Na podlagi 62. in 65.
člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 27/08, 76/08 in 79/09), 149. člena
Zakona o varstvu
okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO, 20/06, 28/06 – skl.
US, 49/06 – ZmetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08, 70/08 in
108/09),
Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), 3. in
7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št.
32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 3. in 17. člena
Zakona o
prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 – skl. US, 34/05 – odl.
US, 44/05, 40/06, 51/06 – popr., 115/06, 139/06 – odl. US, 17/08, 21/08
– popr., 76708, 108/09 in 109/09 – odl. US), 30. člena
Uredbe o
metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12) 4. in 8. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Črnomelj
(Uradni list RS,
št. 35/03, 106/05, 66/06 in 118/07) in 16. člena
Statuta Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 83/11) je Občinski svet Občine Črnomelj na 24.
redni seji dne 19. 12. 2013 sprejel |
O D L O K |
o oskrbi s pitno vodo v Občini
Črnomelj |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(namen odloka) |
Ta odlok določa
organizacijo, izvajanje ter nadzor nad izvajanjem gospodarske javne
službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami,
namenjenimi oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter
zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri
opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva
okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri
lastni oskrbi s pitno vodo. |
2. člen |
(javna služba) |
(1) S storitvami javne
službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih
objektov, če se v njih redno ali občasno zadržujejo ljudje ali se pitna
voda uporablja za oskrbo živali. |
(2) Za storitve javne
službe se šteje tudi oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih
objektov v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih
služb, oskrba s pitno vodo za pranje in namakanje javnih površin in
oskrba javnega hidrantnega omrežja za gašenje požara. |
3. člen |
(kaj ni javna služba) |
Za javno službo se ne
šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter
nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah, četudi se zagotavlja
iz javnega vodovoda, če: |
– se voda rabi za
namen, ki ni oskrba s pitno vodo za ljudi in živino ter za katerega je
treba pridobiti vodno pravico v skladu s prepisom, ki ureja vode,
|
– iz vode nastaja
industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
|
– če se voda uporablja
za izdelavo produktov in storitev, ki se prodajajo na trgu. |
4. člen |
(razlaga pojmov) |
Pojmi v tem odloku
imajo naslednji pomen: |
1. Pitna voda je voda v
skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo. |
2. Odjemno mesto je
mesto spoja obračunskega vodomera in interne vodovodne napeljave, kjer
se poraba posameznega uporabnika ali več uporabnikov pitne vode meri z
obračunskim vodomerom ter se praviloma nahaja v zunanjem talnem jašku.
Odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odvzem vode za pranje in
namakanje javnih površin ter za gašenje požarov. |
3. Hidrantno omrežje so
gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za
oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje
požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami
ali prenosne gasilne črpalke. |
4. Lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi
vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje
z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
|
5. Zasebni vodovod je
vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in
namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. |
6. Uporabniki vode iz
javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz
javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.
|
7. Služnostna pogodba
je pogodba o pravici izvrševanja določenih dejanj na služečem zemljišču.
|
8. Vodarina je cena
storitve, oblikovana skladno s predpisi na področju oblikovanja cen.
|
9. Omrežnina je cena za
uporabo javne infrastrukture, oblikovana skladno s predpisi na področju
oblikovanja cen. |
10. Drugi izrazi,
uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v državnih
predpisih ali tehničnem pravilniku upravljavca javnega vodovoda. |
5. člen |
(prostorsko zagotavljanje javne
službe) |
(1) Občina Črnomelj je
dolžna zagotavljati izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo
vsem občanom pod enakimi pogoji na vseh poselitvenih območjih na območju
občine, razen na poselitvenih območjih, kjer se iz posameznega vodnega
vira oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je
povprečna letna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne
vode na dan. |
(2) Lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju, kjer se oskrba s
pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v
zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50
prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo
oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan. |
6. člen |
(javni vodovod) |
(1) Javni vodovod je
vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki je kot
občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne
službe. Del javnega vodovoda je tudi javno hidrantno omrežje za gašenje
požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom.
|
(2) Javni vodovod je
sestavljen iz transportnih, primarnih in sekundarnih omrežij. |
7. člen |
(uporaba javnega vodovoda) |
(1) Uporabnik se sme
oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne
poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov, priključenih na
javni vodovod in ne vpliva na kakovost vode v javnem vodovodu.
|
(2) Pri načrtovanju in
zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da
ima oskrba s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. |
8. člen |
(lastništvo) |
(1) Lastnik javnega
vodovoda je Občina Črnomelj. |
(2) Na območju Občine
Črnomelj so solastnice posameznih delov vodovodnega sistema lahko tudi
druge občine, če se ti deli sistema uporabljajo za izvajanje gospodarske
javne službe na njihovem območju in če je to urejeno s pogodbenim
odnosom z Občino Črnomelj. |
(3) Občina Črnomelj je
lahko solastnica ali uporabnica delov vodovodnega sistema na območju
drugih občin, če so ti deli potrebni za oskrbo s pitno vodo na področju
Občine Črnomelj. |
9. člen |
(upravljavec) |
Z objekti in napravami
za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja na območju Občine
Črnomelj upravlja in gospodari Javno podjetje Komunala Črnomelj d.o.o.,
Belokranjska 24a, ki je tudi izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo
na celotnem področju Občine Črnomelj (v nadaljnjem besedilu izvajalec
javne službe ali izvajalec). |
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKA
IN UPRAVLJAVCA |
10. člen |
(objekti in naprave v upravljanju) |
Objekti in naprave v
upravljanju upravljavca so: |
(1) Transportno omrežje
in naprave: |
– objekti za hranjenje,
transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali
regije, |
– tranzitni cevovodi od
črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, |
– črpališča,
prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za
čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
|
(2) Primarno omrežje in
naprave: |
– objekti in naprave za
oskrbo dveh ali večstanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem
območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij), kot so:
vodnjaki, črpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,
|
– naprave za čiščenje
in pripravo vode na primarnem omrežju, |
– vodni zbiralniki,
|
– cevovodi od črpališča
ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
|
– cevovodi med
posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju
naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi
naselji). |
(3) Sekundarno omrežje
in naprave: |
– omrežje in naprave za
neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali
drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše
naselje), |
– omrežje in naprave za
preprečevanje požara (hidrantno omrežje), |
– omrežje za
vzdrževanje javnih površin, črpališča ali naprave za vzdigovanje ali
reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju, |
– naprave za čiščenje
in pripravo vode na sekundarnem omrežju. |
11. člen |
(objekti in naprave uporabnika) |
(1) Objekti in naprave
uporabnikov so: |
– interno vodovodno in
hidrantno omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali v posebnih
primerih s pogodbo dogovorjeno mesto, katerega načrtovanje, gradnjo in
vzdrževanje mora zagotoviti lastnik stavbe ali objekta; |
– vodovodni priključek,
ki je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in
vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi
vgrajenimi elementi; |
– obračunski vodomer s
pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
|
– vodomerni jašek,
|
– interni hidranti,
interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni
zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje,
mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni
za obračunskim vodomerom. |
(2) Priključek stavbe
ali objekta na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali objekta.
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati vodovodni priključek na
sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe ali objekta pa mora
njegovo vzdrževanje dopustiti. |
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD |
12. člen |
(pogoji za priključitev) |
(1) Priključitev na
javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga v skladu z določili
tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izda
upravljavec. |
(2) Na področju, kjer
je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na
javni vodovod obvezna, skladno z določili veljavne Uredbe o oskrbi s
pitno vodo. Upravljavec javnega vodovoda mora bodočega uporabnika
obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javni vodovod obvezna
v roku 6 mesecev od prejema obvestila in mu posredovati postopek za
izdajo soglasja k priključitvi. |
(3) Na javni vodovod
mora praviloma biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski
objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne
vode z obračunskim vodomerom. |
13. člen |
(prepoved priključitve na javni
vodovod) |
(1) Na poselitvenem
območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali
gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni
zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
(2) Če lastnik stavbe
ali inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne
šteje za javno službo, ni pridobil pravice v skladu s predpisi, ki
urejajo vode, izvajalec javne službe te stavbe ali inženirskega objekta
ne sme priključiti na javni vodovod, razen za del, ki šteje za javno
službo. |
14. člen |
(oskrba iz drugih virov) |
Na poselitvenem
območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne
službe, lahko lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta
zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni
oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
– da je oddaljenost
stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja
od 200 m ali |
– da je izvedba
priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni
vodovod povezana z nesorazmernimi stroški. |
15. člen |
(obveznost izvedbe priključka) |
(1) Upravljavec je
dolžan izvesti priključitev uporabnika na vodovodno omrežje v 30 dneh po
izpolnitvi vseh pogojev iz soglasja. |
(2) Vodovodni
priključek se izdela na stroške uporabnika na osnovi pisnega naročila.
Po končani gradnji se vodovodni priključek vpiše v evidenco uporabnikov
javnega vodovoda. |
(3) Vodovodni
priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, lahko
pa ima objekt tudi več priključkov. Pri tem se mora upoštevati velikost
in namembnost objekta, količino porabljene vode in tehnične zmožnosti
vodovodnega sistema. |
(4) Vodovodni
priključek je del objekta in je last uporabnika, kateri je odgovoren za
brezhibno stanje interne vodovodne inštalacije. |
16. člen |
(začasen priključek) |
(1) Upravljavec lahko
na podlagi naročila izvede naročniku začasen priključek za potrebe
graditve ali vzdrževanja v skladu s tehničnim pravilnikom. Začasni
priključek je lahko največ za dobo 1 leta. |
(2) Uporabnik začasnega
priključka mora upravljavca obvestiti o izpolnjenih pogojih za izvedbo
stalnega priključka oziroma naročiti ukinitev začasnega priključka. |
17. člen |
(oskrba več uporabnikov iz enega
priključka) |
(1) V primeru, da je v
objektu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka,
so dolžni z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki
sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v stavbi. Interna delitev
in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku istega priključka ni
obveznost upravljavca. |
(2) Če so v istem
objektu uporabniki, ki uporabljajo vodo za različne namene, imajo lahko
vgrajene ločene vodomere. V tem primeru se v centralnem jašku ali
vodomerni niši postavi več vodomerov. Notranja vodovodna inštalacija
mora biti izvedena za vsakega uporabnika posebej. |
(3) Vse novogradnje
večstanovanjskih stavb morajo imeti centralni jašek ali vodomerno nišo
za več vodomerov izven objekta. Notranja vodovodna inštalacija mora biti
izvedena za vsakega uporabnika posebej. |
18. člen |
(sprememba lastnika) |
Uporabnik lahko s pisno
izjavo, ki jo predloži upravljavcu, brezplačno prenese vodovodni
priključek na drugo pravno ali fizično osebo, pod pogojem, da ni odprtih
terjatev na vodovodnem priključku, ki se prenaša. Ob spremembi
uporabnika vodovodnega priključka je potrebno predložiti kupoprodajno
ali darilno pogodbo. |
19. člen |
(ukinitev priključka) |
Upravljavec lahko
trajno ukine vodovodni priključek nenaseljneih stavb, v primeru rušenja
priključenega objekta ali stavbe ali če gre za začasni priključek.
Lastnik mora upravljavcu javnega vodovoda posredovati pisno naročilo za
ukinitev priključka. Priključek se izbriše iz evidence po izvedeni
ukinitvi in po plačilu vseh zapadlih obveznosti do upravljavca javnega
vodovoda, vključno s stroški ukinitve vodovodnega priključka. |
20. člen |
(posegi na javnem omrežju in
priključkih) |
(1) Vse posege v
obstoječi sistem javnega vodovoda in vodovodne priključke izvaja
upravljavec ali od upravljavca pooblaščen strokovno usposobljeni in
registrirani izvajalec, pod strokovnim nadzorom, ki ga zagotovi
upravljavec. |
(2) Pri novi izvedbi
vodovodnih priključkov do vključno ventila za vodomerom na strani
uporabnika, ki so lastništvo uporabnikov javnega vodovoda, upravljavec
izvaja montažna dela z dobavo materiala. Navedena dela se izvajajo na
stroške uporabnika, na osnovi pisnega naročila. Preostala dela (izkop,
zasip, vzpostavitev terena v prvotno stanje) lahko izvede uporabnik v
lastni režiji, lahko pa ta dela zaupa upravljavcu. |
21. člen |
(lastni vodni viri) |
(1) Na območju, kjer se
zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvijo javne službe, se lastni
vodni viri in kapnice ne smejo uporabljati za oskrbo s pitno vodo,
temveč le za druge namene. |
(2) Uporabnik se sme
oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnega vodnega vira ali
kapnice po določilih prejšnjega odstavka tega člena le, če sta interna
napeljava s priključitvijo na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena
ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave. |
22. člen |
(vzdrževanje merilnega mesta) |
(1) Uporabnik je dolžan
zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu z določili Tehničnega
pravilnika. Vodomer mora biti vedno dostopen delavcem upravljavca ali
pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje in redne preglede.
Vodomerni jašek se praviloma izvede izven objektov. |
(2) Stroške prve nabave
in namestitve obračunskega vodomera krije uporabnik. Upravljavec lahko
vodomer, ki je tako poškodovan (zmrzal, udar vroče vode, druge
poškodbe), da ne opravlja več svoje funkcije, zamenja brez predhodnega
obvestila uporabnika, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni
po zamenjavi. |
23. člen |
(okvare na priključku in vodomeru) |
(1) Vsako okvaro na
priključku ali vodomeru je uporabnik dolžan takoj prijaviti upravljavcu.
Upravljavec o ugotovljeni okvari napravi zapisnik. |
(2) Uporabnik ima
pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če
ocenjuje, da je njegova točnost sporna. Izredno kontrolo vodomera mora
uporabnik naročiti pisno in je ni mogoče kasneje v postopku preklicati.
|
(3) Če se ugotovi, da
je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih odstopanj, nosi vse
stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
IV. JAVNO POOBLASTILO UPRAVLJAVCU |
24. člen |
(upravni postopki in javna
pooblastila) |
(1) Izvajalec javne
službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Črnomelj na podlagi javnega
pooblastila izvaja naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe
po tem odloku: |
– vodi kataster javnega
vodovoda, |
– izdaja smernice za
načrtovanje predvidene prostorske ureditve, |
– izdaja mnenja k
dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, |
– izdaja projektne
pogoje, smernice, soglasja in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov in urejanje prostora, |
– izdaja soglasja k
projektnim rešitvam, |
– izdaja soglasja za
izvedbo vodovodnega priključka. |
(2) Upravljavec izdaja
smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja na podlagi vloge in
predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o
graditvi objektov, prostorskem načrtovanju ter v navodilu upravljavca
vodovoda. |
(3) Upravljavec
sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri izgradnji, rekonstrukciji in
obnovi vodovodnega omrežja ter pri tehničnih pregledih objektov oziroma
novozgrajenega vodovodnega omrežja. |
(4) Povračilo stroškov
v zvezi z opravljanjem javnih pooblastil upravljavec in Občina Črnomelj
uredita v Pogodbi o poslovnem najemu javne infrastrukture, razmerjih v
zvezi z javno infrastrukturo in izvajanjem gospodarskih javnih služb. |
25. člen |
(izdaja soglasja) |
(1) Upravljavec je
dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik k svoji
vlogi predloži predpisano dokumentacijo in če to dopuščajo razpoložljive
kapacitete vodnih virov in hidravlika omrežja in je priključek tehnično
izvedljiv. |
(2) V primeru, da
razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec o tem dolžan
obvestiti uporabnika ter predlagati pogoje, pod katerimi bi bila
priključitev možna. |
(3) Upravljavec je
dolžan izdati soglasje v roku 30 dni od prejema popolne vloge. |
26. člen |
(obvezne sestavine soglasja) |
Pri izdaji soglasja za
priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec v skladu z
določili tehničnega pravilnika določiti: |
– minimalni odmik
objektov od vodovodnega omrežja, |
– pogoje in navodila za
zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem
novogradenj, |
– traso, globino,
profil in dolžino priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
|
– lokacijo, obliko in
velikost vodomernega jaška, |
– posebne zaščitne
ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih
virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode, |
– pogoje križanja
komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem, |
– mesto priključitve na
naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec in zahteve
oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena
trasa vodovoda. |
27. člen |
(soglasje upravljavca za posege v
prostor) |
(1) Uporabnik oziroma
investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje,
rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije
posledice ali vpliv na objekte in naprave javne oskrbe s pitno vodo.
|
(2) Uporabniki ali
drugi investitorji oziroma izvajalci, pravne in fizične osebe, ki
opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja in naprav, si morajo za ta
dela pridobiti soglasje upravljavca ter mu pokriti vse s tem nastale
stroške, vključno z nadzorom del. |
V. MERITVE PORABE IN OBRAČUN
STORITEV |
28. člen |
(meritve porabe) |
(1) Osnova za obračun
izvedenih storitev javne službe je odčitek porabe na obračunskem
vodomeru na priključnem mestu posameznega odjemnega mesta. |
(2) Odjem vode iz
javnega vodovoda brez nameščenega obračunskega vodomera ni mogoč, razen
v izjemnih primerih, ko mora odjem odobriti izvajalec javne službe.
|
(3) Z velikimi
porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o dobavi vode.
Posebne pogodbe se lahko sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom,
kadar meritev ni možna. |
29. člen |
(obračunski vodomer) |
(1) Vsakemu novemu
uporabniku upravljavec javnega vodovodnega omrežja namesti obračunski
vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec,
upoštevaje projekt ali na osnovi ogleda na terenu, ob upoštevanju
določil Tehničnega pravilnika. |
(2) Vsako odjemno mesto
mora imeti svoj vodomer, skladen s predpisi, ki urejajo to področje.
|
(3) Vsak vodomer mora
imeti plombo. |
(4) Uporabnik ne sme
prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera ali
odstraniti plombe. |
(5) Upravljavec
vzdržuje obračunske vodomere ter skrbi za njihove redne preglede in
menjavo. |
(6) Stroški rednih
pregledov in zamenjave obračunskega vodomera se krijejo iz omrežnine, ki
jo upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom. |
30. člen |
(interni vodomeri) |
Vodomeri v interni
napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za
kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda
ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov. |
31. člen |
(popis vodomerov) |
(1) Upravljavec odčita
stanje na obračunskem vodomeru najmanj enkrat letno. V vmesnem času se
uporabniku zaračunava mesečna akontacija za porabljeno vodo v višini
povprečne mesečne porabe prejšnjega obračunskega obdobja. |
(2) Ob popisih
upravljavec preverja tudi stanje plomb na vodomerih. |
(3) Uporabnik lahko
tudi sam sporoči odčitek stanja vodomera (po pošti, telefonsko, po
elektronski pošti, osebno), v času med 20. in 25. v mesecu. Upravljavec
ima pravico preveriti sporočeno stanje vodomera. |
(4) Ob rednih in
izrednih menjavah vodomerov se opravi popis vodomera, praviloma ob
prisotnosti uporabnika, kar ta potrdi s podpisom delovnega naloga. Na
osnovi popisa se opravi poračun. |
32. člen |
(pavšalna poraba) |
(1) V primeru, če
upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari,
je ugotovljen nedovoljen način odjema ali pa iz drugega vzroka ni mogoče
odčitati obračunskega vodomera, se obračuna poprečna poraba vode na
osnovi letne porabe. |
(2) Če obstoječi
porabnik pitne vode nima vgrajenega vodomera, se porabljena voda
obračuna po pavšalni porabi 4,5 m3 vode na osebo (stalno ali začasno
prijavljeno) mesečno, za nenaseljene stavbe (zidanice, vikendi) pa 3 m3
mesečno. |
33. člen |
(račun in ugovor računa) |
(1) Uporabniki
plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov. Račun se izstavi
na podlagi odčitane dejanske porabe vode preteklega obračunskega obdobja
oziroma akontacije za porabljeno vodo v višini povprečne mesečne porabe
v preteklem obračunskem obdobju, izražene v m3, ter cenika, veljavnega
na dan izstavitve računa. |
(2) Račun mora
uporabnik plačati v roku, navedenem na računu. Uporabnik lahko sporoči
upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu
računa. Če se ugovor nanaša na okvaro na izza vodomera mora biti
priložen zapisnik upravljavca o ugotovljeni okvari. |
(3) Če uporabnik ne
plača računa, v postavljenem roku pa ni sporočil upravljavcu pisnega
ugovora na obračun, ga upravljavec pisno opozori. |
(4) Upravljavec je na
ugovor uporabnika dolžan odgovoriti v petnajstih dneh po prejemu ugovora
in v tem času ne sme prekiniti dobave vode. |
34. člen |
(prejemnik računa) |
(1) Upravljavec
izstavlja račun za porabljeno vodo praviloma lastniku objekta, lahko pa
tudi najemniku tega objekta, če lastnik o tem pisno obvestiti
upravljavca in navede začetek in konec najemnega razmerja. |
(2) V primeru, da
zapadli račun najemnik ne poravna v dogovorjenem roku, se slednji
prefakturira lastniku objekta in od takrat naprej je lastnik zavezanec
za plačilo računa ne glede na trajanje najemnega razmerja. |
VI. VIRI FINANCIRANJA IN OBRAČUN
OSKRBE S PITNO VODO |
35. člen |
(viri financiranja) |
Viri financiranja javne
službe so: |
– cena, |
– sredstva proračuna
občine, |
– drugi viri. |
36. člen |
(cena) |
(1) Predlog cene
oblikuje izvajalec z elaboratom, ki ga potrdi pristojni občinski organ.
|
(2) Cena storitve mora
biti oblikovana v skladu s predpisom, ki določa metodologijo za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja tako, da v celoti zagotavlja enostavno reprodukcijo.
|
(3) Cena je sestavljena
in cene storitve oskrbe s pitno vodo in cene omrežnine. |
(4) Omrežnina se za
infrastrukturo javne službe določi na letni ravni in se uporabnikom
obračuna glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera.
Faktor omrežnine za posamezne vodomere je določen s predpisi, ki
določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih
služb varstva okolja. |
(5) Če vodovodni
priključek stavbe ni opremljen z obračunskim vodomerom, se omrežnina
obračuna glede na zmogljivost tega priključka, skladno s predpisi s
področja oblikovanja cen komunalnih storitev. |
(6) Če stavba nima
vodovodnega priključka, se obračuna omrežnina za priključek s faktorjem
1. |
(7) V večstanovanjskih
stavbah, v katerih posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote nimajo
obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna omrežnina za
priključek s faktorjem 1. |
(8) V večstanovanjskih
stavbah, v katerih imajo posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote
več obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna omrežnina za
priključek s faktorjem 1. |
(9) Postopek potrditve
predlaganih cen izvajalec javne službe in Občina Črnomelj uredita v
Pogodbi o poslovnem najemu javne infrastrukture, razmerjih v zvezi z
javno infrastrukturo in izvajanjem gospodarskih javnih služb varstva
okolja. |
37. člen |
(sredstva proračuna občine) |
(1) Sredstva proračuna
so lahko: |
– subvencije omrežnine,
skladno s predpisi o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb, |
– subvencija cene
prevoza pitne vode, |
– plačilo storitev
javnih pooblastil, |
– povračilo stroškov
pregledov in vzdrževanja javnega hidrantnega omrežja, |
– povračilo stroškov
interventnega vzdrževanja infrastrukture, |
– drugo. |
(2) Plačila iz sredstev
proračuna izvajalec javne službe in Občina Črnomelj vsako leto določita
v Pogodbi o poslovnem najemu javne infrastrukture, razmerjih v zvezi z
javno infrastrukturo in izvajanjem gospodarskih javnih služb varstva
okolja. |
38. člen |
(drugi viri) |
Javna služba se lahko
financira tudi iz drugih virov: |
– opravljanje storitev,
ki niso javna služba, |
– drugo. |
VII. VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA IN
VODNIH VIROV |
39. člen |
(varovalna območja) |
Varovalna območja
vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi
strokovnih podlag regulirajo z odlokom ali Uredbo o zaščiti vodnih
virov. |
40. člen |
(tehnični pravilnik) |
(1) Splošni pogoji
glede gradnje in odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se
določijo s tehničnim pravilnikom, ki ga ob soglasju župana sprejme
izvajalec. |
(2) Tehnični pravilnik
določa podrobnejša navodila in tehnične normative za projektiranje,
gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.
|
(3) Pri svojem delu so
projektanti, izvajalci in upravljavec javnega vodovoda ter uporabniki
dolžni dosledno izvajati določila tehničnega pravilnika. |
41. člen |
(obveznosti investitorjev,
izvajalcev del in upravljavcev ostale infrastrukture) |
(1) Investitorji
objektov in stavb ali izvajalci vzdrževalnih del ostale infrastrukture
ob vodovodnem omrežju, morajo pri opravljanju del poskrbeti, da ostanejo
kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne in
dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali kote terena, mora
investitor ob soglasju izvajalca javne službe prilagoditi tudi elemente
vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe na njegove
stroške. |
(2) Na vodovodu se ne
sme graditi ali postavljati objektov in nasipati ali odvzemati
materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo
redno delovanje in vzdrževanje. |
(3) Pri vzdrževanju in
rekonstrukciji svojih objektov morajo zagotoviti, da ostanejo vodovodne
naprave nepoškodovane, v primeru poškodbe pa so dolžni vzpostaviti
prvotno stanje in poravnati vso nastalo škodo. |
(4) Sprememba kote –
nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem, ki ga na
prošnjo investitorja izda upravljavec. |
(5) Stroške sanacije
morebitnih poškodb vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji
krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za
odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico
zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške. |
42. člen |
(obveznost lastnikov zemljišč) |
(1) Lastniki zemljišč,
preko katerih poteka vodovod, morajo izvajalcu javne službe dovoliti
neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja in interventnih
ukrepov. |
(2) Gradnja novega
vodovodnega omrežja, ki poteka po tujem zemljišču, je možna le na
podlagi sklenjene služnostne pogodbe. |
VIII. PREKINITEV DOBAVE VODE |
43. člen |
(prekinitev na stroške uporabnika,
po predhodnem obvestilu) |
(1) Upravljavec lahko
na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine dobavo vode v
primeru, ko uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po
prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem
naveden. |
(2) Upravljavec lahko
prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v
pravice drugih uporabnikov. |
44. člen |
(prekinitev na stroške uporabnika
brez predhodnega obvestila) |
(1) Upravljavec lahko
na stroške uporabnika brez napovedi in brez predhodnega obvestila
prekine dobavo vode v naslednjih primerih: |
– če stanje interne
napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov
oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu, |
– če uporabnik krši
objavljene omejitve pri varčevanju z vodo, |
– če z odvodom odpadne
vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki povzroča nevarnost za
zdravstveno ustreznost pitne vode. |
(2) Dobava vode se
prekine, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati
stroške prekinitve in ponovne priključitve. |
45. člen |
(prekinitev zaradi vzdrževalnih del
ali višje sile) |
(1) Upravljavec lahko
na lastne stroške začasno prekine ali omeji dobavo vode v naslednjih
primerih: |
– za čas izvedbe
planiranih vzdrževalnih del, |
– za čas odprave
nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda,
|
– v primeru višje sile
kot npr.: potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad
električne energije in podobno. |
(2) Upravljavec mora o
času trajanja prekinitve dobave vode iz razlogov iz 1. točke tega člena
obvestiti uporabnike najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo, če so
dela planirana, sicer pa takoj, ko je to mogoče. Obvestilo je lahko
posredovano preko sredstev javnega obveščanja, na spletni strani
izvajalca, na krajevno običajen način ali neposredno. |
(3) V primeru krajših,
nepredvidenih prekinitev, ki niso daljše od 4 ur, objava ni potrebna. V
primeru prekinitve, daljše od 24 ur, je upravljavec uporabnikom dolžan
zagotoviti nadomestno oskrbo s pitno vodo za nujni obseg porabe, to je
za pitje in osnovno higieno. |
(4) Upravljavec ne
odgovarja za morebitno škodo, ki bi nastala pri uporabniku zaradi
prekinitve dobave vode, ne glede na vzrok prekinitve, če ravna v skladu
s tem odlokom. |
IX. OMEJITEV DOBAVE VODE IN VODNE
IZGUBE |
46. člen |
(omejitev dobave) |
(1) V primeru
pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi
vodovoda(potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije,
velike okvare), zaradi katerih bi bila ogrožena zmogljivost oskrbe s
pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji dobavo vode iz vodovoda,
pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo
prednost pred rabo vode za druge namene. Izvajalec javne službe v teh
primerih ravna skladno s sprejetim Programom redukcij oskrbe s pitno
vodo. |
(2) O nastanku razmer
iz prejšnje točke tega člena in o predvidenih ukrepih je izvajalec javne
službe dolžan takoj obvestiti Občino Črnomelj. |
(3) Omejitev odvzema iz
vodovoda so dolžni upoštevati vsi uporabniki. |
47. člen |
(zmanjšanje vodnih izgub) |
(1) Upravljavec je
dolžan: |
– vodne izgube iz
javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci, skladno z
državno uredbo, |
– pripraviti program
ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s
pitno vodo, |
– zagotavljati redno
vzdrževanje objektov, |
– izvajati ukrepe za
zmanjšanje vodnih izgub, ki nastanejo pri rednem obratovanju javnega
vodovoda. |
(2) Lastnik je dolžan:
|
– z upravljavcem
javnega vodovoda načrtovati in izvajati ukrepe za zmanjšanje vodnih
izgub na dopustno raven, določeno z državnim predpisom, |
– zagotoviti izvedbo
investicij in investicijskega vzdrževanja skladno s programom za
zmanjšanje vodnih izgub. |
X. OBVEZNOSTI LASTNIKA, UPRAVLJAVCA
IN UPORABNIKOV |
48. člen |
(obveznosti lastnika) |
(1) Lastnik javne
infrastrukture je odgovoren za organizacijo izvajanja gospodarske javne
službe, za nadzor nad izvajanjem ter za varstvo potrošnikov in javnega
interesa, skladno s predpisi, ki urejajo obvezno občinsko gospodarsko
javno službo oskrbe s pitno vodo. |
(2) Lastnik javne
infrastrukture je odgovoren za nemoteno delovanje sistema, kar
zagotavlja z investicijskim vzdrževanjem in investicijami v
infrastrukturo na področju javne službe oskrbe s pitno vodo. |
49. člen |
(obveznosti upravljavca) |
(1) Upravljavec ima pri
oskrbi s pitno vodo naslednje obveznosti: |
– da zagotavlja
normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet,
|
– da redno vzdržuje vse
objekte in naprave javnega vodovoda, |
– da vzdržuje in
zamenjuje vodovodne priključke iz naslova omrežnine, |
– da redno vzdržuje
obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne preglede
skladno z Zakonom o meroslovju ali na zahtevo uporabnika, |
– da zagotavlja in
redno kontrolira kakovost pitne vode, skladno s predpisi, |
– da obvešča uporabnike
o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode, preko sredstev
javnega obveščanja, spletne strani, na krajevno običajen način ali
neposredno, |
– da redno odčitava
vodomere in skrbi za obračun porabljene vode, |
– da izdaja soglasja in
omogoča priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok,
|
– da organizira
preskrbo v primerih višje sile in poroča o nastopu višje sile pristojnim
občinskim organom, |
– da sistematično
pregleduje omrežja in ugotavlja izgube ter skrbi za avtomatizacijo
sistema, |
– da izvaja redni
tehnični nadzor in redno vzdrževanje hidrantnih omrežij v skladu s
zakonodajo, |
– da kontrolira
ustreznost interne inštalacije pred priklopom na javni vodovod,
|
– da na zahtevo
uporabnika izvrši izredni pregled interne inštalacije, na stroške
uporabnika, |
– da opravi kontrolo
kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je
voda neustrezna, |
– da meri količino
načrpane vode na lastnih črpališčih, |
– da pridobi vodna
dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo rabo vode iz vodnih virov za
oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda in sicer za vse vodne vire, ki
so v uporabi na območju občine. |
(2) Naloga upravljavca
je tudi priprava predlog za planirane obnove, širitve in dopolnitve
oskrbnega sistema, pri čemer mora upoštevati: |
– pri vzdrževanju,
saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja je treba preveriti in
po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo več veljavnim normativom
za hidrantno omrežje; |
– javni vodovodi naj
pretežno potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh
tako, da je omogočeno vzdrževanje vodov in priključkov; |
– javni vodovodi morajo
biti zgrajeni iz atestiranih materialov, narejenih v skladu z veljavnimi
standardi in odgovarjajoči kvaliteti; |
– javni vodovodi morajo
biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji; |
– pri proizvodnih in
storitvenih dejavnostih je treba za uporabo tehnološke vode načeloma
predvideti in uporabljati zaprte sisteme. |
(3) Upravljavec
pripravlja predloge za izvajanje varovanja, zaščite in izkoriščanja
vodnih virov na podlagi sprejetih uredb o zaščiti vodnih virov. Pri
posegih v prostor mora upoštevati pogoje o varstvu vodnih virov in
ukrepe za varovanje pitnih voda. |
(4) Upravljavec je
dolžan voditi naslednje evidence: |
– vodenje evidenc
opravljanja storitev javne službe, |
– vodenje evidence
oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, |
– evidence javnih
pooblastil. |
(5) Naloga upravljavca
je izdelava programa oskrbe s pitno vodo in izdelava poročil o izvajanju
javne službe. |
50. člen |
(obveznosti uporabnikov) |
Uporabniki imajo
naslednje obveznosti: |
– da za priključitev na
javni vodovod in za posege na vodovodnih objektih in napravah pridobijo
soglasje upravljavca, |
– da redno vzdržujejo
interno inštalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih
ščitijo pred zmrzaljo in poskrbijo za stalno dostopnost, |
– da obračunski vodomer
zaščitijo pred zmrzaljo, |
– da dovoljujejo vstop
v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera,
ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzema
vzorcev vode, |
– da takoj javljajo
upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, vodovodnih priključkih,
vodomerih in odvzemu vode iz hidrantov, |
– da upravljavca v
osmih dneh od nastanka spremembe pisno obvestijo o spremembi naslova,
lastništva in spremembah na objektu ali stavbi, ki imajo vpliv na odvzem
in obračun vode. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih
obveznosti, |
– da redno plačujejo
obveznosti na osnovi izdanih računov, |
– da urejajo medsebojno
delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera,
in sporočajo upravljavcu naslovnika in plačnika računov, |
– da se drže
varčevalnih in ostalih ukrepov v primerih višje sile ali ob prekinitvi
dobave vode, |
– da pridobijo soglasje
upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilu interne
inštalacije, |
– da povrnejo škodo na
javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim
objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom
vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu,
|
– da obnovijo dotrajani
notranji del interne inštalacije, |
– da ne smejo prekiniti
dobave vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnažiti vodo. |
XI. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV |
51. člen |
(javni hidranti) |
(1) Podatke o hidrantih
na javnem vodovodnem omrežju vodi upravljavec javnega vodovoda v svojem
katastru. |
(2) Hidranti v omrežju
javnega vodovoda so namenjeni predvsem požarni varnosti in morajo biti
vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo
brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov in za druge intervencije
v primeru naravnih in drugih nesreč. |
(3) Upravljavec v
sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo in gasilskimi društvi nadzira
funkcionalnost hidrantov in jih vzdržuje na stroške lastnika. Lastniku
enkrat letno poroča o opravljenih pregledih in vzdrževalnih delih.
|
(4) Zaradi registracije
nekontroliranega odvzema vode je za vsak predviden odjem vode iz
hidranta potrebno pridobiti soglasje upravljavca. Najkasneje v 24 urah
po odvzemu pa mora uporabnik pisno poročati upravljavcu. Poročilo mora
vsebovati datum, količino, čas, mesto odvzema in razlog odvzema.
|
(5) Odvzem vode iz
hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje
kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, za polnjenje cistern
za prevoz vode in drugo se sme izvajati le na osnovi pisne privolitve
ali sklenjene pogodbe z upravljavcem. |
52. člen |
(hidranti na internem omrežju) |
(1) Hidrante, ki so
vgrajeni na interni napeljavi, morajo imeti vgrajene vodomere. Hidranti,
pri katerih se pretok vode ne registrira z vodomeri, je potrebno
plombirati. |
(2) Hidranti morajo
biti dostopni ob vsakem času, uporabnik pa sme plombo odstraniti le v
primeru požara ali druge višje sile. O odstranitvi plombe mora uporabnik
obvestiti upravljavca v roku 24 ur. |
(3) Če uporabnik o
odstranitvi plombe ne obvesti upravljavca vodovoda se šteje, da je
odvzem vode registriran v času od zadnje kontrole plombiranja do
ugotovitve takega stanja. Upravljavec vodovoda ima v tem primeru pravico
uporabniku zaračunati 200 m3 vode. |
53. člen |
(uporaba hidrantov) |
Uporabnik mora pustiti
hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe nosi sam vse stroške
popravila za okvare, ki jih je povzročil. |
XII. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN
NAPRAV V UPRAVLJANJE |
54. člen |
(pogoji za prevzem v upravljanje) |
(1) Investitor javnega
vodovoda mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v
upravljanje upravljavcu v roku šestih mesecev od pridobitve uporabnega
dovoljenja. |
(2) Za prevzem objektov
in naprav javnega vodovoda v upravljanje morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji: |
– vodovod, ki se
predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje,
kataster, evidenco priključkov in hidrantov, prve meritve hidrantov,
evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, urejena morajo
biti tudi vsa lastninska razmerja), |
– sprejet in ovrednoten
program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda za stare vodovode,
|
– vsi vgrajeni
obračunski vodomeri morajo biti pregledani, vzdrževani in tehnično
brezhibni, |
– predane morajo biti
izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in
vzdrževanje vgrajenih naprav, |
– postopek prevzema
mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji
(dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, listin o lastništvu,
podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev),
|
– prevzem mora potrditi
organ upravljanja upravljavca – prevzemnika in ustrezni organ
investitorja. |
(3) Kolikor niso
izpolnjeni vsi pogoji za prenos objektov in naprav v upravljanje, lahko
investitor zaradi preprečevanja gospodarske škode, sklene z upravljavcem
pogodbo o začasnem upravljanju z objekti in napravami, vendar največ za
dobo 1 leta. |
XIII. KAZENSKE DOLOČBE |
55. člen |
(globe za izvajalca) |
(1) Z globo 1.400 € se
kaznuje izvajalec javne službe, če: |
– dovoli priključek na
javni vodovod v nasprotju z določili 12. člena, |
– ne izvede
priključitve uporabnika v roku iz prve točke 15. člena, |
– ne izvaja ali
neustrezno izvaja javna pooblastila iz 24. člena, |
– prekine dobavo vode
brez predhodnega obvestila uporabnika, kot določa 43. člen, |
– ne prijavi kršitev iz
44. člena inšpekcijski službi. |
(2) Z globo 400 € se za
prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba
izvajalca. |
56. člen |
(globe za uporabnike) |
(1) Z globo 1.400 € se
kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki stori prekršek, če:
|
– ne dovoli vzdrževanja
vodovodnega priključka (11. člen, točka 2), |
– se priključi na javni
vodovod brez soglasja upravljavca (12. člen, točka 1), |
– se ne priključi na
javni vodovod (12. člen, 2. točka), |
– posegajo v obračunski
vodomer (29. člen, točka 4), |
– odklanja vgraditev
vodomera (29. člen, točka 2), |
– ravna v nasprotju z
Uredbo o zaščiti vodnih virov (39. člen), |
– ne izvaja del v
skladu z 41. členom, |
– izvajalcu ovira
dostop do omrežja zaradi vzdrževanja (42. člen), |
– ne upošteva
objavljene omejitve pri varčevanju z vodo (46. člen), |
– odvzema vodo iz
hidranta v nasprotju z določili 51. člena. |
(2) Z globo 400 evrov
se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna
oseba pravne osebe. |
(3) Z globo 400 evrov
se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega člena uporabnik
posameznik. |
XIV. NADZOR |
57. člen |
(izvajanje nadzora) |
(1) Nadzor nad
izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojna medobčinska inšpekcija
in redarstvo občin Bele krajine in inšpekcijske službe pristojnega
ministrstva. |
(2) V primeru
ugotovljene kršitve tega odloka, organ nadzora z odločbo odredi ukrepe
za odpravo kršitev in uvede postopek za kaznovanje kršitelja.
|
(3) Strokovni nadzor
opravljajo delavci upravljavca JP Komunala Črnomelj d.o.o. |
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
58. člen |
(prenehanje veljavnosti starega
odloka) |
Z uveljavitvijo tega
odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Črnomelj
(Uradni list RS, št. 51/10). |
59. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-0047/2013 |
Črnomelj, dne 19.
decembra 2013 |
|
Županja |
Občine Črnomelj |
Mojca Čemas Stjepanovič l.r. |
|