|
Na podlagi 27., 29. in 37. člena
zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 46.
člena
zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94),
določil
Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni
list RS, št. 68/96), določil Uredbe o mejnih opozorilnih in kritičnih
emisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96),
7. člena
statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 23/99) in določil
odloka o zaščiti vodnih virov na območju Občine Tišina (Uradni list
RS, št. 105/99) je Občinski svet občine Tišina na 12. redni seji, dne
19. 11. 1999 sprejel |
|
P R A V I L N I K |
|
o gospodarjenju na
kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju
Občine Tišina |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Pravilnik določa:
|
|
– režim kmetovanja na vodovarstvenem območju,
|
|
– mejne vrednosti za vnos snovi v ali na kmetijska
zemljišča na vodovarstvenem območju, |
|
– časovne in količinske omejitve rabe organskih in
mineralnih gnojil ter pripravkov za varstvo rastlin na vodovarstvenem
območju, |
|
– način in pogoje vrednotenja in upravičenosti za
odškodnine za omejitev kmetovanja, |
|
– način nadzora in kontrole. |
|
2. člen |
|
Pojmi imajo v tem pravilniku naslednji pomen:
|
|
1. Vnos snovi v tla ali na tla je izpuščanje, oddajanje
oziroma odlaganje nevarnih snovi ali rastlinskih hranil pri vnašanju
blata čistilnih naprav, pri namakanju in gnojenju z živinskimi ali
rudninskimi gnojili. |
|
2. Letni vnos snovi v tla je vnos snovi v tla v obdobju
enega koledarskega leta. |
|
3. Mejna vrednost letnega vnosa nevarnih snovi v tla je
količina letnega vnosa, pri kateri so učinki ali vplivi na zdravje
človeka ali okolje še sprejemljivi. |
|
4. Mejna vrednost letnega vnosa rastlinskih hranil pri
gnojenju tal je količina letnega vnosa, ki še ne presega rastlinam
potrebnega krogotoka hranil. |
|
5. Nevarne snovi so snovi ali skupine snovi, ki se vnašajo
v tla z blati čistilnih naprav, kompostom ali muljem ali pri namakanju
rastlin, in ki zaradi svojih lastnosti, količine ali gostote negativno
vplivajo na rabo tal ali na kakovost podtalnice. |
|
6. Rastlinska hranila so dušik, fosfor in kalij v
živinskih in rudninskih gnojilih, v blatu čistilnih naprav in v
kompostu. |
|
7. Živinsko gnojilo je hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica.
Hlevski gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč pomešani s
steljo. Gnojevka so iztrebki domačih živali brez stelje, z večjim ali
manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo
in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove. |
|
8. Tla so po teksturi lahka, srednje težka in težka. Lahka
tla so peščena, peščeno-ilovnata, in ilovnato-peščena. Srednje težka tla
so peščeno-glinasto-ilovnata, ilovnata, meljasto-ilovnata in meljasta.
Težka tla so meljasto-glinasto-ilovnata, meljasto-glinasta,
peščeno-glinasta in glinasta. |
|
9. Zelena odeja je naravno ali sejano travinje ter njive s
celoletno pokrovnostjo oziroma strnjeno rastlinsko odejo. |
|
10. Začetno gnojenje je gnojenje pred setvijo ali ob setvi
oziroma saditvi rastlin. |
|
11. Dognojevanje je gnojenje med rastno dobo rastlin.
|
|
12. Fitofarmacevtska sredstva so vsa sredstva, ki se
uporabljajo: |
|
a) za varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi in
neparazitskimi dejavniki; |
|
b) za varstvo pridelkov in proizvodov pred škodljivimi
organizmi; |
|
c) za odvračanje škodljivih organizmov;
|
|
d) za regulacijo rasti gojenih rastlin;
|
|
e) za preprečevanje kaljenja rastlinskih pridelkov;
|
|
f) kot dodatki sredstvom, navedenih v podtočkah od a) do
e) te točke, za povečanje njihove učinkovitosti ali spremembo njihovih
lastnosti; |
|
g) za neselektivno uničevanje rastlin;
|
|
h) za povečanje odpornosti gojenih rastlin proti
škodljivim organizmom, pri čemer ne ogrožajo okolja ter zdravja ljudi in
živali; |
|
i) sredstva za privabljanje in spremljanje navzočnosti in
številčnosti škodljivih organizmov. |
|
13. Integralno varstvo rastlin je izvajanje vseh znanih
ukrepov in postopkov s področja biologije, biotehnologije, žlahtnjenja
in pridelovanja rastlin, ki omogočajo minimalno uporabo
fitofarmacevtskih sredstev, pri čemer so škode, ki jih povzročajo
škodljivi organizmi, na ekonomsko sprejemljivem nivoju. |
|
14. Rudninska gnojila so industrijsko pridobljene
anorganske spojine, katerih glavne sestavine so eno ali več rastlinam
potrebnih hranil (N, P, K, Ca, Mg...). |
|
15. Integrirana agrotehnika je celotni pristop k izvajanju
ukrepov na kmetiji, ki temelji na uravnoteženem kroženju snovi –
gnojenju na podlagi analize tal in potreb rastlin, ohranjanju in
povečanju rodovitnosti tal, kolobarju, izbiri odpornih kultivarjev in do
okolja prijaznih načinov pridelave, z minimalno uporabo kemično
sintetičnih sredstev. |
|
16. Agrotehnični ukrepi so vsi ukrepi potrebni za
pridelavo kulturnih rastlin; obdelava tal, gnojenje, varstvo rastlin,
namakanje in spravilo pridelka. |
|
17. Kemično sintetična sredstva so industrijsko
pridobljene anorganske in organske spojine. |
|
II. OMEJITEV PREPOVEDI |
|
Varstvo rastlin |
|
3. člen |
|
Uporabniki fitofarmacevtskih sredstev morajo ravnati v
skladu z določili 46. in 47. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin
(Uradni list RS, št. 82/94) in v skladu z določili odločbe o prepovedi
prometa in uporabe strupenih substanc in iz njih izdelanih preparatov,
ki se uporabljajo kot fitofarmacevtska sredstva (Uradni list RS, št.
29/96 in 35/97). |
|
Varstveni pasovi
|
|
1. Najožji varstveni pas:
|
|
– prepoved uporabe vseh fitofarmacevtskih sredstev,
|
|
– prepoved gnojenja s kompostom z omejeno uporabo, blatom
čistilne naprave in muljem, |
|
– prepoved gnojenja z gnojnico in gnojevko,
|
|
– prepoved gnojenja s hlevskim gnojem,
|
|
– prepoved gnojenja z rudninskimi gnojili,
|
|
– prepoved namakanja.
|
|
2. Ožji varstveni pas:
|
|
– prepoved uporabe kemično-sintetičnih sredstev,
|
|
– prepoved gnojenja s kompostom z omejeno uporabo, blatom
čistilne naprave in muljem – celo leto, |
|
– prepoved gnojenja z gnojevko in gnojnico – celo leto,
|
|
– prepoved gnojenja s hlevskim gnojem, lahka tla od
spravila posevkov do 15. 2., srednje težka in težka tla od spravila
dosevkov do 31. 1., |
|
– prepoved gnojenja z rudninskimi gnojili, ki vsebujejo
dušik, |
|
– z namakanjem se ne sme prekoračiti vlažnost tal nad 80%
poljske kapacitete tal. |
|
Letni vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla ne
sme presegati mejnih vrednosti določenih z uredbo o vnosu nevarnih snovi
in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in uredbe o
mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih nevarnih snovi v
tleh (Uradni list RS, št. 68/96). |
|
3. Širši varstveni pas:
|
|
– prepoved uporabe vseh fitofarmacevtskih sredstev, ki se
ne smejo uporabljati na območjih za zbiranje pitne vode in ko so
presežene mejne emisijske vrednosti v tleh. |
|
V širšem varstvenem pasu je dovoljena le uporaba okolju
primernejših fitofarmacevtskih sredstev in fitofarmacevtskih sredstev,
ki niso označeni s prepovedjo ali omejitvami uporabe na vodovarstvenih
območjih, katere potrdi služba za varstvo rastlin pri Ministrstvu za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zagotovljena mora biti strokovna
uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki temelji na osnovi priporočil in
prognoze specialistov za varstvo rastlin – integralno varstvo rastlin;
|
|
– prepoved gnojenja s kompostom, blatom čistilne naprave
in muljem, če presega mejne vrednosti, |
|
– prepoved gnojenja z gnojevko in gnojnico:
|
|
a) zemljišča z zeleno odejo:
|
|
– na lahkih tleh od 15. 10. do 31. 1.,
|
|
– na srednje težkih in težkih tleh od 15. 11. do 15. 1.,
|
|
– če so tla zmrznjena, nasičena z vodo, prekrita s snežno
odejo; |
|
b) druga zemljišča (njive) – z zaoravanjem žetvenih
ostankov: |
|
– na lahkih tleh od 1. 10. do 15. 2.,
|
|
– na srednje težkih in težkih tleh od 15. 10. do 31. 1.;
|
|
c) brez zaoravanja žetvenih ostankov:
|
|
– od spravila pridelkov do 15. 2.,
|
|
– prepoved gnojenja s hlevskim gnojem od 15. 11. do 31.
1., |
|
– prepoved gnojenja z rudninskimi gnojili, ki vsebujejo
dušik od 15. 11. do 31. 1. |
|
– namakanje je možno na podlagi izdelane strokovne ocene o
vplivu vnosa snovi v tla in podtalnico. |
|
Na zemljiščih na vodovarstvenih območjih se tla sme
namakati le na podlagi dovoljenja pristojnih organov. Čas in količina
vode za namakanje se določi na podlagi vlažnosti tal in poljske
kapacitete tal za vodo. Norma zalivanja ne sme biti večja od 20 mm na
lahkih tleh in 30 mm na srednjetežkih tleh. |
|
III. VARSTVENI UKREPI |
|
Najožji varstveni pas
– CONA I. |
|
4. člen |
|
Na ožjem varstvenem pasu znotraj zagrajenega območja je
prepovedan vnos mineralnih in organskih snovi v tla ter prepovedana
uporaba fitofarmacevtskih sredstev in namakanje. Zemljišče se vzdržuje z
2- do 3-kratno košnjo na leto. |
|
Ožji varstveni pas –
CONA II. |
|
5. člen |
|
V coni II. je dovoljena kmetijska raba tal pod naslednjimi
pogoji: |
|
Tla morajo biti celo leto pokrita z zeleno odejo ali z
gozdom. Uporaba dušičnih in dušik vsebujočih mineralnih in živinskih ali
drugih organskih gnojil ni dovoljena. Dovoljeno je le PK gnojenje – v
skladu z gnojilnim načrtom in največ 10 ton zrelega hlevskega
gnoja/ha/leto. Dovoljeno je kmetovanje v skladu s smernicami (IFOAM) in
pravili za ekološko kmetovanje (priporočila za ekološko kmetovanje v
Sloveniji, odredbe EGS 2092/91, smernice Demeter, Ernte). |
|
Širši varstveni pas –
CONA III.A |
|
6. člen |
|
Vnos nevarnih snovi v tla je prepovedan. Letni vnos dušika
ne sme presegati mejnih vrednosti glede na vrsto kulture, določenih v
preglednici 1. |
|
Preglednica 1: Mejne vrednosti vnosa dušika na površine
tal kmetijskih zemljišč, v katerih je oskrbljenost z mineralnim dušikom
manjša ali enaka 30 kg/ha |
|
----------------------------------------------------------------- |
|
kmetijska
kultura okvirna potreba dovoljeno ob setvi |
|
po dušiku kg N/ha kg N/ha dognojevanje |
|
za povprečni pridelek |
|
----------------------------------------------------------------- |
|
koruza 200 170 60 |
|
60 + 50 |
|
----------------------------------------------------------------- |
|
ozimna
pšenica, 180 150 30 |
|
ozimna
ogrščica 40 + 40 + 40 |
|
----------------------------------------------------------------- |
|
ozimni
ječmen 150 120 30 |
|
50 + 40 |
|
----------------------------------------------------------------- |
|
ozimna rž, jari
110 80 40 |
|
ječmen,
oves 40 |
|
----------------------------------------------------------------- |
|
krmna
pesa, 200 170 60 |
|
sladkorna
pesa 60 + 50 |
|
----------------------------------------------------------------- |
|
krompir 180 170 60 |
|
60 + 50 |
|
----------------------------------------------------------------- |
|
travna
deteljna, 210 170 40 |
|
mešanica
travinje 50 + 50 + 30 |
|
----------------------------------------------------------------- |
|
zelje 200 170 60 |
|
60 + 50 |
|
----------------------------------------------------------------- |
|
glavnata
solata 80 45 25 |
|
20 |
|
----------------------------------------------------------------- |
|
kitajsko
zelje 120 90 30 |
|
60 |
|
----------------------------------------------------------------- |
|
dosevki:
repa 80 50 50 |
|
ogrščica, redkev |
|
----------------------------------------------------------------- |
|
metuljnice:
grah, 60 30 30 |
|
bob, detelje... |
|
----------------------------------------------------------------- |
|
Gnojenje |
|
7. člen |
|
Osnovno gnojenje se opravi na podlagi potreb glede na
preskrbljenost tal s hranili, katera se s kemično analizo tal ugotavlja
enkrat v kolobarju. |
|
Gnojenje z dušikom in dognojevanje opravljajo lastniki
oziroma uporabniki zemljišč na podlagi EUF ali Nmin analize tal ali
talnega ali rastlinskega nitratnega testa. |
|
Maksimalni enkratni odmerki ne smejo presegati 60 kg/ha
čistega dušika. Zaradi velike prepustnosti tal je potrebno dognojevanje
poljščin opraviti večkrat z manjšimi odmerki dušika in na podlagi
analize dušika v tleh ali v rastlini. |
|
Osnovno gnojenje ozimnih žit in drugih ozimnin z dušikom
je dovoljeno le v primeru pomanjkanja dušika (manj kot 40 kg/ha Nmin). |
|
Žetveni ostanki |
|
8. člen |
|
Zaoravanje žetvenih ostankov – slame in koruznice opravijo
lastniki oziroma uporabniki brez dodajanja mineralnega dušika. Živinska
gnojila lahko lastniki oziroma uporabniki vnašajo v tla skupaj s slamo
do 15. oktobra, vendar odmerek ne sme presegati 40 kg/ha dušika. |
|
Zelena odeja |
|
9. člen |
|
Z njivskimi površinami je potrebno gospodariti tako, da
bodo čim krajši čas brez posevka. Njive zasejane z vmesnimi, naknadnimi
in prezimnimi dosevki, brez detelj, naj ostanejo nepreorane čez zimo.
|
|
Sadovnjaki, vinogradi in drugi trajni nasadi morajo biti
zatravljeni. |
|
Širši zaščitni pas –
CONA III.B |
|
10. člen |
|
Za rabo zemljišč na III.B varstvenem pasu veljajo splošni
omejitveni okrepi, ki temeljijo na določilih uredbe o vnosu nevarnih
snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96).
|
|
Letni vnos nevarnih snovi v tla ne sme presegati mejnih
vrednosti iz 3. člena citirane uredbe; vnos komposta z neomejeno uporabo
je dovoljen na podlagi dovoljenja iz 11. člena iste uredbe. |
|
Obremenitev tal enega hektarja kmetijskih zemljišč pri
gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati mejnih vrednosti letnega
vnosa rastlinskih hranil, določenih v 4. členu iste uredbe. |
|
Te mejne vrednosti so prikazane v preglednici 2.
|
|
Preglednica 2: Mejne vrednosti letnega vnosa rastlinskih
hranil z živinskimi gnojili |
|
-------------------------------------------------------------------- |
|
rastlinsko
hranilo mejna vrednost letnega vnosa v kg/ha |
|
-------------------------------------------------------------------- |
|
dušik
(N) 210 |
|
fosfor izražen
kot P2O5 120 |
|
kalij izražen
kot K2O 300 |
|
-------------------------------------------------------------------- |
|
Kmetje in kmetijske organizacije lahko gnojijo svoja
kmetijska zemljišča z živinskimi gnojili v skladu s 4., 5. in 6. členom
iste uredbe. |
|
Za varovanje tal in talne vode ter preprečevanje spiranja
nevarnih snovi in rastlinskih hranil v podtalje je potrebno občasno
spremljati vsebnosti nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tleh in vnos
snovi z agrotehničnimi ukrepi. |
|
Fitofarmacevtska sredstva se morajo uporabljati v skladu z
določili 46. in 47. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni
list RS, št. 82/94). Nevarne snovi v tleh ne smejo presegati mejnih
vrednosti določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih
imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96). |
|
IV. SPREMLJANJE IN
KONTROLA |
|
Ožji varstveni pas –
CONA II. |
|
Evidenca |
|
11. člen |
|
Lastniki ali uporabniki zemljišč na vodovarstvenem območju
v coni II. in coni III.A vodijo evidenco o vnosu nevarnih snovi in
rastlinskih hranil v tla. Evidenca mora vsebovati podatke o:
|
|
– parceli: številka in velikost parcele in k.o.,
|
|
– agrotehničnih ukrepih: datum vnosa snovi v tla in
rastline, vrsta snovi, mineralnega in živinskega gnojila in količina na
površino, vrsta in količina fitofarmacevtskih sredstev, parametri in
količina vode za namakanje, |
|
– vrsta kulture, datum setve in datum spravila.
|
|
Evidenca se vodi v obliki vezane knjige (zvezka) z
oštevilčenimi stranmi. Knjiga se hrani za obdobje petih let. |
|
Strokovna pomoč |
|
12. člen |
|
Strokovno pomoč pri izvajanju tehnologije pridelave z
omejenimi ukrepi nudi kmetijska svetovalna služba z: |
|
– nasveti, predavanji, tečaji, demonstracijskimi poskusi
in prikazi ter z individualnim svetovanjem, |
|
– izdelavo gnojilnih in škropilnih načrtov,
|
|
– pri vzorčanju in analizah tal (A1, EUF, Nmin),
|
|
– opravlja terenske meritve dušika v tleh, gnojevki in
rastlinah. |
|
Preverjanje |
|
13. člen |
|
Vsako leto se podrobno preveri gospodarjenje v skladu s
pravilnikom na najmanj 15% površin vodovarstvenega območja. |
|
Zaradi kontrole gnojenja z dušikom in preprečevanja
izpiranja nitratov v pitno vodo se po potrebi opravi analiza tal na
vsebnosti mineralnega dušika – Nminmin analiza tal ali talni nitrati
test. Vzorčenje za kontrolo dušika v tleh se opravi izven vegetacije (1.
november–15. december). Vsebnost v tleh ne sme presegati 50 kg čistega
dušika na hektar. |
|
Na kmetijskih zemljiščih vodovarstvenega območja se
postavi pet poljskih lizimetrov za merjenje vsebnosti nevarnih snovi in
rastlinskih hranil v odcednih vodah. Lizimetri se postavijo različnih
tipih tal in načinih rabe zemljišč in so osnova za spremljanje in
preverjanje vnosa nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.
|
|
Vzorčenje in analizo opravi pooblaščena strokovna služba
po naročilu in v skladu z dogovorom upravljavca vodovoda. |
|
14. člen |
|
Lastniki oziroma uporabniki zemljišč v širšem varstvenem
pasu – cona III.B ne vodijo evidence. Nadzoruje se gnojenje v skladu z
določili 3. člena tega pravilnika in z določili Uredbe o vnosu nevarnih
snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96). |
|
V. NADOMESTILA IN
POBUDE |
|
15. člen |
|
Lastniki oziroma uporabniki, katerih zemljišča se nahajajo
na vodovarstvenem območju v coni II. in coni III.A, so zaradi zmanjšane
intezivnosti izrabe tal upravičeni do nadomestila izpadlega dohodka.
|
|
Nadomestilo za izpad dohodka povrne lastnikom oziroma
uporabnikom zemljišč upravljavec vodovoda. |
|
16. člen |
|
V izračunu višine odškodnine je upoštevan povprečni izpad
dohodka od pridelka v klasičnem kolobarju (pšenica, koruza, sladkorna
pesa in krompir v enakih deležih), na osnovi kalkulacij iz Kataloga
kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji za leto
1998. Višino odškodnine izračuna kmetijska svetovalna služba. |
|
17. člen |
|
Za leto 1998 znaša nadomestilo: |
|
------------------------------------------------------------------------- |
|
njiva
travnik |
|
SIT/ha
SIT/ha |
|
------------------------------------------------------------------------- |
|
ožji varstveni
pas cona II. 50.000 30.000 |
|
širši varstveni
pas cona III.A 25.000 15.000 |
|
------------------------------------------------------------------------- |
|
Vsako leto se opravi korekcija višine nadomestila na
podlagi korekcijskega faktorja za izračun katastrskega dohodka. |
|
Uveljavljanje
nadomestil |
|
18. člen |
|
Nadomestila za izpad proizvodnje in dohodka na zemljiščih
vodovarstvenega območja v coni II. in III.A uveljavljajo lastniki
oziroma uporabniki zemljišč. Upravičenci do nadomestil so le tisti
lastniki oziroma uporabniki zemljišč, pri katerih ob nadzoru niso bila
ugotovljena odstopanja od pravilnika in pri kontroli vsebnosti
rezidualnega dušika v tleh vsebnost 50 kg N/ha ni bila presežena.
|
|
Izplačilo se izvrši konec koledarskega leta, vsako leto v
mesecu decembru. |
|
VI. NADZOR |
|
19. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja
upravljavec vodovoda in v skladu z določili 16. člena uredbe o vnosu
nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96)
in 57. člen zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št.
82/94), inšpektorji pristojni za kmetijstvo, inšpektorji pristojni za
varstvo okolja in inšpektorji pristojni za zdravstveno varstvo
prebivalstva. |
|
VII. KAZENSKA DOLOČBA |
|
20. člen |
|
Za kršitve posameznih členov se uporabljajo kazenske
določbe uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla
(Uradni list RS, št. 68/96), zakona o zdravstvenem varstvu rastlin
(Uradni list RS, št. 82/94) in odloka o zaščiti vodnih virov na območju
Občine Tišina. |
|
VIII. PREHODNA IN
KONČNA DOLOČBA |
|
21. člen |
|
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu RS. |
|
|
|
Št. 032-16/99 |
|
Tišina, dne 22. novembra 1999. |
|
|
|
Župan |
|
Občine Tišina |
|
Alojz Flegar l. r. |