta poteka:

- na severu po robu Vodiške ceste in nato po parcelnih mejah zemljišč s p.št. 77/r, 77/6, 78/23, 79/r

- na zahodu po parcelnih mejah zemljišč s p.št. 79/r, 79lr4, 83/6,83/12

- na jugu po parcelnih mejah zemljišč s p.št. 83/6, 79lr4, 78/5,77/24

- na vzhodu po parcelnih mejah zemljišč s p.št. 77/24,77/25,  77/1.

Vse navedene parcele se nahajajo v ko. Vodice.

Meja območja urejanja je razvidna v karti obodne parcelacije in karti razmejitve območij urejanja.

Seznam parcel v obravnavanem območju: 77/r, 77/6, 7717, 77/8, 77/12, 77/r3, 77/21, 77/22, 77/25, 77/24, 78/3, 78/5, 78/23,78/24,78/26,78/27, 79/r, 79/12, 79lr4, 83/6, 83/12, vse ko. Vodice.

Površina območja, predvidenega za pozidavo, znaša 3 ha ro a 67 m2•

II. SKUPNA DOLOČILA

4. člen

Območje urejanja je namenjeno gradnji stanovanjskega naselja v zelenju, ureditvi javnih tlakovanih in zelenih površin, urejanju vodotoka ter gradnji komunalne, prometne in energetske infrastrukture. Razdeljeno je na 9 morfoloških enot.

Morfološke enote z oznakami ME A, ME B, ME C, ME D, ME E, ME F so namenjene gradnji prostostoječih enostanovanjskih stavb. Morfološki enoti z oznakama Zr in Z2 sta namenjeni urejanju zelenih površin. Morfološka enota z oznako Pr je namenjena urejanju prometnih površin.

5. člen

Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:

- Regulacijska linija (RL) razmejuje površine v javni rabi, dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nej avni rabi.

- Gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.

- Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.

- Dovoljeni so le manjši zamiki fasade ali delov fasade od gradbene meje ali gradbene linije.

- Objekt lahko presega gradbeno mejo ali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na  oblik ovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, nastopne stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno. Za fasado, katere deli presegajo gradbeno linijo ali gradbeno mejo, veljajo naslednji pogoji:

- skupna dolžina vseh delov fasade, ki presegajo gradbeno linijo ali gradbeno mejo, ne sme biti daljša od 30 % dolžine tlorisne projekcije celotne fasade ob gradbeni liniji ali gradbeni meji,

- skrajna točka presegajočega dela objekta od gradbene meje oziroma gradbene linije ne sme biti oddaljena več kot 2,00 m.

- Pritlični deli objektov lahko segajo tudi preko gradbene meje, vendar le v tistem delu gradbene parcele, ki je v grafičnih prilogah označen kot "območje možne pritlične pozidave".

- Meja priobalnega zemljišča (VL) omejuje 5 metrov širok pas priobalnega zemljišča ob vodotoku (merjen od meje vodnega zemljišča).

- Hmax je največja višina objekta, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju do najvišje točke objekta.

- Hv je višina venca ali višinska kota kapi, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju. Pri objektih z etažnostjo P+M ali P+I+M se kot višinska kota kapi šteje presečišče med fasado in spodnjim robom špirovca oziroma strešne ploskve. Pri objektih z etažnostjo P+rN je venec zgornji rob fasade objekta. Pri objektih z etažnostjo P+rN+T je venec zgornji rob ograje terase v terasni etaži.

- Hp je največja višina pritličnih delov objekta, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju do najvišje točke objekta.

Regulacijske linije, gradbene linije, gradbene meje ter linije ob vodotoku so razvidne iz karte "Arhitektonsko-zazidalna situacija z načrtom zelenih površin in regulacijskimi elementi".

6. člen

Posegi na obstoječih objektih in ob njih

Za posege na obstoječih objektih in ob njih veljajo naslednja določila:

- dovoljena so investicijsko-vzdrževalna dela in rekonstrukcije;

- dovoljene so dozidave in nadzidave v gabaritih in pod pogoji za oblikovanje, ki veljajo za novogradnje v območju;

- dovoljene so rušitve in nadomestne gradnje ob upoštevanju regulacijskih elementov in pod pogoji, ki veljajo za novogradnje;

- dovoljene so spremembe namembnosti v skladu z osnovno namembnost jo območja.

7. člen

Vrste posegov na gradbenih parcelah objektov

Na posamezni gradbeni parceli so dovoljeni: - gradnja enostanovanjske stavbe;

- izraba dela objekta za mirno poslovno ali storitveno

dejavnost brez motečega vpliva na okolico;

- postavitev pomožnih objektov, kot so garaže,

nadstrešnice, lope, pergole in senčnice; - urejanje odprtih površin ob objektu.

V sklopu zunanje ureditve ob objektih je dopustna tudi izvedba odprtih bazenov.

8. člen

Oblikovanje novogradenj

Pri oblikovanju novogradenj je treba upoštevati naslednje pogoje:

- Objekti morajo upoštevati regulacijske elemente, določene v 5. členu tega odloka.

- Objekti morajo biti sodobno in kakovostno oblikovani.

Tlorisni gabarit se lahko razvija znotraj površine, določene z gradbeno mejo (GM) ali gradbeno linijo (GL).

- Etažnost objektov je lahko P+M ali PH ali P+I+M (mansarda) ali P+I+T (terasna etaža).

- Če je del objekta pritličen, lahko ta del sega tudi preko gradbene meje oz. gradbene linije, vendar le v tistem delu gradbene parcele, ki je v grafičnih prilogah označen kot "območje možne pritlične pozidave". Višina pritličnega dela objekta, ki sega preko gradbene meje v "območju možne pritlične pozidave" (Hp), je največ 3,40 m nad koto finalnega tlaka v pritličju, toleranca je mogoča navzdol. Pritlični del objekta mora biti od sosednjega zemljišča oddaljen vsaj 1,50 m (merjeno od fasade objekta). Za manjši odmik je treba pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

- Seštevek vseh pozidanih površin v "območju možne pritlične pozidave" (deli glavnega objekta + pomožni objekti) na posamezni gradbeni parceli ne sme presegati 60m2.

- Če se izvede klet, mora biti le-ta vkopana v celoti. Pri izvedbi kleti je treba upoštevati prisotnost talne vode in stoletne poplavne vode.

- Višina venca ali višinska kota kapi (Hv) je 7,00 m nad koto finalnega tlaka v pritličju. Toleranca je mogoča navzdol.

- Največja višina objekta (Hmax) je 9,50 m nad koto finalnega tlaka v pritličju, toleranca je mogoča navzdol.

- Kota finalnega tlaka v pritličju znaša 0,50 m nad koto ceste in je določena v kartah "Prometno tehnična situacija in višinska regulacija" ter "Obodna parcelacija in načrt gradbenih parcel z elementi za zakoličbo".

9. člen

Oblikovanje pomožnih objektov

Pri oblikovanju pomožnih objektov je treba upoštevati naslednje pogoje:

- Pomožni objekti se lahko gradijo kot prostostoječi objekti ali prizidki v območju znotraj gradbene meje in v tistem delu gradbene parcele, ki je v grafičnih prilogah označen kot "območje možne pritlične pozidave".

- Skupna površina vseh pomožnih objektov na posamezni gradbeni parceli je lahko največ 50 m2.

- Odmik od sosednjega zemljišča mora biti vsaj 1,50 m

(merjen od fasade objekta).

- Odmik je lahko manjši le ob pridobitvi soglasja lastnika sosednjega zemljišča.

- Nadstrešnice in pomožni objekti morajo biti po oblikovanju in materialih skladni z osnovnim objektom.

- Višina pomožnih objektov ne sme presegati višine 3,40 m nad nivojem urejenega terena ob objektuč toleranca do 0,30 m je dopustna za uskladitev višine s streho pritličnega dela objekta.

- Strehe pomožnih objektov so ravne ali z minimalnim naklonom.

10. člen

Postavitev začasnih objektov

Začasni objekti in naprave, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na javnih površinah. Postavljeni morajo biti tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Po njihovi odstranitvi se mora na zemljišču vzpostaviti prvotno stanje.

II. člen

Zunanja ureditev

Vse zelene površine na obravnavanem območju je treba urediti, zatraviti in ozeleniti z drevjem in grmičevjem. Posegi v teren se izvajajo z blagimi nakloni, brez višjih opornih zidov (dovoljeni so oporni zidovi do višine 0,50 m). Ob robu gradbenih parcel se zasadi visoka avtohtona vegetacija.

Ograje ob meji gradbenih parcel so lahko žive meje, lesene ali lahke kovinske ograje na nizkem parapetnem zidu. Ograje imajo enotno višino 1,60 m. V sklopu ograje ob cesti se na mestih, ki so označena v grafičnih prilogah, izvedejo komunalni otoki. V projektni dokumentaciji PGD in PZI za komunalno ureditev območja se izdela načrt za tipski element, ki zajema nišo z nadstrešnico za postavitev posode z odpadki in na vsaki strani niše komunalni steber za vgradnjo priključnih omaric za elektriko, telefon in CA-TV.

12. člen

Določanje gradbenih parcel

V grafičnem delu zazidalnega načrta so določene gradbene parcele.

Parcelacija se ne sme spreminjati. Dovoljena je le združitev zemljišč v morfološki enoti ME C.

Pozidanost gradbene parcele (osnovni objekt in pomožni objekti) ne sme presegati 30 % površine gradbene parcele.

III. DODATNA DOLOČILA

13. člen

Morfološka enota ME C

Dopustni so vsi posegi v skladu s skupnimi določili. Dopustna je tudi gradnja večstanovanjske stavbe ali nestanovanjske stavbe s poslovno ali storitveno namembnost jo.

Možna je združitev gradbenih parcel CI in C2 v eno gradbeno parcelo.

Gabariti morajo biti v skladu s skupnimi določili tega odloka. Parkirne površine je treba zagotoviti v sklopu gradbene parcele.

V primeru, da se bo na vsaki od gradbenih parcel CI in C2 gradil po en objekt, mora biti odmik posameznega objekta od parcelne meje med gradbenima parcelama C! in C2 min. 4,00m.

IV. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE

14. člen

Krožna cesta

Celotno obravnavano območje predstavlja območje omejene hitrosti z omejitvijo hitrosti na 30km/h. Za zagotavljanje omejitve hitrosti se poleg prometne signalizacije uporabljajo še naprave in ukrepi za umirjanje prometa,ki se izvajajo skladno s TSC 03.800.

Za napajanje naselja je predvidena krožna cesta na katero se priključujejo zasebna zemljišča in javne prometne površine. Dovozi do gradbenih parcel so urejeni preko uvozov minimalne širine 5.0 m, ki se izvedejo preko pogreznjenih robnikov. Krožna cesta se neprednostno priključuje na Vodiško cesto.

V okviru krožne ceste so uporabljeni naslednji karakteristični prečni profili:

15. člen

Mirujoči promet

Na vsaki gradbeni parceli je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu znaslednjima normativoma:

- najmanj 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto,

- za storitvene ali poslovne dejavnosti 1 parkirno mesto na  30 m2 površine.

V srednjem delu naselja se v sklopu javnih površin uredi parkirišče s 24 parkirnimi mesti.

Promet za pešce

Ob cesti se izvedejo nivojsko ločeni hodniki za pešce. Na vzhodni strani naselja je predvidena povezava za pešce s Kamniško cesto. Ob južnem robu morfološke enote ME B se izvede pešpot med parkiriščem in Vodiško cesto. Pešpoti so predvidene tudi preko javnih zelenih površin.

Dostop za ovirane

Javne površine za pešce in parkirne površine morajo biti izvedene brez grajenih ovir tako, da jih lahko uporabljajo funkcionalno ovirani ljudje. Na mestih prehodov za pešče se izvedejo pogreznjeni robniki oziroma ustrezni ukrepi, ki ne predstavljajo grajenih ovir.

16. člen

Ureditve ob prometnih površinah

Proste površine ob cesti in ob parkirišču se zatravijo. V karti "arhitektonsko-zazidalna situacija z načrtom zelenih površin in regulacijskimi elementi" so označena mesta, kjer je zasaditev drevo redov obvezna. Na ovinku med cestnima odsekoma CI in C2 se izvede tlakovana ploščad s spominskim obeležjem ali fontano.

V. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE

17. člen

Objekti v območju urejanja morajo biti priključeni na omrežja in objekte gospodarske infrastruktura za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in odpadnih padavinskih vod, za oskrbo z električno energijo, na plinovodno in na telekomunikacijsko omrežje.

18. člen

Primarno ali sekundarno komunalno in energetsko omrežje mora potekati po javnih površinah v cestnem telesu ali ob njem. Trase komunalnih vodov so razvidne v "Zbirnem načrtu komunalnih vodov".

Gradnja komunalnih naprav in ceste mora potekati usklajeno. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.

19. člen

Vodovod

Obstoječi vodovod poteka po Vodiški cesti. Za novo naselje se v cestnem telesu izvede krožna zanka. Omrežje je treba dimenzionirati za potrebe sanitarne vode ter požarne zaščite. Hidrantno omrežje se izvede z nadzemnimi hidranti na sanitarnem vodovodu.

20. člen

Kanalizacija

Kanalizacija je v obravnavnem območju zasnovana v ločenem sistemu. Obstoječa kanalizacija za komunalne odpadne vode poteka po Vodiški in po Kamniški cesti in se navezuje na ČN Vodice.

Vse komunalne odpadne vode se bodo preko novo načrtovane javne kanalizacije vodile v obstoječo kanalizacijo za komunalne odpadne vode pod Kamniško cesto in naprej v ČN Vodice.

Za odvajanje odpadne padvinske vode se v cestnih odsekih CI, C2, C3 in C4 izvede kanalizacija za padavinske odpadne vode z iztokom v potok Mlaščico. Odpadne padavinske vode s cestnih odsekov C6 in Cs ter z gradbenih parcel, ki ležijo ob vodotoku, se bodo vodile neposredno v potok Mlaščico.

Pred izlivom v vodotok morajo biti odpadne padavinske vode očiščene do te mere, da bodo ustrezale Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja. Padavinske odpadne vode z javnega parkirišča se mora odvajati preko lovilca olj v načrtovano kanalizacijo za padavinske odpadne vode.

21. člen

Plinovod

Za novo naselje se zgradi nov sekundarni plinovod s priključitvijo na obstoječe plinovodno omrežje, ki poteka po Vodiški cesti. Plinovod se ob uvozu v naselje razdeli v dve veji. Ena poteka po cestnih odsekih CI in C2, druga pa po cestnih odsekih C6, Cs in C4.

Plin se uporablja za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, lahko pa tudi za kuhanje in hlajenje.

22. člen

Elektrika

Pred začetkom gradnje je treba v območju naselja zgraditi kabelsko kanalizacijo in prestaviti obstoječe nizkonapetostne vode:

- prostozračni vod, ki poteka od transformatorske postaje proti vzhodu do droga na zemljišču s parcelno številko 85/7 k.o. Vodice se pokablič

- nizkonapetostni kabelski vod, ki poteka pod cestnim telesom in preko gradbenih parcel z oznako C2, CI, El in DI, se prestavi.

Za napajanje objektov se izvede nizkonapetostni kabelski priključni vod tako, da se uvleče deloma v obstoječo kabelsko kanalizacijo vV odiški cesti, deloma v predvideno kabelsko kanalizacijo v območju naselja.

Merilne omarice se vgradijo v komunalne stebre ob komunalnih otokih, urejenih na označenih mestih v sklopu ob cestnih ograj.

23. člen

Telefon

Predvidena je vključitev naselja v obstoječe telekom omrežje, ki poteka po Vodiški cesti. Izvede se 4-cevna kabelska kanalizacija s kabelskimi jaški, ki bo poteka krožno skozi naselje. Dve cevi sta predvideni za telekom omrežje, ena za CA-TV, ena cev pa je rezervna. Telekom omrežje se dimenzionira na dva priključna para na stanovanjsko enoto. Omrežje se zaključi na robu gradbene parcele. Telefonske omarice so predvidene v komunalnih stebrih ob komunalnih otokih, urejenih na označenih mestih v sklopu obcestnih ograj.

24. člen

Javna razsvetljava

Javne površine so osvetljene s svetilkami javne razsvetljave. Razvod obulične javne razsvetljave poteka v prostih ceveh elektrokabelske kanalizacije. Ob parkirišču in ob parkovnih površinah razvod javne razsvetljave poteka v zelenici.

Javna razsvetljava se napaja iz obstolečega sistema javne razsvetljave.

Za javno razsvetljavo je treba predvideti tipske svetilke in nosilce svetilk skladno s tipizacijo opreme in naprav javne razsvetljave.

VI. POGOJI ZA POSEGE NA VODNEM IN PRIOBALNEM ZEMLJIŠČU

25. člen

Zaradi predvidene pozidave se prestavi in uredi struga potoka Mlaščica. Zacevljenje ali prekrivanje vodotoka je dovoljeno le na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka (prepusti, mostovi). Izvede se korito s trapezno obliko in s pretočnim profilom in padcem, ki bo zagotavljal prevodnost stoletnih visokih voda z zagotovitvijo najmanj 0,50 m varnostne višine. Pri projektiranju prestavitve vodotoka se upoštevajo hidravlične osnove, ki jih je pod zaporedno številko H ­II5103 izdelal Hidrotehnik, d.d., iz Ljubljane v novembru 2003.

Ob koritu se v delu, ki poteka ob cestnih odsekih C5 in C6, izvede zaščitna ograja z višino 1 m.

V delu, ki poteka preko parka z otroškim igriščem, se struga potoka oblikuje sonaravno, ob njej se nasadi obvodna vegetacija.

Gradnja na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljena razen v primerih, navedenih v 37. členu Zakona o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

VII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

26. člen

V območju se lahko opravljajo le take dejavnosti, ki ne vplivajo negativno na bivalno okolje sosednjih objektov in ne povzročajo večjih emisij škodljivih snovi v zrak, vodotoke in tla, kot so določene z zakoni in predpisi.

Varstvo vode

Pred izlivom v vodotok morajo biti odpadne meteorne vode očiščene do te mere, da ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.

Varstvo pred hrupom

Območje obravnave je skladno z določili Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96) razvrščeno v območje II. stopnje varstva pred hrupom.

Odpadki

Komunalni odpadki se zbirajo na skupnih odjemnih mestih (komunalnih otokih), ki so predvidena v sklopu obcestnih ograj. Pozicije komunalnih otokov so prikazane v grafičnih prilogah.

Ob vstopu v naselje in na zahodni strani so predvidene ekološke točke - prostori za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Ekološke točke morajo biti ograjene tako, da so posode z odpadki vizualno čimbolj prikrite, hkrati pa mora biti zagotovljen dostop za nemoten odvoz s komunalnimi vozili.

Lokacija ekoloških točk je prikazana v grafičnih prilogah.

Osončenje

Zadostno osončenje bo zagotovljeno, če bodo objekti zgrajeni znotraj območja, ki ga omejuje gradbena meja ali gradbena linija. V primeru odstopanja od gradbene meje v okviru dopustnih toleranc proti sosednjemu objektu je treba v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja preveriti, ali je osončenje bivalnih prostorov sosednjega objekta v skladu z veljavnimi normativi.

VIII. ZAŠČITA PRED POŽAROM

27. člen

Do vseh predvidenih stanovanjskih objektov znotraj obravnavanega območja je treba zagotoviti dostope in površine za delovanje intervencijskih vozil in tehnike v skladu s SIST DIN 14090 - površine za gasilce na zemljišču. Intervencijska pot skozi naselje je krožna. Cestišče mora biti široko najmanj 4,50 m, na mestih, predvidenih za delovanje intervencijskih vozil, mora biti najmanj 3,00 m široka utrjena površina in 2,00 m široka površina brez ovir. Poti morajo biti odmaknjene od objektov od 3,00 do 9,00 m. Povozne površine v območju zelenic, namenjene dostopu intervencijskih vozil, morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.

Zasaditve ob intervencijski poti morajo biti na dovolj veliki razdalji, da omogočajo dostop za lestev gasilskega vozila do objekta.

Zadostni odmiki objektov od sosednjih zemljišč so zagotovljeni, če bodo objekti zgrajeni znotraj območja, ki ga omejuje gradbena meja ali gradbena linija. V primeru odstopanja od gradbene meje v okviru dopustnih toleranc je potrebno fasade, ki se približujejo sosednjemu zemljišču, graditi z ustreznim procentom gorljivih površin.

Hidrantno omrežje

Zgrajeno mora biti krožno protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov.

IX. ETAPE IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA

28. člen

Prva zaključena faza izvedbe zazidalnega načrta je izvedba celotne komunalne in prometne infrastrukture naselja, ki jo je treba končati pred začetkom gradnje objektov visoke gradnje.

Gradnja objektov se lahko izvaja fazno. Posamezna faza izgradnje mora obsegati najmanj eno morfološko enoto v naselju.

X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA

29. člen

V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte je treba izdelati grafični prikaz, iz katerega mora biti jasno razvidno, da je projektna rešitev skladna z regulacijskimi elementi, določenimi z zazidalnim načrtom, oziroma v okviru dopustnih odstopanj.

V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih stanovanjskih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.

XI. KONČNE DOLOČBE 30. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati del zazidalnega načrta ŠS 218/3 Vodice (uradni list SRS, št. 31/79).

31. člen

Zazidalni načrt je stalno na vpogled na:

- Občini Vodice

- Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Šiška

32. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

33. člen

Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice.

Številka: 032-01-001/05-015

Datum: 19.5.2005

Župan Občine Vodice

Brane Podboršek, univ. dipl. ekon.