Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 79/09)
je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 28. redni seji dne 22. 4.
2010 sprejel |
S T A T U T |
Občine Šmarje pri
Jelšah |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Občina Šmarje pri
Jelšah je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Babna Brda, Babna Gora, Babna Reka, Beli Potok pri
Lembergu, Belo, Bezgovica, Bobovo pri Šmarju, Bodrež, Bodrišna vas,
Brecljevo, Brezje pri Lekmarju, Bukovje v Babni Gori, Cerovec pri
Šmarju, Dol pri Pristavi, Dol pri Šmarju, Dragomilo, Dvor, Gaj, Globoko
pri Šmarju, Gornja Vas, Grliče, Grobelno-Del, Grobelce, Hajnsko,
Jazbina, Jerovska vas, Ješovec pri Šmarju, Kamenik, Konuško, Koretno,
Korpule, Kristan Vrh, Krtince, Laše, Lekmarje, Lemberg pri Šmarju,
Lipovec, Mala Pristava, Mestinje, Močle, Nova vas pri Šmarju, Orehovec,
Pečica, Pijovci, Platinovec, Polžanska Gorca, Polžanska vas, Predel,
Predenca, Preloge pri Šmarju, Pustike, Rakovec, Senovica, Sladka Gora,
Sotensko pri Šmarju, Spodnja Ponkvica, Spodnje Mestinje, Spodnje Selce,
Spodnje Tinsko, Stranje, Strtenica, Sveti Štefan, Šentvid pri Grobelnem,
Šerovo, Škofija, Šmarje pri Jelšah, Topolovec, Vinski Vrh pri Šmarju,
Vodenovo, Vrh, Vršna vas, Zadrže, Zastranje, Završe pri Grobelnem,
Zgornje Tinsko, Zibika, Zibiška vas. |
Sedež občine je v
Šmarju pri Jelšah, Aškerčev trg 12. |
Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in
zastopa župan. |
Območje, ime in sedež
občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
2. člen |
Na območju Občine
Šmarje pri Jelšah so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija
in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Šmarje pri Jelšah so
določeni s tem statutom in odlokom občine. |
Imena in območja
ožjih delov občine so: |
Krajevna skupnost Dol
- Spodnje Mestinje, ki obsega naselja: Dol pri Pristavi, Spodnje
Mestinje. |
Krajevna skupnost
Kristan Vrh, ki obsega naselja: Kristan Vrh, Hajnsko, Grliče, Laše.
|
Krajevna skupnost
Lemberg, ki obsega naselja: Lemberg pri Šmarju in Topolovec.
|
Krajevna skupnost
Mestinje, ki obsega naselja: Krtince, Mestinje, del Pijovc in Stranje.
|
Krajevna skupnost
Sladka Gora, ki obsega naselja: Beli potok pri Lembergu, Jerovska vas,
Nova vas pri Šmarju, del Pijovc, Polžanska vas, Polžanska Gorca, Pečica,
Sladka Gora. |
Krajevna skupnost
Sveti Štefan, ki obsega naselja: Brezje pri Lekmarju, Babna Reka, Babna
Gora, Babna Brda, Bukovje v Babni gori, Grobelce, Lekmarje, Sveti
Štefan. |
Krajevna skupnost
Šmarje pri Jelšah, ki obsega naselja: Bobovo pri Šmarju, Belo,
Brecljevo, Cerovec pri Šmarju, Dvor, Dragomilo, Dol pri Šmarju, Globoko
pri Šmarju, Gaj, Jazbina, Ješovec pri Šmarju, Kamenik, Koretno, Konuško,
Korpule, Močle, Mala Pristava, Predel, Preloge pri Šmarju, Predenca,
Sotensko pri Šmarju, Senovica, Šmarje pri Jelšah, Šerovo, Vodenovo, Vrh,
Vinski Vrh pri Šmarju, Zastranje, Zadrže. |
Krajevna skupnost
Šentvid pri Grobelnem, ki obsega naselja: Bodrišna vas, Bodrež, Gornja
vas, Grobelno-Del, Lipovec, Platinovec, Rakovec, Spodnja Ponkvica,
Spodnje Selce, Šentvid pri Grobelnem, Završe pri Grobelnem. |
Krajevna skupnost
Tinsko, ki obsega naselja: Spodnje Tinsko, Zgornje Tinsko. |
Krajevna skupnost
Zibika, ki obsega naselja: Bezgovica, Orehovec, Pustike, Vršna vas,
Strtenica, Škofija, Zibika, Zibiška vas. |
3. člen |
Občina Šmarje pri
Jelšah (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona
samostojno ureja in opravlja naloge, določene v 21. členu Zakona o
lokalni samoupravi ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi
zakona. |
Občina lahko opravlja
posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država nanjo prenese te
naloge in za to zagotovi tudi potrebna sredstva. |
4. člen |
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
Občani sodelujejo pri
upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom
in ljudsko iniciativo. |
Na podlagi odločitve
organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi
osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki
zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
5. člen |
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina lahko sodeluje
tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe
ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna
podjetja. |
Občine se zaradi
predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in
skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja. |
6. člen |
Občina Šmarje pri
Jelšah ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in
uporaba se določi z odlokom. |
Občina ima žig, ki je
okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis:
Občina Šmarje pri Jelšah, v notranjem krogu pa naziv organa občine –
Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava; Občinska volilna
komisija in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V sredini
žiga je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan
s svojim aktom. |
Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
II. NALOGE OBČINE |
7. člen |
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem
statutom in zakoni, zlasti pa: |
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut in
druge splošne akte občine, |
– sprejema proračun
in zaključni račun občine, |
– načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– izdeluje obrambne
dokumente, |
– sprejema programe
razvoja občine. |
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
– ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
|
– pospešuje
gospodarski razvoj, |
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
– z javnimi sredstvi,
v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma
gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
– v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
|
– gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
– v skladu s predpisi
omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
– sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
5. Skrbi za lokalne
javne službe tako, da: |
– zagotavlja
izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
|
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje
komunalno infrastrukturo, |
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
|
– ustanovi
vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo
delovanje, |
– v skladu z zakoni,
ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti
in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih
programov, |
– sodeluje z
vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
– ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
|
– spremlja stanje na
tem področju, |
– pristojnim organom
in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
– sodeluje s centrom
za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami. |
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
– omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
|
– določa občinski
program športa in kulture, |
– zagotavlja
splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi
in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
|
– izvaja naloge, ki
jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
|
– spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi
in vzdržuje: |
– lokalne javne ceste
in druge javne poti, |
– površine za pešce
in kolesarje, |
– igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
– ureja promet v
občini. |
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
– organizira
reševalno pomoč v požarih, |
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
– sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v
občini tako, da: |
– sprejema ustrezne
splošne akte, |
– določa prekrške in
globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
– ureja lokalni
promet in določa prometno ureditev, |
– organizira občinsko
redarstvo, |
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
– opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
8. člen |
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
– ugotavljanje
javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z
zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine, |
– določanje
namembnosti prostora, |
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
– evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
– ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
9. člen |
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
|
Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
III. ORGANI OBČINE |
1. Skupne določbe |
10. člen |
Organi občine so:
|
– občinski svet,
|
– župan in
|
– nadzorni odbor
občine. |
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
|
Občina ima tudi druga
delovna telesa, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani občinskega
sveta, župan in podžupana so občinski funkcionarji. |
11. člen |
Občina ima občinsko
upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o
upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge
občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna,
organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
|
Občinsko upravo lahko
sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave.
Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim
določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
|
Občinsko upravo vodi
tajnik občine, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
12. člen |
Če ni v zakonu ali
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. |
13. člen |
Delo organov občine
je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
Splošni akti občine
se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine, o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
2. Občinski svet |
14. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Občinski svet šteje
devetnajst članov. |
Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta. |
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče
prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega
sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa
najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
Ko članom občinskega
sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih
organih. |
15. člen |
Volitve občinskega
sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z
neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski svet se voli
po proporcionalnem sistemu. |
O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči
občinski svet z odlokom. |
16. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik
občinskega sveta. |
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine, |
– sprejema občinski
proračun, rebalans proračuna in zaključni račun, |
– sprejme odlok o
notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog
župana, |
– v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
– daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenešenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
– nadzoruje delo
župana, podžupanov in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
– potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
– imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
– določi, kateri
izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če
temu predčasno preneha mandat, pa župan ne določi podžupana, ki bo
začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
– odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z
odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan, |
– odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
– razpisuje
referendum, |
– s svojim aktom, v
skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih
teles, ki jih imenuje, ter članov svetov ožjih delov občine, merila za
določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov
ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi
za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač
ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov,
|
– določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
– ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
– imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane
sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih
organov in delovnih teles občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
|
– določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega
sestavni del je tudi program varstva pred požari, |
– sprejme program in
letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je
tudi letni načrt varstva pred požari, |
– določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
– sprejema obrambne
dokumente, |
– sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– daje mnenje k
imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v
sosvet načelnika upravne enote, |
– odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
17. člen |
Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana
občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, člana
nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
Člana občinskega
sveta, ki sta imenovana za podžupana, opravljata funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
Funkcija člana
občinskega sveta in podžupana tudi ni združljiva s funkcijo načelnika
upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih,
na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
18. člen |
Občinski svet
predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan, nima pa pravice
glasovanja. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta. |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni
mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic
seje le na podlagi posamičnega pisnega pooblastila župana. |
Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega
sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa
mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za
sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po
prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so
zahtevo podali, pri čemer so župan in občinska uprava dolžni zagotoviti
pogoje za vodenje in izvedbo seje. Zahtevi za sklic seje občinskega
sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma
član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke,
predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
19. člen |
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
20. člen |
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak član občinskega
sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanoma, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu
seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
Predsednik nadzornega
odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter
tajnik občine so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo
vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
21. člen |
Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
|
Občinski svet
sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
|
Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov. |
Odločitve občinskega
sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan, tajnik občine
oziroma pristojni delavec občinske uprave o izvrševanju odločitev
občinskega sveta poročajo občinskemu svetu na sejah občinskega sveta. |
22. člen |
Predčasno prenehanje
mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
Razlogi za prenehanje
mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne
odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta.
|
Članu občinskega
sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka
tega člena. |
Izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. |
Odbori in komisije
občinskega sveta |
23. člen |
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles
občinskega sveta določa odlok. S sklepom o ustanovitvi občasnega
delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove
naloge. |
24. člen |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov, ki jih občinski svet
imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
– zbira predloge za
kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta, določa liste
kandidatov za člane delovnih teles ter jih predlaga v sprejem občinskemu
svetu, |
– pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
|
– daje predloge za
imenovanje vodstvenih delavcev v skladih, zavodih in javnih podjetjih,
če jih v skladu z akti o ustanovitvi imenuje občinski svet oziroma daje
predloge o mnenjih in soglasjih za njihovo imenovanje, |
– pripravlja in
objavlja razpise za podelitev nagrad in priznanj, |
– izvaja izbiro med
predlaganimi kandidati in pripravlja predloge sklepov za občinski svet,
|
– opravlja naloge s
področja ugotavljanja nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s
pridobitno dejavnostjo, |
– opravlja druge
naloge, ki se nanašajo na kadrovske zadeve in so v pristojnosti
občinskega sveta. |
25. člen |
Občinski svet ima
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
|
Stalna delovna telesa
občinskega sveta so: |
– odbor za
gospodarstvo, |
– odbor za
kmetijstvo, |
– odbor za komunalno
dejavnost, urejanje prostora in varstvo okolja, |
– odbor za družbene
dejavnosti in finance, |
– odbor za šport,
|
– komisija za vloge
in pritožbe, |
– statutarno-pravna
komisija. |
Odbori štejejo pet
članov, komisije pa tri do pet članov. Število članov posameznega
delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje ter naloge se
določi z odlokom. |
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov, imenuje člane in predsednika. |
26. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Delo delovnega telesa
občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
Prvo sejo delovnega
telesa skliče imenovani predsednik odbora ali komisije. |
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
27. člen |
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
področnim odlokom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
28. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta
ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega
sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
Za odstop člana
delovnega telesa se smiselno uporabljajo določbe tega statuta in
poslovnika občinskega sveta, ki opredeljuje odstop člana občinskega
sveta. |
3. Župan |
29. člen |
Župana volijo volivci
na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z
zakonom. |
Mandatna doba župana
traja štiri leta. |
Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na
prvi naslednji seji. |
30. člen |
Župan predstavlja in
zastopa občino. |
Poleg tega župan
predvsem: |
– predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine, rebalans proračuna in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
|
– izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
– odloča o pridobitvi
in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega
premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
|
– skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive oziroma
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča
tajnika občine za te naloge, |
– imenuje in
razrešuje tajnika občine, vodje organov občinske uprave oziroma
notranjih organizacijskih enot in predstojnike organov skupne občinske
uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
– usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
– sprejema sklepe o
razgrnitvi prostorskih izvedbenih aktov, |
– opravlja druge
zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
31. člen |
Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je
v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
32. člen |
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
|
– skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
– imenuje poveljnike
in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
|
– sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
– ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
– sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
– v primeru nastale
nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
|
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
33. člen |
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
34. člen |
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina dva podžupana. Podžupana izmed
članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
Podžupan, ki opravlja
funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
|
Podžupana pomagata
županu pri njegovem delu ter opravljata posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ju župan pooblasti. |
Podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
V soglasju z županom
se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem
obvesti občinski svet. |
35. člen |
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot tudi nobeden izmed podžupanov ne more
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
|
V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
36. člen |
Če je tako določeno v
zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
Župan lahko ustanovi
komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za
proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
37. člen |
Predčasno prenehanje
mandata župana je določeno z zakonom. |
Županu preneha mandat
z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
Podžupanu preneha
mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če
je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
4. NADZORNI ODBOR |
38. člen |
Nadzorni odbor občine
je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima v
skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
– nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine
(krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti), javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega
proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in
občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe
občinskih javnih sredstev. |
39. člen |
Nadzorni odbor ima
pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov
najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo
imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani
svetov ožjih delov občine, člani Občinske volilne komisije, tajnik
občine, uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki
so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. |
Članstvo v nadzornem
odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom
občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev
člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. |
Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
40. člen |
Prvo sejo nadzornega
odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira,
če je na prvi seji navzočih večina članov. |
Člani nadzornega
odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor dela
in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
Sedež nadzornega
odbora je na sedežu občine, Aškerčev trg 12, Šmarje pri Jelšah. Nadzorni
odbor za seje uporablja prostore občine. |
Nadzorni odbor za
svoja pisanja uporablja žig občine, katerega obliko določa ta statut. |
41. člen |
Nadzorni odbor
samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program
in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta
predloži županu in občinskemu svetu. |
Nadzorni odbor mora
vsako proračunsko leto izvesti nadzor nad zaključnim računom proračuna
občine, v okviru programa dela pa predvsem izvaja nadzor: |
– finančnih načrtov
in zaključnih računov ožjih delov občine, |
– finančnih načrtov
in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov,
javnih podjetij in drugih). |
Nadzorni odbor lahko
začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem
programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v
nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev
nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za
spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega
programa mora biti obrazložena. |
Nadzorni odbor mora
posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do
konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. |
Nadzorni odbor mora
sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in
njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev
in drugimi osebami. |
Predsednik ali od
njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje
občinskega sveta, ko obravnava zaključni račun proračuna občine in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
42. člen |
Nadzorni odbor
preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih
podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih
poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in
uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
Nadzorni odbor pred
nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika
proračuna. |
V postopku nadzora so
odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. |
43. člen |
Nadzorni odbor izloči
člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so
podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
|
Šteje se, da so
podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
– je odgovorna oseba,
zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s
članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v
stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski
ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena,
četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
|
– je član nadzornega
odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe,
zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
|
– je član nadzornega
odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
|
Izločitev člana
nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član
nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
44. člen |
Za posamezen nadzor
je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu
(v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o
nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila
o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
|
Predsednik nadzornega
odbora lahko poda v roku osmih dni pripombe na osnutek poročila o
nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora
pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom
nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od
posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
Osnutek poročila
obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila
izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po
podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru v
skladu s tretjim odstavkom 40. člena tega statuta. |
Če osnutek poročila o
nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za
njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in
osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
Osnutek poročila o
nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
45. člen |
Nadzorni odbor pošlje
nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni
po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od
prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe
(odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in
pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka
poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani
organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
|
Po preteku roka iz
prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga
pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi
računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
46. člen |
Poročilo o nadzoru
mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o
obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine. |
V ugotovitvah se
navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, opisno mnenje, priporočila
oziroma predlogi. |
Z ocenami nadzorni
odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja)
in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena
sodila v nadzoru. |
V mnenju se izrazi
ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in /ali smotrno.
|
Nepravilno poslovanje
je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi,
proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi
splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem
poslovanju. |
Nesmotrno poslovanje
je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. |
Negospodarno
poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke
lahko dosegla pri manjših stroških. |
Neučinkovito
poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba
dosegla večje učinke. |
Neuspešno poslovanje
je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
|
Priporočila vsebujejo
predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za
gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih
financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje
kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za
izboljšanje. |
47. člen |
Če je nadzorni odbor
ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. |
48. člen |
Nadzorovane osebe so
dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s
svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
49. člen |
Nadzorni odbor mora
županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in
porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju
seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in
predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. |
50. člen |
Delo nadzornega
odbora je javno. |
Nadzorni odbor lahko
z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali
izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov
in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim
predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno
pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
|
Nadzorni odbor lahko
z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o
njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi,
izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do
informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče
zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa
poslovnik. |
Za obveščanje
javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega
odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
51. člen |
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
Župan določi javnega
uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora,
arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje
drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela
nadzornega odbora. |
Strokovno pomoč lahko
nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi
ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne
posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec,
ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. |
52. člen |
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. |
53. člen |
Predsednik in člani
nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu
s pravilnikom o plačah in plačilih občinskih funkcionarjev in nagradah
članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih
organov ter o povračilih stroškov, ki je podlaga za plačilo za delo
nadzornega odbora. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki
se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan.
Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za
sodne izvedence. |
54. člen |
Podrobneje uredi
nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov
svojih članov. |
5. Občinska uprava |
55. člen |
Notranjo organizacijo
in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog
župana z odlokom. |
Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
56. člen |
Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovi skupna občinska uprava. |
Organizacija in delo
organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi,
ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
57. člen |
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
O upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
|
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
58. člen |
Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik občine po pooblastilu župana,
ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb
občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih
zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje
celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
59. člen |
Tajnik občine skrbi
in je odgovoren za dosledno izvajanje Zakona o splošnem upravnem
postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno
poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
60. člen |
O upravnih zadevah iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z
uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
61. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
62. člen |
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča tajnik občine, ki v primeru izločitve predstojnika občinske
uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v
upravnih stvareh. |
O izločitvi tajnika
občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari
tudi odloči. |
6. Občinsko
pravobranilstvo |
63. člen |
Občina lahko ima
občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi
zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
V primeru ustanovitve
občinskega pravobranilstva se z odlokom določi njegovo delovno področje
oziroma pooblastila. |
Občina lahko skupaj s
še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
7. Drugi organi
občine |
64. člen |
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov in delovnih teles, ki jih mora občina imeti
v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih
področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi
zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa
ali delovnega telesa. |
65. člen |
Občina ima poveljnika
in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje
civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s
sprejetimi načrti. |
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
IV. OŽJI DELI OBČINE |
66. člen |
Zaradi zadovoljevanja
posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v
občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
|
Krajevne skupnosti so
del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
Pobudo za ustanovitev
nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja
lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s
tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za
ljudsko iniciativo. |
Krajevne skupnosti
ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po
poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja
volivcev se ugotovi na referendumu, ki ga za določeno območje razpiše
občinski svet po izpeljanem postopku določenim s posebnim odlokom. |
67. člen |
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
– dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih
investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
– sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
– dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji, |
– dajejo predloge za
ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
– dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
– predlagajo programe
javnih del, |
– sodelujejo in
dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
– oblikujejo pobude
za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih
posredujejo pristojnemu organu občine, |
– seznanjajo
pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na
področju urejanja prostora in varstva okolja, |
– sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
– skupaj z občino
skrbijo za požarno varnost na svojem območju, |
– spremljajo
nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito
ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja. |
68. člen |
Krajevne skupnosti
opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na
prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti Občine Šmarje pri Jelšah
praviloma samostojno: |
– skrbijo za
vzdrževanje krajevnih cest, |
– skrbijo za vaške
vodovode, |
– skrbijo za čiščenje
javnih površin na svojem območju, |
– upravljajo z
lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
|
– sodelujejo pri
projektih v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem
območju, |
– pospešujejo
kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter
organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč
pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. |
Podrobneje se naloge
krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom. |
69. člen |
Krajevna skupnost je
pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v
skladu s tem statutom. |
Skupnost iz
prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj
račun. |
Krajevna skupnost
odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s
katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti
subsidiarno. |
70. člen |
Organ krajevne
skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na
območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
|
Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše župan. |
Število članov sveta
določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za
volitve v svet krajevne skupnosti. |
Mandat članov sveta
krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
Funkcija člana sveta
je nezdružljiva s članstvom v nadzornem odboru občine. Član sveta
krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, javni uslužbenec v
občinski upravi in javni uslužbenec v službi krajevne skupnosti.
|
Funkcija člana sveta
je častna. |
71. člen |
Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče dotedanji predsednik krajevne skupnosti
najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti.
Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih
članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo
določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
|
Svet krajevne
skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
|
Predsednik sveta
krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in
vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet
krajevne skupnosti. |
Svet na predlog
predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča
predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
|
Svet krajevne
skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
Župan ima pravico
biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa
nima pravice glasovati. |
Predsednik sveta
skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat
v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne
skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
|
Za delovanje sveta
krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. |
72. člen |
Svet krajevne
skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne
skupnosti. Svet tudi: |
– obravnava vprašanja
iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti
in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
|
– daje pobude in
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
|
– sprejema odločitve
o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s
premoženjem skupnosti. |
Stališča, mnenja,
pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje
nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska
uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom
drugače določeno. |
Svet krajevne
skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov
krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
|
Odločitve sveta
krajevne skupnosti o gospodarjenju z nepremičnim premoženjem skupnosti
so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet. |
73. člen |
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih
skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
74. člen |
Krajevne skupnosti
imajo premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna
sredstva in pravice. |
Krajevna skupnost
mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za
razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega
statuta. |
Če krajevna skupnost
preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse
njene pravice in obveznosti na občino. |
75. člen |
Delovanje krajevnih
skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi
prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s
samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.
|
Kriteriji in merila
za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna
občine se določijo z odlokom. |
Krajevne skupnosti se
ne smejo zadolževati. |
Prihodki in odhodki
krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za
posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo
njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega
proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
|
Občina ne prevzema
finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu
občine. |
Za izvrševanje
finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
|
Krajevne skupnosti
imajo svoje žiro račune. |
Za izvrševanje
finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov,
ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu
občine. |
Nadzor nad finančnim
poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine. |
76. člen |
Občinski svet lahko
na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta
krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet
krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
– če se po najmanj
trikratnem sklicu ne sestane, |
– če ne izvršuje
nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v
nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
– če se ugotovi, da
očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so
skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko.
|
Občinski svet lahko s
spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane
sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje
nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
77. člen |
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
1. Zbor občanov |
78. člen |
Občani na zboru
občanov: |
– obravnavajo pobude
in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– obravnavajo pobude
in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
– oblikujejo stališča
v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih
pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju
svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov,
pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati,
je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
79. člen |
Zbor občanov se lahko
skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno
naselje ali zaselek. |
Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne
skupnosti. |
Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 10
odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
80. člen |
Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora volivcev
je treba objaviti na krajevno običajen način. |
81. člen |
Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor občanov veljavno
sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na
zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Javni uslužbenec
občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora
občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi
zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov tajnik občine
seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način
objavi. |
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
82. člen |
Občani lahko odločajo
na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih
sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko o
splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali član občinskega sveta. |
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
83. člen |
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali četrtina članov občinskega sveta
najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
|
Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
Če je vložen predlog
za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o
predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
84. člen |
Referendum se opravi
kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na
referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
85. člen |
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj deset odstotkov volivcev v občini. Podporo pobudi dajo
volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in
priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
86. člen |
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
Župan določi obrazec
za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za
razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
Osebno podpisovanje
se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. |
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
87. člen |
Občinski svet razpiše
referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali
občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od
vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim
odstavkom prejšnjega člena. |
Referendum se izvede
najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v
nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
88. člen |
Pravico glasovati na
referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega
sveta. |
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
89. člen |
Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
kolikor ni s tem statutom v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
3. Svetovalni
referendum |
90. člen |
Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum
se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum
se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o
splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na
svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
4. Drugi referendumi |
91. člen |
Občani lahko odločajo
na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako
določa zakon. |
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
|
Odločitev o uvedbi
samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volivcev, ki so
glasovali v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo
samoprispevek uvedel, pod pogojem, da se jih je glasovanja udeležila
večina. |
5. Ljudska iniciativa |
92. člen |
Najmanj deset
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
Glede pobude volivcem
za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se
primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen referendum o splošnem aktu občine. |
Če se zahteva nanaša
na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega
sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo
sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno
vložene zahteve. |
Če se zahteva nanaša
na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
93. člen |
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
6. Občinske javne
službe |
94. člen |
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
– neposredno v okviru
občinske uprave, |
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z dajanjem
koncesij, |
– z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
95. člen |
Na področju družbenih
dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih
dejavnosti: |
– osnovnošolsko
izobraževanje, |
– predšolska vzgoja
in varstvo otrok, |
– osnovno zdravstvo
in lekarna, |
– osebna pomoč
družini in |
– knjižničarstvo.
|
Občina lahko ustanovi
javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene
vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s
katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
96. člen |
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi
javno službo skupaj z drugimi občinami. |
97. člen |
Na področju
gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za: |
– oskrbo s pitno
vodo, |
– ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
|
– odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih odpadnih voda, |
– urejanje in
čiščenje javnih površin, |
– urejanje javnih
poti, površin za ceste in zelenih površin, |
– vzdrževanje
občinskih javnih cest |
– in na drugih
področjih, če tako določa zakon. |
98. člen |
Občina lahko določi
kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za
izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj
za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
99. člen |
Občinske javne službe
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
100. člen |
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
101. člen |
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje
dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo
skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
|
V aktu o ustanovitvi
skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način
sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo
skupnega organa. |
102. člen |
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
VI. PREMOŽENJE IN
FINANCIRANJE OBČINE |
103. člen |
Premoženje občine je
finančno in stvarno premoženje. Finančno premoženje so denarna sredstva,
terjatve, delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v
pravne osebe. Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine.
|
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Odločitev o odtujitvi
in pridobitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet.
|
Letni načrt
pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine sprejme
občinski svet na predlog župana. Sprejeti letni načrt izvršuje župan.
Letni načrt je moč med letom dopolnjevati in spreminjati. |
Pred sklenitvijo
pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali
so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava
nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na
način, ki ga določa zakon. |
Za brezplačno
pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje občinskega
sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je
lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za
občino. |
104. člen |
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. |
105. člen |
Vsi prihodki in
izdatki občine morajo biti zajeti v proračunu občine. |
Proračun občine
sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
|
Splošni del proračuna
sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih
terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni del proračuna
sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov. |
Načrt razvojnih
programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov
neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.
|
V splošnem in
posebnem delu proračuna se prikažejo: |
1. ocena realizacije
prejemkov in izdatkov za preteklo leto in |
2. ocena realizacije
prejemkov in izdatkov za tekoče leto. |
V splošnem in
posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za
prihodnje leto. Predmet sprejemanja v občinskem svetu je samo načrt
prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. |
106. člen |
Sredstva proračuna se
smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu
občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v
proračunu predvidena za posamezne namene. |
Sredstva proračuna se
lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom
predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
107. člen |
Za izvrševanje
proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva
proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti
posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. |
108. člen |
Proračun je odlok
občine, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki
in drugi izdatki občine za eno leto. |
Neposredni uporabniki
proračuna so občinski organi, občinska uprava in krajevne skupnosti.
|
Posredni uporabniki
proračuna so javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih
ustanovitelj je občina. |
109. člen |
Proračun občine
sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom. |
Župan predloži
občinskemu svetu: |
1. predlog občinskega
proračuna z obrazložitvami; |
2. program prodaje
občinskega finančnega in stvarnega premoženja za prihodnje leto, ki je
potrebna zaradi zagotavljanja prejemkov proračuna, z obrazložitvami;
|
3. predloge finančnih
načrtov za prihodnje leto javnih skladov in agencij, katerih
ustanovitelj je občina, z obrazložitvami in |
4. predloge predpisov
občine, ki so potrebni za izvršitev predloga občinskega proračuna. |
110. člen |
V bilanci prihodkov
in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo: |
1. davčne prihodke,
ki zajemajo tudi prispevke; |
2. nedavčne prihodke;
|
3. kapitalske
prihodke; |
4. prejete donacije
in |
5. transferne
prihodke. |
V bilanci prihodkov
in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo: |
1. tekoče odhodke;
|
2. tekoče transfere;
|
3. investicijske
odhodke in |
4. investicijske
transfere. |
V računu finančnih
terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta sredstva od vrnjenih
posojil, od prodaje kapitalskih vlog in vsa sredstva danih posojil ter
za nakup kapitalskih naložb. |
V računu financiranja
se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanje, ki je povezano s
financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in
odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in
naložbe ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V
računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe
denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu. |
111. člen |
Župan predloži
predlog občinskega proračuna za prihodnje leto občinskemu svetu v 30
dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. |
Občinski svet mora
sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1.
januarjem leta, za katero se sprejema proračun. |
Župan predloži
občinski proračun ministrstvu, pristojnemu za finance, v tridesetih dneh
po njegovem sprejetju. |
112. člen |
V bilanci prihodkov
in odhodkov se izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po
uporabnikih proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in
drugih namenih. |
113. člen |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij
občine ter njihovih nalog in drugih s predpisi določenih namenov (v
nadaljnjem besedilu: začasno financiranje) začasno nadaljuje na podlagi
proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V
obdobju začasnega financiranja neposredni uporabniki ne smejo povečevati
števila zaposlenih glede na stanje na dan 31. december preteklega leta.
|
V obdobju začasnega
financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s
porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
|
Po preteku začasnega
financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun
tekočega leta. |
Odločitev o začasnem
financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter
nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v Uradnem
listu RS. |
Obdobje začasnega
financiranja lahko traja največ tri mesece. Če proračun ni sprejet v
dodatnem roku treh mesecev začasnega financiranja, se začasno
financiranje občine lahko podaljša na predlog župana s sklepom
občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine. |
114. člen |
Če se med
proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali
zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče
realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov
proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in
pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi
proračunska sredstva. |
O odločitvi iz
prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. |
Če proračuna ni možno
uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna. |
115. člen |
Če se po sprejemu
proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove
obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi
obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in
obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom, ali s prerazporeditvijo
sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev. |
116. člen |
Če se med letom
spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika ali
posredovanje uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša
obseg sredstev za delovanje uporabnika. O zmanjšanju sredstev odloča
župan. |
Če se uporabnik ali
posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug
uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali
se prerazporedijo med druge uporabnike. |
117. člen |
Če se zaradi
neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne
more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo
sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 odstotkov
sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega
leta. |
O uporabi sredstev
rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem
obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
118. člen |
V proračunu se del
predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži
kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
|
Sredstva splošne
proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere
v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med
letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih
pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske
rezervacije ne smejo presegati 0,5% prihodkov iz bilance prihodkov in
odhodkov. |
O uporabi sredstev
splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne
proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega
uporabnika. |
119. člen |
V proračunu občine se
zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo. |
Sredstva proračunske
rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic
naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz,
visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav
nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki
jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. |
V sredstva
proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov
proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine
1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak
mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
|
O uporabi sredstev
proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok,
s katerim se sprejme občinski proračun, odloča župan na predlog za
finance pristojnega organa občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča
občinski svet s pisnimi poročili. O uporabi sredstev proračunske rezerve
v znesku, ki presega višino, določeno z odlokom o proračunu, odloča
občinski svet s posebnim odlokom. |
120. člen |
Zaključni račun
proračuna je akt občine, v katerem so prikazani predvideni in
realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki
občine za preteklo leto. Pri sestavi zaključnega računa se upošteva
členitev, ki je predpisana za sestavo proračuna. Zaključni račun zajema
tudi obrazložitev zaključnega računa, katere sestavni del so podatki iz
bilance stanja ter pojasnilo odstopanj. |
Neposredni uporabnik
pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za
preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta.
|
Župan pripravi
predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga
predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega
leta. |
Župan predloži
predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v
sprejem. Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna
obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih dneh po njegovem
sprejemu. |
121. člen |
Občina se lahko
zadolžuje na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za
finance, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin.
Posli zadolžitve, za katere ministrstvo, pristojno za finance, ni izdalo
soglasje so nični. |
Če se zaradi
neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more
uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do
višine 5% zadnjega sprejetega proračuna. Če posebni zakon ne določa
drugače, so prihodki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi
prihodek proračuna in stroški v zvezi z zagotavljanjem likvidnosti
sredstev proračuna izdatek proračuna. |
Občina mora o
zadolževanju in odplačilih glavnic dolgov poročati ministrstvu,
pristojnemu za finance, na način in v rokih, ki jih predpiše minister,
pristojen za finance. |
V obdobju začasnega
financiranja se lahko občina zadolži do višine, ki je potrebna za
odplačilo glavnic občinskega dolga v tekočem proračunskem letu, vendar
največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna. |
122. člen |
Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le
s soglasjem občine. |
O soglasju odloča
občinski svet. Občinski svet odloča tudi o dajanju poroštev za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. |
123. člen |
Finančno poslovanje
občine izvršuje računovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi
izvrševanje računovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi
občinami ali pri specializirani organizaciji. |
Računovodska služba
opravlja plačila, tekoče ureja, zajema, knjigovodsko evidentira in
sporoča podatke, pripravlja obvezne računovodske izkaze, izvaja
računovodski nadzor in nadzor nad izpolnjevanjem terjatev in plačilom
obveznosti. |
124. člen |
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
125. člen |
Za financiranje
občine in upravljanje s premoženjem se smiselno uporabljajo določbe
Zakona o javnih financah in Zakona o financiranju občin ter vse njihove
spremembe. |
VII. SPLOŠNI IN
POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni akti
občine |
126. člen |
Splošni akti občine
so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki.
|
Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
127. člen |
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut se sprejme po
enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
128. člen |
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi
organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
129. člen |
Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
130. člen |
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
131. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike
Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
V Uradnem listu
Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
2. Posamični akti
občine |
132. člen |
Posamični akti občine
so odločbe in sklepi. |
S posamičnimi akti –
sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih zadevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
133. člen |
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
VIII. VARSTVO OBČINE
V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
134. člen |
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine,
oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja
občine posega v njene pravice. |
135. člen |
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
136. člen |
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
137. člen |
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete
pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
138. člen |
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
IX.
NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
139. člen |
Vsako ministrstvo na
svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
V zadevah, ki jih na
organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
140. člen |
Do sprejema novih
splošnih aktov občine se v občini še naprej smiselno uporabljajo splošni
akti, ki so jih sprejeli organi bivše Občine Šmarje pri Jelšah pred
letom 1995, če niso v nasprotju z zakonom. |
141. člen |
Z dnem uveljavitve
tega statuta preneha veljati Statut Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni
list RS, št. 41/99, 91/01 in 57/02). |
142. člen |
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 03212-0027/2010 |
Šmarje pri Jelšah,
dne 23. aprila 2010 |
|
Župan |
Občine Šmarje pri
Jelšah |
Jožef Čakš l.r. |