|
Na podlagi 58., 59.,
60. in 61. člena
Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in
33/89 in Uradni list RS, št. 24/92) v zvezi s 1. alineo 56. člena
zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 22. člena
zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98), 3.
in 25.
zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in
5/90), 218 člena
zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), 22. člena
Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 2/99)
in
Odloka o komunalnih taksah v Občini Preddvor (Uradno glasilo Občine
Preddvor, št. 7/97 in 16/02) je Občinski svet Občine Preddvor na svoji
8. seji dne 17.12.2003 sprejel |
|
ODLOK |
|
o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča |
|
v Občini Preddvor |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta odlok določa
območja na katerih se v Občini Preddvor plačuje nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za
določitev višine nadomestila ter merila za oprostitev plačila
nadomestila. |
|
2. člen |
|
Nadomestilo se
plačuje letno od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. |
|
A.) Zazidano stavbno
zemljišče |
|
Zazidano stavbno
zemljišče je zemljiška parcela, na kateri je zgrajen objekt.
|
|
Za zazidana stavbna
zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so
gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi
objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Med zazidana
stavbna zemljišča se uvrščajo tudi zemljišča, na katerih se je na
podlagi dokončnih gradbenih dovoljenj začelo z gradnjo stavb in
gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne
infrastrukture. |
|
Za določitev površine
za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva: |
|
1.) pri stanovanjskih
prostorih ali prostorih namenjenih sekundarnemu bivanju (počitniški
objekti) čista tlorisna površina stanovanjskih ali počitniških prostorov
(vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) in drugih zaprtih
prostorov stanovanja ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona ter
čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile; |
|
2.) pri poslovnih
površinah je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh
prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. |
|
Za počitniške objekte
se po tem odloku štejejo tudi objekti, katerim je v prostorski ali
izvedbeni dokumentaciji določena namembnost za počitniško dejavnost in
objekti v katerih ni stalno prijavljenih oseb. |
|
Poleg
površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za določitev
nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi: |
|
-
površine pokritih in nepokritih skladišč, internih parkirišč,
|
|
-
površine namenjene delavnicam na prostem |
|
-
površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov in nasipov
zemlje, premoga, pepela in žlindre, |
|
-
odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti, |
|
- kamnolomi in peskokopi, |
|
- javne površine
namenjene trajni in začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi,
kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za
gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča
po zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), |
|
- površine tranzitnih
in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta
plinastih goriv, ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po zakonu o
graditvi objektov, niso objekti gospodarske javne infrastrukture, |
|
-
ter druge površine, ki so namenjene za
opravljanje poslovne dejavnosti. |
|
B.)
Nezazidano stavbno zemljišče |
|
Nezazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela, ki je s prostorskim
izvedbenim aktom namenjena za graditev objektov oziroma zemljiška
parcela, za katero je že izdano predpisano dovoljenje (enotno gradbeno
dovoljenje, lokacijska informacija za namen gradnje enostavnega objekta)
in se še ni začelo z gradnjo objektov. |
|
Za
nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča,
za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih
dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za
potrebe šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na
njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti
gospodarske javne strukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva,
socialnega in otroškega varstva, kulture, znanosti, športa in javne
uprave. |
|
Za
določitev površine za odmero nadomestila za nezazidano stavbno
zemljišče, se upošteva površina nezazidanega stavbnega zemljišča iz
prejšnjih odstavkov tega člena se upošteva: |
|
1. V
primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:
|
|
se določi površina za odmero nadomestila
za uporabo stavbnega od celotne površine gradbene
parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s
prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske
ali poslovne stavbe, |
|
-
za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku
šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo po
izvedbenem prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi stanovanjsko
oziroma poslovno stavbo, in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe
zemljišča po zemljiškem katastru. |
|
2. v primerih, kjer
izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel: |
|
- se določi površina
za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine
zemljiških parcel za katere je s prostorskim izvedbenim aktom določeno,
da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju:
zazidljive parcele), |
|
- kolikor stoji na
površini zazidljivih parcel stavba: |
|
A. ki ima določeno
gradbeno parcelo, se površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in
se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa
tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. |
|
B. v kolikor stoji na
površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določeno gradbeno
parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje
stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine
takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavno zemljišče v
skladu z določili tega odloka. |
|
Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča za nezazidana stavbna zemljišča določena v
točki a. in b. se odmerja, če to stavbno zemljišče predstavlja
samostojno gradbeno parcelo. Za samostojno gradbeno parcelo se določi
najmanj 500 m2. Če je tako določeno stavbno zemljišče večje od 500 m2 se
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri od celotne nezazidane
površine. |
|
3. člen |
|
Zavezanec za plačilo
nadomestila je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela
stavbe (lastnik, najemnik, zakupnik, uživalec, imetnik pravice
uporabe,…), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni
podjetnik. |
|
Odločbo o odmeri
nadomestila izda zavezancu krajevno pristojni davčni organ (v
nadaljevanju: davčni urad). |
|
Davčni urad začne
postopek za odmero nadomestila na podlagi prijave zavezanca ali na
podlagi podatkov o stavbnem zemljišču, ki jih posreduje davčnemu uradu
Občinska uprava Občine Preddvor. Podatke o zavezancih in stavbnem
zemljišču pridobiva občinska uprava na podlagi prijave neposrednega
uporabnika stavbnega zemljišča, od upravnega organa pristojnega za
izdajo dovoljenja za posege v prostor, ter iz uradnih evidenc. Če
občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za
katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti. |
|
Zavezanci so dolžni
prijaviti Občinski upravi Občine Preddvor nastanek obveznosti plačila
nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero
nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma po
nastali spremembi. |
|
Če nastane obveznost
za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta
upošteva od prvega dne v mesecu, v katerem je sprememba nastala. Za
izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence. Če ti
podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan, da
poziv občinske uprave Občine Preddvor, v roku 15 dni od prejema poziva,
posredovati verodostojne podatke, ki omogočijo odmero nadomestila. |
|
Za vse postopke v
zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi
neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se
uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku. |
|
II.
OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO |
|
4. člen |
|
Območja, kjer se
plačuje nadomestilo, so: |
|
1. v naseljih:
Bašelj, Breg ob Kokri, Hraše pri Preddvoru, Hrib, Kokra, Mače, Možjanca,
Nova vas, Potoče, Preddvor, Spodnja Bela, Srednja Bela, Tupaliče in
Zgornja Bela. Meje naselij so določene v dolgoročnem planu občine; |
|
2. na območjih, ki so
z dolgoročnim planom občine določena za kompleksno graditev; |
|
3. na območjih za
katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt; |
|
4. na območjih ali
delih območij iz točke 1, 2 in 3 se nadomestilo ne plačuje, če zazidano
stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z električnim priključkom. |
|
III.
MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE |
|
NADOMESTILA |
|
5. člen |
|
Za določitev višine
nadomestila se upoštevajo naslednja merila: |
|
1. opremljenosti
stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in
dejanskimi možnostmi priključitve na te objekte in naprave, |
|
2. namen uporabe in
lega stavbnega zemljišča, |
|
3. druga stavbna
zemljišča. |
|
4. izjemne ugodnosti
v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarski dejavnosti |
|
6. člen |
|
(Opremljenost
stavbnega zemljišča) |
|
Opremljenost
stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami
individualne in kolektivne rabe in možnosti priključka na objekte in
naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami: |
|
|
|
1. |
Ceste v
protiprašni izvedbi |
5 točk |
2. |
Javni vodovod |
5 točk |
3. |
Kanalizacija |
5 točk |
4. |
Elektrika |
5 točk |
5. |
PTT (telefon) |
5 točk |
6. |
Javna
razsvetljava |
5 točk |
7. |
Javni
avtobusni prevozi |
5 točk |
8. |
Kabelska TV |
5 točk |
9. |
Toplovod |
5 točk |
|
|
Šteje se, da ima
stavbno zemljišče možnost priključka na javni vodovod (po kriterijih MOP),
kabelsko TV, elektriko in toplovodno omrežje, če je sekundarno omrežje,
na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega
zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in
koriščenja teh komunalnih objektov in naprav. |
|
Pri telefonu se
upošteva samo dejanska priključenost objekta na telefonsko omrežje. Pri
javnem avtobusnem prometu se ovrednoti le stavbno zemljišče v
oddaljenosti v zračni razdalji 500 m od avtobusnega postajališča. |
|
7. člen |
|
Glede na lego
stavbnega zemljišča se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja: |
|
1. območje obsega
naselje Hrib, Preddvor; |
|
2. območje obsega
naselje Bašelj, Hraše pri Preddvoru, Spodnja Bela, Srednja Bela, Zgornja
Bela, Breg ob Kokri, Mače, Nova vas, Potoče, Tupaliče; |
|
3. območje obsega
naselje Kokra, Možjanca. |
|
Meje območij iz tega
člena odloka so vrisana v kartah v merilu 1 : 5000. Karte so občanom na
vpogled pri občinskem uradu občine. |
|
8. člen |
|
Glede na vrsto
dejavnosti oz. namena uporabe so zazidana stavbna zemljišča po tem
odloku razvrščena: |
|
A. na stavbna
zemljišča za stanovanjske objekte |
|
B. na stavbna
zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti (enotna
klasifikacija dejavnosti) |
|
C. na stavbna
zemljišča za poslovne namene gostinstva in trgovine na drobno, obrti |
|
D. na stavbna
zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti, razen dejavnosti
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave |
|
E. na stavbna
zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnega prometa, upravne
dejavnosti, razen dejavnosti javne uprave |
|
F. na stavbna
zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti G. na stavbna zemljišča
namenjena sekundarnemu bivanju (počitniški objekti) |
|
9. člen |
|
(Namen uporabe in
lega stavbnega zemljišča) |
|
Število točk za
stanovanjske, počitniške ali poslovne površine se glede na vrsto
dejavnosti oz. namena uporabe ter lege kjer leži, določi na podlagi
tabele, ki po tem odloku razvršča: |
|
|
|
Lega
zemljišča |
Območje |
1.
območje |
2.
območje |
3.
območje |
|
A |
14 |
12 |
8 |
|
B |
200 |
160 |
60 |
|
C |
200 |
100 |
60 |
|
D |
10 |
10 |
10 |
|
E |
300 |
240 |
240 |
|
F |
100 |
80 |
60 |
|
G |
200 |
200 |
200 |
|
|
10. člen |
|
Pri posameznih
dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne
ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih. |
|
Dodatne točke za
vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti iz prejšnjega odstavka se
obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti: |
|
|
|
Šifra |
EKD |
(Enotna
klasifikacija dejavnosti) |
Dodatno
Število točk |
1. |
0802 |
Bančništvo |
160 |
2. |
0801 |
Trgovina na
veliko |
160 |
3. |
|
Proizvodnja
in distribucija električne energije |
160 |
4. |
|
Poštni promet |
160 |
5. |
|
Industrija |
160 |
6. |
|
Skladiščenje
naftnih derivatov in plina |
160 |
7. |
0801 |
Gostinstvo,
malo gospodarstvo |
100 |
8. |
|
Pridobivanje
rudnin |
100 |
9. |
1104 |
Projektiranje
in sorodne storitve |
40 |
10. |
0701 |
Trgovina na
drobno (razen prehrambene trgovine) |
40 |
|
|
|
|
11. člen |
|
Nepokrita skladišča,
parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, komercialna športna
igrišča, gramoznice, peskokopi, glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje
električne energije, površine potrebne za obratovanje bencinskih
servisov ter druge površine potrebne za opravljanje poslovne dejavnosti
se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča. |
|
Kot površina za
nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinske vrtove
se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne
namene. |
|
Površine gramoznic,
peskokopov, vodnih zajetij so površine, ki jih zavezanec uporablja za
izkoriščanje rudnin. Površine določi občinski urad na osnovi dovoljenja
za izkoriščanje rudnin. Površina za normalno rabo bencinskega servisa
predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa z
objekti. |
|
Kot druge površine za
opravljanje poslovne dejavnosti se štejejo površine, ki so potrebne za
normalno obratovanje poslovne dejavnosti in niso točkovane po drugih
kriterijih iz tega člena. |
|
12. člen |
|
Število točk za
nezazidana stavbna zemljišča se določi glede na vrsto dejavnosti oz.
namena uporabe ter lege kjer leži po naslednji tabeli: |
|
|
|
lega
zemljišča |
1.
območje |
2.
območje |
3.
območje |
stanovanjski,
počitniški objekti
ter nepokrita
skladišča |
14 |
12 |
8 |
ostalo |
100 |
80 |
60 |
|
|
|
|
Pri nezazidanih
stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za
gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 9. členu. |
|
Zavezanec za plačilo
nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča. |
|
Nadomestilo za
nezazidano stavbno zemljišče se ne plačuje za zemljišče, ki je namenjeno
za stanovanjsko gradnjo, če površina ne presega ene stavbne parcele (do
500 m2). |
|
Če je na nezazidanem
stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjsko -
poslovna) se plačuje nadomestilo za poslovno dejavnost, zmanjšano za
polovico. |
|
IV. OPROSTITEV
PLAČILA NADOMESTILA |
|
13. člen |
|
Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja
za potrebe obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja
diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo
osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih
uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v
mednarodnem sporazu mu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo
verske skupnosti za svojo versko dejavnost. |
|
Nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišča oz. površine
stavb namenjenih |
|
za dejavnost
humanitarnih organizacij (Rdeči križ in Karitas), za zemljišča oz.
površine objektov namenjenih za požarno varnost, gasilsko dejavnost in
dejavnost drugih enot za zaščito in reševanje, ter za zemljišča oz.
površine objektov v lasti Občine Preddvor in v katerih se opravljajo
dejavnosti v javnem interesu. |
|
Nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti
občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil,
dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni
stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal
stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah tega zakona. |
|
Petletna doba
oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne
teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. |
|
Poleg primerov
navedenih v 2. odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, so
oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki prejemajo stalno
socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost in
občani, katerih skupni mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega
osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in
socialno varnost. |
|
O oprostitvi odloča
pristojni organ občinske uprave, na podlagi predloženih dokazil in
zahtevka zavezanca. |
|
14. člen |
|
Zavezanci za plačila
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - pravne osebe in samostojni
podjetniki lahko pri občinskem uradu vložijo zahtevek za oprostitev
plačila nadomestila, če bi jim plačilo nadomestila predstavljalo znatno
breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost ali če so pričeli z
opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih
sredstev. |
|
Pristojni organ
občinske uprave, lahko v celoti ali delno oprosti zavezanca plačila
nadomestila, ki pri tem upošteva možnost pridobivanja dohodka in
obveznosti iz naslova vloženih sredstev (krediti, investicije itd.).
Pristojni organ delno ali v celoti oprosti zavezanca plačila
nadomestila, če bo zavezanec ta sredstva vložil v razširitev dejavnosti
in novo zaposlovanje delavcev. |
|
O oprostitvi plačila
nadomestila, se izda odločbo. |
|
Oprostitev je možna
največ za dobo enega leta in jo lahko zavezanec po poteku tega roka
ponovno zahteva. |
|
15. člen |
|
Občani in civilno
pravne osebe lahko vložijo zahtevek za delno oprostitev plačila
nadomestila, če bi obveznost plačila nadomestila ogrožala socialno
varnost zavezanca in njegove družine. |
|
O oprostitvi odloča
na predlog zavezanca pristojni organ občinske uprave, ki si predhodno
pridobi mnenje od ustrezne socialne službe. Pri odločitvi pristojni
organ upošteva celotno premoženjsko stanje zavezanca in možnosti
pridobivanja dohodka ter zahteva od občana ali civilno pravne osebe, da
predloži ustrezna dokazila. |
|
O oprostitvi plačila
nadomestila se izda odločba. |
|
Oprostitev plačila je
možna največ za eno leto in jo lahko zavezanec po poteku tega roka
ponovno zahteva. |
|
V. DOLOČANJE VIŠINE
NADOMESTILA |
|
16. člen |
|
Letna višina
nadomestila po merilih iz 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. člena tega
odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko
ali poslovno površino zavezančevega objekta oz. s površino zavezančevega
nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun
nadomestila. |
|
17. člen |
|
Zavezanci so dolžni
sporočiti občinskemu upravnemu organu potrebne podatke za odmero
nadomestila. |
|
Zavezanci za plačilo
nadomestila so dolžni občinskemu upravnemu organu tudi sporočiti vse
spremembe, ki se nanašajo na odmero prispevka, v 30 dneh po nastanku
spremembe. |
|
Občinski upravni
organ lahko objavi javni poziv za vložitev podatkov, pomembnih za odmero
prispevka |
|
za uporabo stavbnega
zemljišča po tem odloku. |
|
Osnova za nastavitev
evidence za nadomestilo po tem odloku, so uradni podatki in evidence, ki
se lahko zavezancem posredujejo v preverjanje in potrditev. |
|
Če podatki niso
pravilni, so jih zavezanci dolžni na zahtevo občinskega upravnega organa
v roku 30 dni od prejema, popraviti in posredovati občinski upravi, pri
čemer odgovarjajo za njihovo pravilnost. |
|
V kolikor zavezanci
ne posredujejo v roku popravljenih podatkov, se poslani podatki smatrajo
za pravilne in se uporabijo za odmero. |
|
18. člen |
|
Vsakršna sprememba,
ki vpliva na višino obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku, ki
nastane po pravnomočnosti že izdanih odločb za tekoče leto, se le ta
upošteva pri obračunu nadomestila za prihodnje leto. |
|
19. člen |
|
Zavezancu, ki ne
prijavi zahtevanih podatkov in teh podatkov ni mogoče pridobiti iz
uradnih evidenc, se odmeri nadomestilo za 200 m2 stanovanjske površine,
100 m2 za počitniško hišo in 500 m2 za poslovno dejavnost. |
|
Če občinski upravni
organ oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2
poslovne površine, pa zavezanec teh podatkov ne sporoči, se odmeri
nadomestilo po površini vse parcele, ki jo uporablja zavezanec. |
|
Občina Preddvor ima v
teh primerih pravico, da po pridobitvi pravilnih podatkov, v skladu s
davčnim postopkom izterja morebitno razliko, dokler ne izteče zastaralni
rok. |
|
20. člen |
|
Vrednost točke za
izračun nadomestila določi občinski svet s sklepom do konca leta, in
sicer za naslednje leto vnaprej. Če sklepa ne sprejme, se uporabi
vrednost točke, ki je veljala v preteklem letu in se o tem do konca leta
obvesti davčno upravo. |
|
21. člen |
|
Zbrane podatke
pomembne za odmero, občinski upravni organ pošlje pristojnemu davčnemu
organu najkasneje do 15. januarja v letu. |
|
Evidenco in nadzor
nad izvajanjem tega odloka vodi pristojni občinski organ Občine
Preddvor. |
|
22. člen |
|
Odločbo o odmeri
nadomestila na podlagi evidence, oziroma pridobljenih podatkov, izda
zavezancu pristojni davčni organ za tekoče leto, ki vodi tudi postopke v
zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo in plačila obresti, v
skladu z zakonom o davčnem postopku. |
|
23. člen |
|
Na podlagi podatkov
davčnega organa o neizterljivosti glede na izdano odločbo, odloča
občinski svet Občine Preddvor pred sprejetjem zaključnega računa
proračuna za preteklo leto. Pri svoji odločitvi lahko sklene, da se
postopek izterjave nadaljuje, da se terjatev delno ali v celoti odpiše,
pa tudi o tem, ali se obremeni lastništvo nepremičnine, z vknjižbo
terjatve glede teh nepremičnin. |
|
24. člen |
|
Davčna uprava ugotovi
obveznosti občanov oz. pravnih oseb, ki so zavezanci plačila z odločbo. |
|
Davčna uprava vroči
odmerne odločbe zavezancem za plačilo nadomestila najpozneje do 1. maja,
za plačilo v tekočem letu. |
|
V primeru zamude
plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se zaračunavajo
zamudne obresti in prične s prisilno izterjavo. Pritožba ne zadrži
izvršitve te odločbe. |
|
25. člen |
|
Po prejemu odločbe o
odmeri nadomestila lahko zavezanec v zakonitem roku ugovarja na odmero
prispevka, v skladu s pravnim poukom. |
|
VI. KAZENSKA DOLOČBA |
|
26. člen |
|
Pravna oseba ali
podjetnik posameznik, ki ne vloži prijave za nadomestilo ali ne prijavi
pravilnih površin oziroma sprememb, se kaznuje z denarno kaznijo od
60.000 do 360.000 SIT |
|
Z denarno kaznijo od
20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe,
ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
Z denarno kaznijo od
20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje občan oziroma zavezanec, ki stori
prekršek |
|
iz prvega odstavka
tega člena. |
|
VII.
KONČNE DOLOČBE |
|
27. člen |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 14/01). |
|
28. člen |
|
Vsi še nedokončani
postopki v zvezi z odmero nadomestila po razveljavljenem odloku in
njegovih spremembah in dopolnitvah iz 29. člena, se obravnavajo in
dokončajo v skladu s prejšnjim odlokom, oziroma z njegovimi spremembami
in dopolnitvami. |
|
29. člen |
|
Ta odlok začne
veljati 8 dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Preddvor, uporablja pa
se od 1. januarja 2004. dalje. |
|
|
|
Številka: odl113/03 |
|
Preddvor, 17.
december 2003 |
|
|
|
Župan Občine Preddvor |
|
mag. Franc Ekar |