Po določbah 17. člena Zakona o vodah /ZV-1/ lahko postane grajeno javno dobro vodno zemljišče, ki je nastalo zaradi prestavitve ali ureditve naravnega vodotoka, zajezitve tekočih voda, zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugega podobnega posega v prostor in se ga lahko nameni splošni rabi. Poleg navedenih zemljišč lahko postane grajeno vodno javno dobro tudi objekt na vodnem ali priobalnem zemljišču, če se ga lahko nameni splošni rabi (kanal, grajena obala celinskih voda in drug podoben objekt).
Po določbah četrtega odstavka 17. člena citiranega zakona lahko postane grajeno vodno javno dobro tudi objekt na vodnem ali priobalnem zemljišču, če se ga lahko nameni splošni rabi (kanal, grajena obala celinskih voda in drug podoben objekt). Po določbah tretjega odstavka 18. člena tega zakona lahko status grajenega vodnega javnega dobra določi pristojni organ lokalne skupnosti z odločbo, če gre za objekte v lasti lokalne skupnosti. Status grajenega vodnega javnega dobra se po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo na podlagi odločbe občinske uprave.
V tretjem odstavku 20. člena Zakona o vodah je določeno, da objektom na vodnem ali priobalnem zemljišču preneha status grajenega vodnega javnega dobra, če so postali trajno nepotrebni za splošno rabo voda. Prenehanje statusa grajenega vodnega javnega dobra ugotovi ministrstvo ali pristojni organ lokalne skupnosti z odločbo, ki jo izda po uradni dolžnosti in je podlaga za izbris statusa grajenega vodnega javnega dobra iz zemljiške knjige in se izvede po uradni dolžnosti.
Za izdajo te ugotovitvene odločbe velja načeloma enako - seveda pa ustrezno prilagojeno, glede na specifične določbe Zakona o vodah - kot za odločbo o prenehanju (ukinitvi) statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena po 23. členu Zakona o graditvi objektov /ZGO-1/. (glej primer pod 7.2.2)