|
Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(uradno prečiščeno besedilo) /ZLS-UPB2/ (Uradni list RS, št. 94/07) je
Občinski svet Občine Dobrepolje na 12. redni seji dne 11. 3. 2008
sprejel |
|
|
STATUT |
|
|
Občine Dobrepolje |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Dobrepolje
(v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z
zakonom na območju naslednjih naselij: Bruhanja vas, Cesta, Četež pri
Strugah, Hočevje, Kolenča vas, Kompolje, Lipa, Mala vas, Paka, Podgora,
Podgorica, Podpeč, Podtabor, Ponikve, Potiskavec, Predstruge, Pri Cerkvi
- Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič, Videm, Vodice, Zagorica, Zdenska
vas. |
|
|
Sedež občine je na
Vidmu 35. |
|
|
Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
|
|
Občino predstavlja
in zastopa župan. |
|
|
Območje, ime in
sedež občine se lahko spremenijo z zakonom. |
|
|
Območja in imena
naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Občina v okviru
ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega
pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti,
ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom. |
|
|
3. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
|
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
|
Občani sodelujejo
pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z
referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
|
Na osnovi odločitve
organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi
osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki
zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
|
4. člen |
|
|
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
Občina samostojno
odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in
po postopku, predpisanem v zakonu. |
|
|
Občina lahko
sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
|
Zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov se občina
združuje v združenja. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina ima svoj
žig, ki je okrogle oblike z navedbo imena in sedeža občine. V sredini
žiga je grb občine. |
|
|
Simbola občine sta
grb in zastava, ki simbolizirata občino kot samoupravno lokalno
skupnost. Oba simbola in njuno uporabo ureja Odlok o grbu in zastavi
Občine Dobrepolje. |
|
|
Praznik občine je
6. decembra. |
|
|
Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu z Odlokom o priznanjih
Občine Dobrepolje. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
6. člen |
|
|
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z
zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
|
– sprejema statut
in druge predpise občine, |
|
|
– sprejema proračun
in zaključni račun občine, |
|
|
– načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
– predpisuje davke
in prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
|
2. Upravlja
občinsko premoženje tako, da: |
|
|
– ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
|
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
|
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
|
|
3. Zagotavlja
pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
– spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
|
– sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
|
|
– pospešuje
izgradnjo infrastrukture (cestne, komunalne, informacijsko
telekomunikacijske, elektroenergetske …), |
|
|
– pospešuje
gospodarski razvoj, |
|
|
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
|
|
– z javnimi
sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog
oziroma gospodarskih subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje
za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
|
|
– v prostorskih
aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
|
– sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
|
– spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
|
|
– spremlja ponudbo
in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
|
|
|
– gradi stanovanja
za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
|
|
– v skladu s
predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
|
|
– sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
|
|
– zagotavlja
izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
|
|
|
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
|
– gradi in vzdržuje
komunalne objekte in naprave. |
|
|
5.Ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– določa izbirne lokalne javne službe ter obliko zagotavljanja in način
opravljanja obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
|
|
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
|
|
|
– ustanavlja
vzgojno-izobraževalne zavode (javna osnovna šola in javni vrtec),
zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njihovo
delovanje, |
|
|
– v skladu z
zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
|
|
– sodeluje z
vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
|
– z različnimi
ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
|
|
– ustvarja pogoje
za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
|
|
|
– spremlja stanje
na tem področju, |
|
|
– pristojnim
organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
|
|
|
– sodeluje s
centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami. |
|
|
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
|
|
– omogoča
dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju, |
|
|
– določa občinski
program športa, |
|
|
– zagotavlja
splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
– z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
|
|
– sodeluje z
društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
|
|
|
– izvaja naloge, ki
jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
|
|
|
– spremlja stanje
na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s
katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
|
|
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
|
|
– lokalne javne
ceste in druge javne poti, |
|
|
– površine za pešce
in kolesarje, |
|
|
– igrišča za šport
in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine. |
|
|
11. Skrbi za
požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
|
– organizira
reševalno pomoč v požarih, |
|
|
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
|
|
– zagotavlja
sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in
varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
|
– zagotavlja
sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
|
|
|
– sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
|
|
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red
v občini tako, da: |
|
|
– sprejema ustrezne
splošne akte, |
|
|
– določa prekrške
in denarne kazni
globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
|
|
|
– ureja lokalni
promet in določa prometno ureditev, |
|
|
– zagotavlja
varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini,
|
|
|
– organizira
občinsko redarstvo, |
|
|
– izvaja nadzorstvo
nad javnimi prireditvami, |
|
|
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
|
|
– opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
7. člen |
|
|
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
|
|
– ugotavljanje
javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z
zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
|
|
|
– določanje
namembnosti prostora, |
|
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
|
|
– evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
|
|
– mrliško ogledno
službo in |
|
|
– ureja druge
lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
8. člen |
|
|
Občina pridobiva
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih obdeluje
in
opravlja statistično, evidenčno ter analitično funkcijo
za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi
podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
9. člen |
|
|
Organi občine so:
|
|
|
– občinski svet,
|
|
|
– župan in
|
|
|
– nadzorni odbor
občine. |
|
|
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
|
|
|
Občina ima tudi
druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
|
|
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom,
ter
poslovnikom občinskega sveta. |
|
|
Člani občinskega
sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
|
9. a člen
|
|
|
Če ni v zakonu drugače določeno, organi občine delajo na sejah in
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Odločitve se sprejemajo z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon ali statut določata drugačno večino. |
|
|
10. člen |
|
|
Občina ima občinsko
upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine
opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge
v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
|
|
|
Občinska uprava
odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora. |
|
|
Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. |
|
|
Občinsko upravo
lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske
uprave, ki jih ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi
njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
|
|
Občinsko upravo
vodi tajnik občine
direktor občinske uprave usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
|
11. člen |
|
|
Delo organov občine
je javno. |
|
|
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov.
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov občine, z
objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom na spletni
strani občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
objavljanjem sklicev sej na spletni strani, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov medijev na javnih sejah, vpogledom v dokumentacijo in
gradiva, ki so podlaga za odločanje organov občine ter z zagotavljanjem
dostopa do informacij javnega značaja skladno z zakonom.
Splošni akti občine se objavljajo v Uradnem
listu RS in na spletni strani občine. |
|
|
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente v
skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. |
|
|
Občina ima lahko
svoje glasilo, v katerem z namenom obveščanja objavlja sprejete splošne
in posamične akte ter druge odločitve svojih organov ali seznanja z
njihovim sprejetjem. |
|
|
Način izhajanja in
organiziranja dela glasila se določi s posebnim odlokom, ki ga sprejme
občinski svet. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
12. člen |
|
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
|
Občinski svet šteje
dvanajst članov. |
|
|
Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta. |
|
|
Do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
|
|
– mandatna doba
članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po
razpustitvi prejšnjega občinskega sveta ali odstopu večine članov
občinskega sveta; |
|
|
– mandatna doba
članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah, če je
bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah; |
|
|
– mandatna doba
članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz
kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah
v občinske svete. |
|
|
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. |
|
|
Prvo sejo
občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi
članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog
volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
|
|
13. člen |
|
|
Volitve članov
občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
|
|
|
Občinski svet se
voli po proporcionalnem sistemu v eni volilni enoti. |
|
|
14. člen |
|
|
Občinski svet
sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine. |
|
|
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
– sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
– sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
|
|
– ustanavlja organe
občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
|
|
|
– v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
– daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti in odloča o prenesenih zadevah iz
državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski
organ, |
|
|
– nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
|
|
|
– potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
|
|
– imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
|
– določi, kateri
izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če
temu predčasno preneha mandat, če ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen, |
|
|
–
odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom, s statutom
občine ali z odlokom ni določeno drugače,
v
skladu z zakonom odloča o ravnanju s stvarnim premoženjem v lasti
občine, |
|
|
–
odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva,
odloča o
višini in obsegu najema posojila, dajanju poroštev ter izdaji soglasij k
zadolževanju, |
|
|
– razpisuje
referendum, |
|
|
–
s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih
teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih
podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v
soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne
razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov,
agencij in javnih skladov, s
svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov
občinskega sveta in plače oziroma plačila za opravljanje funkcije članov
drugih organov občine in delovnih teles, ki jih imenuje, |
|
|
– določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
|
|
– ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
|
|
– imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane
drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
– določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, katere sestavni del je tudi program varstva pred požari,
|
|
|
– določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
|
|
|
– sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
|
– odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
15. člen |
|
|
Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon.
Nezdružljivost opravljanja funkcije člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
|
Funkcija člana
občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote
in vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju
katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom
nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
|
|
Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski svet
predstavlja župan, ki tudi sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Za vodenje sej
občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. Če je župan odsoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
|
|
|
Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član
občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega
pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic
seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
|
|
Župan mora sklicati
sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega
sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana
pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in
nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za
pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke.
Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
|
Če seja občinskega
sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska
uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
|
17. člen |
|
|
Strokovno pripravo
gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
18. člen |
|
|
Občinski svet dela
in odloča na sejah. |
|
|
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
Vsak član
občinskega sveta in delovno telo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
|
|
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
|
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
|
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine
direktorju občinske uprave. O sklicu
seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
|
|
Predsednik
nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega
sveta ter tajnik občine
direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
|
19. člen |
|
|
Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon ali statut določa drugačno večino. |
|
|
Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
|
|
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino opredeljenih glasov navzočih
članov. |
|
|
Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
|
Župan in
tajnik
občine direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu
svetu najmanj enkrat letno. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet se
lahko predčasno razpusti, če: |
|
|
– ne izvršuje
odločb ustavnega sodišča, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno
ravnanje, |
|
|
– v letu, za katero
ni bil sprejet proračun, tudi za prihodnje leto ne sprejme v skladu z
zakonom predloženega in pripravljenega proračuna, ki bi lahko začel
veljati ob začetku leta, |
|
|
– če se v
posameznem koledarskem letu po najmanj trikratnem sklicu sploh ne
sestane na sklepčni seji. |
|
|
Razlogi za
prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana
občinskega sveta. |
|
|
Članu občinskega
sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
|
|
Izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. |
|
|
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
|
3. Župan |
|
|
21. člen |
|
|
Župana volijo
volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v
skladu z zakonom. |
|
|
Mandatna doba
župana traja štiri leta. |
|
|
Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
|
Do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
|
|
– mandatna doba
župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata
prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe; |
|
|
– mandatna doba
župana, ki je izvoljen na predčasnih volitvah, če je bila občina
ustanovljena po opravljenih rednih volitvah; |
|
|
– mandatna doba
župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega
razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske
svete. |
|
|
Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na
prvi naslednji seji. |
|
|
22. člen |
|
|
Župan predstavlja
in zastopa občino. |
|
|
Poleg tega župan
predvsem: |
|
|
– predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
– izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
– skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
|
|
|
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa
drugače, |
|
|
– skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
|
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča
tajnika občine
direktorja občinske uprave za te naloge, |
|
|
– imenuje in
razrešuje tajnika občine
direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave in
organov skupne občinske uprave, |
|
|
– usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
|
|
– opravlja druge
naloge, ki jih določata zakon in ta statut. |
|
|
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o prenesenih nalogah iz državne pristojnosti. |
|
|
23. člen |
|
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
|
|
|
– skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
|
|
– imenuje
poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
|
|
– sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
|
|
– vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
|
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
|
|
– ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
|
|
– sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
|
|
– v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
|
|
|
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
24. člen |
|
|
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
25. člen |
|
|
Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
|
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v
nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja
odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
26. člen |
|
|
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov
občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
|
|
Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati pri
sprejemu odločitev občinskega sveta. |
|
|
V soglasju z
županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
O
poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog
župana. |
|
|
27. člen |
|
|
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
28. člen |
|
|
Župan lahko
ustanavlja komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
|
29. člen |
|
|
Župana se lahko
predčasno razreši, če ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali
pravnomočnih odločb sodišča, pristojnega za upravne spore, ki mu
nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje. |
|
|
Županu preneha
mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
|
|
Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
|
Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
|
|
Podžupanu preneha
mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če
je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
|
|
Predčasno prenehanje mandata župana in podžupana ureja zakon. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
30. člen |
|
|
Nadzorni odbor
občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima
v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
|
– opravlja nadzor
nad razpolaganjem in upravljanjem s premoženjem občine, |
|
|
– nadzoruje
namenskost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
|
|
– nadzoruje
finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
|
|
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja
pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega
proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in
občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in
gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev. |
|
|
31. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima
3 člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov
najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo
imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, tajnik
občine direktor občinske uprave , delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so
uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
Nezdružljivost funkcije člana nadzornega odbora ureja zakon. |
|
|
Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
|
32. člen |
|
|
Prvo sejo
nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se
konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
|
|
Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika in
namestnika nadzornega odbora. Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Nadzorni odbor dela
in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
|
|
Sedež nadzornega
odbora je na sedežu občine. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore
občine. |
|
|
Nadzorni odbor za
svoja pisanja uporablja pečat
žig občine. |
|
|
33. člen |
|
|
Nadzorni odbor
samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program
in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta
predloži županu. |
|
|
Nadzorni odbor mora
vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
|
|
– proračuna in
zaključnega računa proračuna občine, |
|
|
– finančnih načrtov
in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov,
javnih podjetij in drugih). |
|
|
Nadzorni odbor
lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem
programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v
nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev
nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za
spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega
programa mora biti obrazložena. |
|
|
Nadzorni odbor mora
posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do
konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
|
|
Nadzorni odbor mora
sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine,
organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
|
|
|
Predsednik ali od
njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje
občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za
katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
|
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
program nadzora in na njegovi podlagi pripravljen predlog finančnega
načrta za prihodnje proračunsko leto, ki ga pošlje v uskladitev županu.
Pri tem mora nadzorni odbor upoštevati roke glede priprave proračuna
občine. Z letnim programom dela nadzorni odbor seznani tudi občinski
svet.
Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen
v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu.
Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba
nadzornega programa mora biti obrazložena.
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in
občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo
leto.
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi
organi občine, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in
drugimi osebami. |
|
|
34. člen |
|
|
Na občini in pri
občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.
|
|
|
Nadzorni odbor
preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih
podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih
poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in
uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
|
|
Nadzorni odbor pred
nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika
proračuna. |
|
|
V postopku nadzora
so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti
vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
|
35. člen |
|
|
Nadzorni odbor
izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
|
|
Šteje se, da so
podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
|
|
– je odgovorna
oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe
nadzorovanega organa
sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje
nadzorovani
osebi nadzorovane s
članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski
vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali
izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi
je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, |
|
|
– je član
nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne
osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane
osebe
nadzorovani organ , |
|
|
– če je član
nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet
nadzora. |
|
|
Izločitev člana
nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba
nadzorovani organ in sam član
nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
|
|
36. člen |
|
|
Za posamezen nadzor
je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu
(v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o
nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila
o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
|
|
|
Predsednik
nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek
poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
|
|
Osnutek poročila
obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila
izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po
podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru.
|
|
|
Če predlog poročila
o nadzoru ni sprejet, je nadzorni odbor dolžan sprejeti usmeritve za
njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in
osnutek poročila o nadzoru dopolniti. Predlog poročila o nadzoru podpiše
predsednik nadzornega odbora. |
|
|
37. člen |
|
|
Nadzorni odbor
pošlje nadzorovani osebi
nadzorovani organ
predlog poročila o nadzoru najpozneje v osmih
dneh po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico vložiti ugovor na
predlog poročila v petnajstih dneh od prejema predloga poročila.
Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema
ugovora. |
|
|
Po preteku rokov iz
prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe
nadzorovanega organa
sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani
osebi nadzorovanemu organu , občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču
in pristojnemu ministrstvu. |
|
|
38. člen |
|
|
Poročilo o nadzoru
mora vsebovati obvezne sestavine, ki so določene z aktom ministra za
finance v soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo.
|
|
|
V ugotovitvah se
navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma
predlogi. |
|
|
Z ocenami nadzorni
odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja)
in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
nadzorovanega organa smotrno glede na uporabljena
sodila v nadzoru. |
|
|
V mnenju se izrazi,
ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
nadzorovanega organa pravilno in/ali smotrno.
|
|
|
Nepravilno
poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba
nadzorovani organ
poslovala v nasprotju s
predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in
drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri
svojem poslovanju. |
|
|
Nesmotrno
poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
|
|
|
Negospodarno
poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
nadzorovani organ
enake učinke
lahko dosegla pri manjših stroških. |
|
|
Neučinkovito
poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba
nadzorovani organ
dosegla večje učinke. |
|
|
Neuspešno
poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane
osebe
nadzorovanega organa
. |
|
|
Priporočila
vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma
smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba
nadzorovani organ izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
|
|
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom
in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
|
|
39. člen |
|
|
Če je nadzorni
odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana
oseba
nadzorovani organ ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
|
40. člen |
|
|
Nadzorovane osebe
so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
|
|
Župan je dolžan
nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugimi predpisi
ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo
(proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in
akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega
prava, katerih ustanoviteljica je občina, in drugi). |
|
|
Župan je dolžan
vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta. |
|
|
41. člen |
|
|
Nadzorni odbor mora
županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in
porabi sredstev in najmanj enkrat letno poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
|
|
42. člen |
|
|
Delo nadzornega
odbora je javno. |
|
|
Nadzorni odbor
lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
|
|
Nadzorni odbor
lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega
poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno
objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja
dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih
je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
|
|
|
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa
poslovnik. |
|
|
Za obveščanje
javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega
odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor lahko o svojih
ugotovitvah obvesti javnost šele, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob
obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati
osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih
organov, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti
občinskega sveta in uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik nadzornega odbora.
Za
obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.. |
|
|
43. člen |
|
|
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
|
|
Župan določi
javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju
sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in opravil nadzornega odbora,
arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje
drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela
nadzornega odbora. |
|
|
Strokovno pomoč
lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski
upravi, ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za
posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali
izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na
poročilo notranje revizijske službe. |
|
|
44. člen |
|
|
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. |
|
|
45. člen |
|
|
Predsednik in člani
nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu
s pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov
delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter
o povračilih stroškov. |
|
|
Izvedencu in drugim
strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali
avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. |
|
|
46. člen |
|
|
Podrobneje uredi
nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov
svojih članov. |
|
|
5. Odbori in
komisije občinskega sveta |
|
|
47. člen |
|
|
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. |
|
|
Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa
poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
48. člen |
|
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov, ki jih
občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za organe občine delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, |
|
|
–
pripravlja
predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega
sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih
funkcionarjev,
izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
|
|
– obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
|
|
49. člen |
|
|
Stalna delovna
telesa občinskega sveta so: |
|
|
– odbor za
gospodarstvo in komunalno infrastrukturo, ki ima predsednika in štiri
člane, |
|
|
– odbor za družbene
dejavnosti, ki ima predsednika in štiri člane, |
|
|
– odbor za
kmetijstvo, ki ima predsednika in štiri člane, |
|
|
– statutarno pravna
komisija, ki ima predsednika in štiri člane. |
|
|
Delovno področje
in
število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
|
|
50. člen |
|
|
Predsednike in
člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in
največ polovico članov izmed drugih občanov.
Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
|
|
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
51. člen |
|
|
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
|
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
52. člen |
|
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
6. Občinska uprava |
|
|
53. člen |
|
|
Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
|
|
Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
|
54. člen |
|
|
Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovi skupna občinska uprava. |
|
|
Organizacija in
delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na
skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
|
|
55. člen |
|
|
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
|
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
|
O upravnih zadevah
iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na
drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
|
|
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
|
56. člen |
|
|
Posamične upravne
akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje tajnik občine
direktor občinske uprave po
pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih
uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
|
|
57. člen |
|
|
Tajnik občine skrbi
in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem
postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno
poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
|
58. člen |
|
|
O upravnih zadevah
iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno
izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v
upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na
prvi stopnji v enostavnih upravnih zadevah odloča tudi uradna oseba, ki
ima srednjo strokovno izobrazbo. |
|
|
O upravnih zadevah iz občinske izvirne in prenesene pristojnosti lahko
odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in
izpolnjuje pogoje iz uredbe, ki ureja izobrazbo in strokovni izpit za
vodenje in odločanje v upravnem postopku. |
|
|
59. člen |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
|
60. člen |
|
|
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča tajnik
direktor občinske uprave, ki v tem primeru izločitve predstojnika o
stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih
zadevah. |
|
|
O izločitvi tajnika
občine direktorja občinske
uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari
tudi odloči. |
|
|
7. Drugi organi
občine |
|
|
61. člen |
|
|
Organizacijo,
delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu
s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih
javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s
sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
|
62. člen |
|
|
Občina ima
poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
|
|
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
|
8. Vaški odbori
|
|
|
63. člen |
|
|
Zaradi zagotovitve
sodelovanja občanov pri opravljanju javnih zadev v občini se v vsaki
vasi v občini ustanovi vaški odbor. Če prebivalci želijo, lahko
imenujejo tudi skupni vaški odbor za več vasi skupaj. |
|
|
Člane vaških
odborov imenujejo in razrešujejo stalni prebivalci
prebivalci s stalnim bivališčem posamezne vasi na
zboru občanov, ki ga skliče župan. Člane vaškega odbora imenujejo izmed
stalnih prebivalcev
prebivalcev s stalnim prebivališčem posamezne vasi ali območja, na predlog občanov
posamezne vasi. Pravilnost postopka imenovanja in razrešitve ugotavlja
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Posamezni odbor
šteje od tri do sedem
devet članov. Število določijo občani na zboru občanov.
|
|
|
Vaški odbor zastopa
in vodi predsednik. Vaški odbor ima namestnika predsednika, ki nadomešča
predsednika v njegovi odsotnosti. Predsednika in namestnika imenujejo
občani posamezne vasi. |
|
|
Mandatna doba
vaškega odbora je enaka mandatni dobi članov občinskega sveta.
Mandatna doba članov vaškega odbora se začne in konča istočasno kot
mandat članov občinskega sveta. |
|
|
Funkcija člana
vaškega odbora ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana,
podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine in z delom v občinski
upravi. |
|
|
Vaškim odborom
zagotavlja občina za njihovo delovanje pisarniški material. O porabi
vodi evidenco.
Sredstva za delovanje vaških odborov zagotavlja občina. |
|
|
64. člen |
|
|
Vaški odbori
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
|
|
–
dajejo predloge
in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
investicij na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad
opravljenimi deli, dajejo
predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na
področju javne infrastrukture na svojem območju ter pri izvajanju
komunalnih investicij, |
|
|
– sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
|
|
– dajejo predloge
za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri
njihovi sanaciji, |
|
|
– dajejo predloge
za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
|
|
– dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
|
– sodelujejo in
dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov, ki obravnavajo območje njihove vasi, |
|
|
– dajejo mnenja
glede spremembe namembnosti prostora, |
|
|
– seznanjajo
pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev vasi na
področju urejanja prostora in varstva okolja, |
|
|
– sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
|
|
– spremljajo
nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito
ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja, |
|
|
– dajejo mnenja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je na
območju njihove vasi. |
|
|
65. člen |
|
|
Odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov in vaškega odbora so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati.
Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ali vaškega odbora ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan
na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti.
Če pristojni organ občine meni, da odločitev, predlogov, pobud, stališč
in mnenj vaškega odbora ni mogoče upoštevati, je v roku 60 dni dolžan
občanom podati pisno utemeljeno pojasnilo. |
|
|
IV. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
66. člen |
|
|
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
67. člen |
|
|
Občani na zboru
občanov: |
|
|
– obravnavajo
pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža
ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
|
– obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
– obravnavajo
pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine
oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
|
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij,
|
|
|
– imen naselij ter
imen ulic, |
|
|
– opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
|
– imenujejo in
razrešujejo člane vaških odborov, |
|
|
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
|
|
– oblikujejo
stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest,
energetskih objektov, odlagališč odpadkov nevarnih stvari in ekološko
obremenjujočih projektov, |
|
|
– dajejo mnenja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je na
območju njihove vasi, |
|
|
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so organi
občine, v katerih pristojnost sodi posamezna zadeva, dolžni obravnavati
in jih pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni organ občine
meni, da odločitev, predlogov, pobud, stališč in mnenj zbora občanov ni
mogoče upoštevati, je v roku 60 dni dolžan občanom podati pisno
utemeljeno pojasnilo. |
|
|
68. člen |
|
|
Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino, za posamezno naselje ali zaselek. Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta.
|
|
|
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini. |
|
|
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
69. člen |
|
|
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
|
Sklic zbora
volivcev je treba objaviti
na spletni strani občine
na krajevno običajen način. |
|
|
70. člen |
|
|
Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov
veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja,
če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
|
|
Delavec občinske
uprave Javni uslužbenec, ki ga določi tajnik občine
direktor občinske uprave , ugotovi sklepčnost zbora občanov,
koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o
odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine
direktor občinske uprave seznani
občinski svet in župana, ter ga na krajevno običajen način objavi,
ter ga
objavi na spletni strani občine in na krajevno običajen način. |
|
|
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
|
|
71. člen |
|
|
Občani lahko
odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
Občinski svet lahko
o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
|
72. člen |
|
|
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
osmih dneh po sprejemu splošnega akta občine. Najkasneje v petnajstih
dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno
seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
|
|
|
Predlog za razpis referenduma iz drugega odstavka
71. člena je treba vložiti v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Prav tako je potrebno v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma iz prvega odstavka 74. člena. |
|
|
Če je vložen
predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do
odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
|
73. člen |
|
|
Referendum se
opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
|
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev
na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
|
74. člen |
|
|
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
|
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec ali
politična stranka. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih
volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje
osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov
stalnega prebivališča. |
|
|
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
|
75. člen |
|
|
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem
ali s podpisovanjem na seznamu. |
|
|
Župan določi
obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo
zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Župan določi obrazec za podporo v skladu z zakonom. |
|
|
Osebno podpisovanje
se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice.
Volivec lahko podpiše obrazec tudi preko enotnega državnega portala
e-uprava z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim
potrdilom. |
|
|
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
|
76. člen |
|
|
Občinski svet
razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu
župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti take zahteve pri Ustavnem
sodišču. |
|
|
Referendum se
izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne
razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
|
77. člen |
|
|
Na referendumu
imajo pravico glasovati vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
|
78. člen |
|
|
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
|
|
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno
vprašanje drugače urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
|
3. Svetovalni
referendum |
|
|
79. člen |
|
|
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino
ali za njen del. |
|
|
Svetovalni
referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine. Odločitev volivcev na svetovalnem
referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
|
4. Drugi
referendumi |
|
|
80. člen |
|
|
Občani lahko
odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če
tako določa zakon. |
|
|
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine, če z zakonom, ki določa in
ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
|
5. Ljudska
iniciativa |
|
|
81. člen |
|
|
Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Glede pobude
volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo
se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu
občine. |
|
|
Če se zahteva
nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev
občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo
naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
|
Če se zahteva
nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
82. člen |
|
|
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
V. OBČINSKE JAVNE
SLUŽBE |
|
|
83. člen |
|
|
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
|
|
– neposredno v
okviru občinske uprave, |
|
|
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
– z dajanjem
koncesij, |
|
|
–
z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
na drug način, določen v skladu z zakonom. |
|
|
84. člen |
|
|
Na področju
družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje
naslednjih dejavnosti: |
|
|
– osnovnošolsko
izobraževanje, |
|
|
– predšolska vzgoja
in varstvo otrok, |
|
|
– osnovno
zdravstvo, |
|
|
– pomoč družini na
domu, |
|
|
– knjižničarstvo,
glasbena šola. |
|
|
Občina lahko
zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
izobraževanja odraslih, kulture, športa, lekarniške in drugih
dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
|
85. člen |
|
|
Občina lahko skupaj
z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja
javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
javne službe. |
|
|
86. člen |
|
|
Na področju
gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
|
|
– oskrbo s pitno
vodo, |
|
|
– odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
|
|
– zbiranje in
prevoz komunalnih odpadkov, |
|
|
– odlaganje
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, |
|
|
– urejanje in
čiščenje javnih površin, |
|
|
– urejanje javnih
poti, površin za ceste in zelenih površin, |
|
|
– vzdrževanje
občinskih javnih cest, |
|
|
– pregledovanje,
nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
|
|
|
– in na drugih
področjih, če tako določa zakon. |
|
|
87. člen |
|
|
Občina lahko določi
kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
88. člen |
|
|
Pravne osebe
javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z
odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
|
89. člen |
|
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj
z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
občinskih javnih služb. |
|
|
90. člen |
|
|
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
|
|
V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
91. člen |
|
|
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
|
VI. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
92. člen |
|
|
Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Za odločanje o
odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega
finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj.
|
|
|
Odprodaja ali
zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku
in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in
zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
Za neodplačno
pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega
sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je
pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
|
93. člen |
|
|
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
|
|
Občina je pod
pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave
in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
|
94. člen |
|
|
Prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu
občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora
sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1.
januarjem leta, za katero se sprejema. |
|
|
Za pripravo in
predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z
zakonom je odgovoren župan. |
|
|
Predlogi za
povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje
prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri
čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve,
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
|
95. člen |
|
|
Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
|
|
|
Splošni del
proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun
finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
|
|
Posebni del
proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna
občine. |
|
|
Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih
uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
|
|
96. člen |
|
|
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. |
|
|
V okviru
izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugim splošnim aktom občine. |
|
|
Župan mora
zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
|
|
Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.
|
|
|
Župan poroča
občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju
v skladu z zakonom. Poročilo mora
vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
|
97. člen |
|
|
Proračun občine se
sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine. Rebalans proračuna pa
skupaj z odlokom o spremembi (rebalansu) proračuna. |
|
|
Odlok o proračunu
občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
|
|
V odloku o
proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih
poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
|
|
Rebalans proračuna
predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna
občine. |
|
|
98. člen |
|
|
Če proračun občine
ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje
občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za
iste namene. |
|
|
Župan sprejme sklep
o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri
mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta
podaljša še za tri mesece. |
|
|
99. člen |
|
|
Sredstva proračuna
občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. |
|
|
100. člen |
|
|
Proračunskih
sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen
z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
|
|
Če po sprejemu
proračuna nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi spremenjenih določb
zakona ali drugega predpisa, določi župan obseg izdatkov in odpre nov
konto za ta namen. |
|
|
Če se med letom
spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno
poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se
uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna,
na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko
rezervo. |
|
|
Župan mora o
izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju. |
|
|
101. člen |
|
|
Po preteku leta, za
katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega
računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
|
|
O sprejetju
zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za
finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
|
102. člen |
|
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v
skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
|
103. člen |
|
|
Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le
s soglasjem občine. O soglasju odloča župan.
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se
lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo v skladu z zakonom in pod pogoji,
ki jih določi občinski svet. |
|
|
O poroštvih za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. |
|
|
Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni
zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin
ustanoviteljic. |
|
|
104. člen |
|
|
Finančno poslovanje
občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega
organa občinske uprave. |
|
|
Opravljanje
posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme
župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma
pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. |
|
|
105. člen |
|
|
Nabavo blaga,
nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti
občine |
|
|
106. člen |
|
|
Splošni akti občine
so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki.
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
odredbe, pravilniki in navodila. |
|
|
Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
|
|
Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
107. člen |
|
|
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
Statut se sprejme
po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
|
108. člen |
|
|
S poslovnikom, ki
ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov,
se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
109. člen |
|
|
Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
|
|
Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
|
|
109. a
člen |
|
|
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali
odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
110. člen |
|
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
|
110. a člen |
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
111. člen |
|
|
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
|
|
|
V Uradnem listu RS
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
|
Splošni akti občine se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako odloči občinski svet ali drugi organ občine. |
|
|
2. Posamični akti
občine |
|
|
112. člen |
|
|
Posamični akti
občine so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti
– sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
Odločbe in sklepi se izdajajo v upravnem postopku
in v postopku o prekrških, v vseh drugih posamičnih zadevah pa sklepi,
kolikor ni z zakonom ali drugim predpisom določeno drugače. |
|
|
113. člen |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno.
Župan
mora odločiti v skladu z zakonom. |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
|
O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
|
|
VIII. VARSTVO
OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
114. člen |
|
|
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine,
oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja
občine posega v njene pravice. |
|
|
115. člen |
|
|
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
|
116. člen |
|
|
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
117. člen |
|
|
Župan lahko vstopi
v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski udeleženec, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
|
118. člen |
|
|
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
|
|
IX. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA |
|
|
119. člen |
|
|
Vsako ministrstvo
na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
|
|
V zadevah, ki jih
na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
|
|
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
|
X. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
|
120. člen |
|
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, imenovana pred uveljavitvijo
tega statuta, nadaljuje z delom do konca mandata občinskega sveta, s tem
da se v roku 30 dni od uveljavitve statuta njegova sestava uskladi z 48.
členom tega statuta. |
|
|
Odloki in drugi
predpisi, ki so bili sprejeti do uveljavitve tega statuta, se morajo
uskladiti z določbami tega statuta v roku enega leta. |
|
|
121. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve
tega statuta preneha veljati Statut Občine Dobrepolje (Uradni list RS,
št. 37/99). |
|
|
Občinski svet mora
v treh mesecih po uveljavitvi tega statuta uskladiti vsebino Odloka o
organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Dobrepolje
(Uradni list RS, št. 105/00). |
|
|
Ta statut začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 007-1/08 |
|
|
Dobrepolje, dne 11.
marca 2008 |
|
|
Župan |
|
|
Občine Dobrepolje
|
|
|
Janez Pavlin l.r. |
|
|
Spremembe in dopolnitve Statuta
Občine Dobrepolje (Uradni
list Republike Slovenije, št. 14/2017)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
|
|
53. člen
|
|
|
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|