Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), v povezavi s 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015), je Občinski svet Občine Prevalje na  6. dopisni  seji dne 02.04.2020 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA VISOKOVODNI ZADRŽEVALNIK POLJANA NA REKI MEŽI

I.  Splošne določbe

1. člen

 (podlaga za sprejem)

(1) S tem odlokom se, ob upoštevanju prostorskih sestavin občinskega prostorskega načrta Občine Prevalje (Ur. glasilo slovenskih občin št. 36/2015, 71/2015), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt  za visokovodni zadrževalnik Poljana na reki Meži - v nadaljevanju OPPN.

(2) OPPN je izdelal Biro Godec, Sanja Godec, s.p., Ravne na Koroškem, pod št. projekta 15/16-OPPN z datumom oktober 2019.

2. člen

 (vsebina odloka)

(1) Odlok o OPPN iz prejšnjega člena določa: ureditveno območje podrobnega načrta, arhitekturne, krajinske in  oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi območji, dopustnost odstopanja od načrtovanih rešitev  in druge pogoje za izvajanje tega odloka.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v OPPN, ki obsega tekstualni in grafični del. Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte:

 

1.	Pregledna situacija	M 1:50000
2.	Izvleček iz prostorskih sestavin OPN Občine Prevalje	M 1:5000
3.	Prikaz območja OPPN na DOF	M 1:5000
4.	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji	M 1:20000
5.	Katastrski načrt s prikazom območja OPPN	M 1:2000
6.	Ureditvena situacija	M 1:2000
7.	Karakteristični profili območja	M 1:200, 1:5000/100
8.	Prikaz omrežij in priključevanja objektov na infrastrukturo in grajeno javno dobro	M 1:2000
9.	Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom	M 1:2000
10.	Načrt parcelacije	M 1:2000

II. Opis prostorske ureditve

3. člen

 (opis prostorske ureditve)

(1) Prostorske ureditve  na območju OPPN so kot primarna raba prostora namenjene izvedbi protipoplavnih ukrepov z aktiviranjem zadrževalnih  volumnov Meže in upočasnitvijo visokovodnega vala na prostoru obstoječega naravnega zadrževalnika na Poljani v Občini Prevalje.

(2) Predvidena je izvedba suhega visokovodnega zadrževalnika, ki ima ustrezen zadrževalni učinek in primerno sprejemljivost v prostoru, saj  na obravnavanem območju omogoča delno ohranitev  tudi kmetijskih  in gozdnih površin.

(3) Prostorska ureditev omogoča tudi sekundarno rabo prostora za potrebe prostočasnih dejavnosti in razvoja turizma (površine za oddih, rekreacijo in šport ter za preživljanje prostega časa na prostem), kot tudi za ostale namene, ki niso v nasprotju z vodovarstvenimi zahtevami in ne vplivajo na osnovno funkcijo suhega zadrževalnika.

(4) V ta namen je na območju visokovodnega zadrževalnika predviden tudi del površine s stalno ojezeritvijo, ki bo omogočal dvonamensko rabo prostora za turistično rekreacijske namene.

III.  Območje prostorske ureditve

4. člen

 (ureditvene enote)

(1) Ureditev visokovodnega zadrževalnika je predvidena na celotnem območju enote urejanja prostora z oznako PO41-OPPN* VI.

(2) Glede na dejstvo, da predlagana prostorska rešitev v celoti ne sovpada z območjem PO41-OPPN* VI, se območje OPPN, skladno z 2. in 4. členom Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Ur. list RS, št.  99/2007) delno razširi tudi na območja sosednjih enot urejanja prostora z oznakami PO30 VC, PO37 CU, PO42-OPPN* ZS,  PO43 G, PO44 K1, PO45 K2, PO46 G in PR151 G.

5. člen

 (območje OPPN)

(1) Območje  OPPN se nahaja na skrajnjem zahodnem delu Občine Prevalje in delno meji na območje Občine Mežica. Obravnavano območje v naravi  predstavljajo  kmetijske, gozdne in travniške  površine, ki se nahajajo  med državno cesto GII št. 112, odsek Poljana – Ravne na Koroškem ter državno cesto RII št. 425, odsek Poljana – Šentvid in levim bregom  reke Meže, ob desnem bregu Meže pa so delno gozdne površine, delno pa kmetijske in travniške površine.

(2) Območje OPPN obsega okvirno površino 13,5 ha na naslednjih zemljiščih:

(3) Vplivno (retenzijsko) območje, ki ga določajo razmere pri stoletnem pretoku (Q100) visokovodnega zadrževalnika, se nahaja pretežno na območju k.o. 885 Poljana, v manjši meri pa tudi na območju k.o. 887 Lom in k.o. 890 Meža Onkraj ter obsega okvirno površino 20,0 ha na naslednjih zemljiščih:

(4) Skupno vplivno območje visokovodnega zadrževalnika obsega retenzijsko območje z dodatno varnostno višino zadrževalnika in se prav tako nahaja pretežno na območju k.o. 885 Poljana, v manjši meri pa tudi na območju k.o. 887 Lom in k.o. 890 Meža Onkraj ter obsega okvirno površino 24,0 ha na naslednjih zemljiščih.

(5) Meja območja OPPN, retenzijskega območja in skupnega vplivnega območja je razvidna iz grafičnega načrta št.  5. Katastrski načrt s prikazom območja OPPN  v M. 1 : 2000.

6. člen

 (vplivi in povezave)

(1) Z izgradnjo visokovodnega zadrževalnika in vseh pripadajočih funkcionalnih objektov bo bistveno zmanjšana poplavna ogroženost obstoječih stanovanjskih in drugih stavb dolvodno na širšem urbaniziranem območju občin Prevalje in Ravne na Koroškem, hkrati pa bo to omilitveni ukrep za načrtovane protipoplavne ukrepe. Na vplivnem območju, ki sega gorvodno na prostor Občine Mežica pa predvideni visokovodni zadrževalnik ne povečuje stanja poplavne nevarnosti, saj bo gladina zajezitve nižja, kot trenutno znašajo kote 100 letnih poplavnih voda na tem območju.

(2) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidne iz grafičnega načrta št. 4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja prostora v M. 1:20000.

IV. Umestitev načrtovane ureditve v prostor

7. člen

 (zasnova prostorske ureditve)

(1) S predvideno izgradnjo visokovodnega zadrževalnika Poljana se bodo dosegli ugodni učinki na dolvodnem odseku od Poljane do Štoparja, še zlasti pa na urbaniziranih in gosto poseljenih območjih Prevalj in Raven na Koroškem.

(2) Z izgradnjo visokovodnega zadrževalnika se bodo pretočne količine dolvodno od zadrževalnika zmanjšale iz  Q100 = 252 m3/s  na projektni pretok, ki znaša Q = 199 m3/s.

(3) Na območju urejanja se bo poleg namenske rabe za potrebe vodne infrastrukture (zadrževalnika visokih voda) delno ohranila  tudi kmetijska in gozdna raba na površinah,  kjer bo to možno.

(4) Prostorska ureditev na območju visokovodnega zadrževalnika Poljana omogoča tudi druge  rabe  prostora za potrebe razvoja turizma ( površine za oddih, rekreacijo in šport ter za preživljanje prostega časa na prostem), kot tudi za ostale namene, ki niso v nasprotju z vodovarstvenimi zahtevami in ne vplivajo na osnovno funkcijo zadrževalnika.

(5) V ta namen je na območju visokovodnega zadrževalnika predviden tudi del površine s stalno ojezeritvijo, ki omogoča dvonamensko sekundarno rabo prostora za turistično rekreacijske namene,  ob nastopu visokih voda pa bodo površine služile kot zadrževalnik visokih voda.

8. člen

 (vrste dopustnih dejavnosti)

(1) Območje OPPN je namenjeno protipoplavnim ureditvam povezanim z izgradnjo visokovodnega zadrževalnika.

(2) Območje razlivnih površin se ohrani v primarni rabi in je namenjeno razlivu in zadrževanju visokih voda reke Meže. Hkrati pa se na njih dopuščajo podrejene (sekundarne) dejavnosti, ki so skladno s podrobno namensko rabo predvidene z OPN, če le-te niso v nasprotju s protipoplavnimi ureditvami in ne ovirajo zagotavljanja poplavne varnosti, in sicer:

·  kmetijska dejavnost,

·  dejavnosti za prosti čas,

·  gozdarska dejavnost.

9. člen

 (vrste dopustnih posegov)

(1) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi, če ne vplivajo na osnovno (primarno) funkcijo zadrževalnika:

·  gradnja novih objektov in naprav,

·  rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav,

·  gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,

·  vodnogospodarske ureditve in ureditve za zaščito pred poplavami,

·  urejanje odprtega prostora.

Vsi posegi morajo biti izvedeni tako, da upoštevajo tudi razmere pri polnem zadrževalniku (npr. silo vzgona ipd.).

10. člen

 (vrste dopustnih objektov)

(2) Na območju OPPN so dovoljeni naslednji objekti, če ne vplivajo na osnovno (primarno) funkcijo zadrževalnika:

·  CC SI 21520 – pregrade in jezovi,

·  CC SI 24202 – objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, 

·  CC SI 241 - objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (športna igrišča in drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti čas),

·  CC SI 21, 22 Gradbeno inženirski objekti, ki jih je na podlagi okoljevarstvenega dovoljenja ali vodnega soglasja dovoljeno graditi na območjih poplav in erozije skladno s prilogo 1 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, (Ur. list RS, št. 89/2008).

11. člen

 (zasnova in volumen visokovodnega zadrževalnika)

Pri visokovodnem zadrževalniku Poljana  je pri pojavu visokih voda predvidena:

·  zajezitev vode pri nastopu Q100  in pri nastopu katastrofalno visokih voda do kote 448,50 m NMV, in znaša volumen zadržane vode 850.000 m³,

·  poplavne površine pri koti 448,50 m NMV  znašajo okoli 20 ha,

·  vrh (krona) nasipa je predviden na koti 450,00 m NMV,

·  varnostna višina znaša 1,5 m in je zadostna z ozirom na dimenzioniranje zaporničnega objekta in na predvideno izvedbo varnostnega preliva (levi in desni del varnostnega preliva),

·  na prostoru, kjer se z izkopom terena odvzema zemljina za gradnjo pregrade, se lahko uredi stalna ojezeritev na okvirni koti 442,00 m NMV v površini cca 1,62 ha, ki pa bistveno ne vpliva na načrtovani volumen zadržane vode.

12. člen

 (pogoji za umestitev in oblikovanje protipoplavnih elementov v območju OPPN)

(1) Pregradni nasip z zaporničnim objektom

·  pregradni nasip v dolžini okoli 279 m, širina nasipa na vrhu 5,0 m, najvišja višina nasipa 9,5 m – kota 450,00 m NMV,

·  na vrhu nasipa sta vgrajena dva varnostna preliva na koti 448,50 m NMV in 448,40 m NMV,

·  naklon brežin 1:2,5 z vmesno bermo širine 2,50 m na koti 445,00 m NMV  (na vodni in zračni strani),

·  zapornični objekt za vgradnjo dveh kotalnih zapornic, varen odvod visokih voda in tudi katastrofalno visokih voda na koti nasipa, vključno z objektom za upravljanje okvirnih dimenzij 3,0 m x 4,0 m, v katerem bo nameščen komandni del in rezervni pogonski agregat,

·  odvodnja površinskih in zunanjih voda (jarek na zračni strani),

·  nasip je iz prodnatega materiala, zračna in vodna stran humuzirana in zatravljena, brežine in dno  stalne ojezeritve so proti izcejanju vode zaščitene s  tesnilno folijo,

·  funkcionalno tesnilno jedro je možno izvesti iz glineno meljastega materiala oz. z drugimi sistemi tesnitve (površinske tesnitve z armiranobetonsko oblogo, z asfaltnobetonsko oblogo, tesnitve s plastično geofolijo, skalometna s površinsko armiranobetonsko tesnitvijo in podobno)

·  tesnilna zavesa (jet-grauting) izvedena do kompaktne nepropustne podlage,

·  predvidena je prečna drenaža za zajem precejnih vod, vzdolžna drenaža za odvod precejnih voda, na zračni strani nasipa jašek za kontrolo precejnih voda, z odvodom v korito vodotoka,

(2) Stalna ojezeritev kot (majhno) vodno telo v zadrževalnem prostoru je omilitveni ukrep, ker je predviden poseg v strugo znotraj zadrževalnika

·  Površina stalne ojezeritve  pri okvirni koti 442,00 m NMV  znaša okoli 1,62 ha z zagotovljenim stalnim dotokom sveže vode iz Meže in stalnim odtokom jezerske vode, da se zagotovi ustrezno majhen zadrževalni čas in s tem zmanjša nevarnost evtrofikacije.

·  Odvzem vode mora biti izveden na način, da je zagotovljen  ekološko sprejemljiv pretok reke Meže ter da je v največji možni meri preprečen dotok sedimentov.

·  Za zajem vode  je  predvidena izvedba talnega praga s koto preliva na okvirni koti 442,70 m NMV v km 17+700 na levi brežini Meže skupaj z odvzemnim objektom.

·  Dovodni kanal – cevovod, se izvede delno kot vkopan cevovod Ø 80 cm, delno pa kot odprti zemeljski jarek okvirnih dimenzij  širine dna b = 0,8 m, naklon brežin 1:1,5 in višine profila cca 1,0 m, skupna dolžina znaša okoli 300 m, s povprečnim padcem nivelete 3,80 ‰. V območju prečkanja jarka s peš in kolesarskimi potmi je možno predvideti lesene mostičke za prečkanje.

·  Za zagotavljanje stalne ojezeritve se na jugovzhodni strani le te izvede prelivni objekt s talnim izpustom, da voda odteka v zapornični objekt pregrade.

·  Odvzemno mesto in mesto izpusta vode ne smeta vizualno izstopati iz brežine in ne smeta prestavljati ovire toku reke.

(3) Ureditev struge reke Meže

·  Zaradi hidravličnih in geomehanskih zahtev je potrebno strugo Meže v območju zaporničnega objekta, ki je del pregrade, delno urediti na dolžini cca 100 m.

13. člen

(pogoji in merila za parcelacijo)

(1) Načrt parcel, namenjenih posegom, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN, temelji na določitvi posameznih ureditvenih sklopov, obsega vplivnih področij posegov ter upošteva potrebne komunalne ureditve, odprte zelene površine in manipulativne površine.

(2) Po realizaciji posegov se parcele namenjene gradnji v smislu funkcionalnih zemljišč lahko delijo ali združujejo, pri čemer se ne sme slabšati koncepta predvidenih ureditev.

(3) Velikost in oblika načrta parcele je razvidna iz grafičnega načrta št. 10. Načrt parcelacije v M.1:2000.

14. člen

 (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Za določitev velikosti in zmogljivosti ter oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov na območju urejanja OPPN se uporabljajo določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost in smiselno določila veljavnega občinskega prostorskega načrta o nezahtevnih in enostavnih objektih skladno s podrobno namensko rabo VI (vodna infrastruktura).

(2) Objekti ne smejo vplivati na učinek predvidene zadrževalne funkcije. Ker pa je suhi zadrževalnik občasno poplavljen, mora za ponovno usposobitev takšnih objektov po visokovodnih dogodkih poskrbeti njihov lastnik.

V.  Zasnova projektnih rešitev  in pogojev glede priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno dobro 

15. člen

 (splošni pogoji za komunalno in energetsko opremljanje območja)

(1) Obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo na območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci.

(2) Poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih podzemnih linijskih vodov lokalne gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe in delovanje ureditev po tem odloku.

(3) Trase komunalnih in energetskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naprav ali grajenih struktur.

(4) Dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje.

16. člen

 (prometna infrastruktura)

(1) Za dostop do območja visokovodnega zadrževalnika je predvidena uporaba obstoječega rekonstruiranega cestnega priključka na državno cesto GII št. 112, odsek 1255 Poljana - Ravne v km 0,350 in obstoječih nekategoriziranih javnih poti. Na cestnem priključku je potrebno zagotoviti preglednost pri vključevanju na državno cesto v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Ur. list RS, št. 86/2009, 109/2010 ZCes-1).

(2) Na območju visokovodnega zadrževalnika je predvidena ureditev dovoznih intervencijskih poti do vseh objektov  na tem območju. Za dostop do zemljišč na vodni strani pregrade se izvede intervencijska pot preko brežine na vodni strani nasipa. Dostop do zaporničnega objekta je zgolj za upravljalca objekta predviden po kroni pregradnega nasipa.

(3) Na območju OPPN je dopustna gradnja državnih in občinskih kolesarskih poti v skladu s strategijo razvoja kolesarskega omrežja ter sprehajalnih poti.

(4) Na iztočnem delu levega talnega izpusta je možno izvesti rampo za kolesarsko stezo naklona cca 1:8 z navezavo na obstoječi teren na način, da ne bo vpliva na pretočno sposobnost izpusta.

(5) V času gradnje so bo material dovažal po trasi nasipa preko začasnega cestnega priključka, ki ga bo določil upravljavec državne ceste.

17. člen

 (vodovodno omrežje)

(1) Obstoječe javno vodovodno omrežje (dim AC 350 – magistralni vodovod za občini Prevalje in Ravne na Koroškem) se mora prestaviti izven območja pregradnega nasipa. Prestavljena trasa vodovoda bo potekala v obstoječem koridorju komunalnih in energetskih vodov, ki poteka vzporedno s traso državne ceste GII št. 112, odsek Poljana – Ravne na Koroškem in državne ceste RII št. 425, odsek Poljana – Šentvid.

(2) Pri projektiranju in izvedbi vodovoda je potrebno upoštevati določila o odmikanju in križanju z drugo infrastrukturo ter vse potrebne predpise o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov.

(3) Horizontalni vzporedni odmik med vodovodom in ostalimi vodi gospodarske javne infrastrukture mora znašati minimalno 0,5 m, vertikalni višinski odmik pa min. 0,3 m, če so le ti položeni v zaščitnih ceveh.

18. člen

 (odvajanje odpadnih voda)

(1) Na območju OPPN niso predvidene komunalne odpadne vode.

(2) Odvodnjavanje površinskih in zunanjih voda s področja pregradnega nasipa bo izvedeno z odvodnimi jarki, ki bodo  speljani v vodotok reke Meže.

19. člen

 (elektroenergetsko omrežje)

(1) Preko območja urejanja poteka obstoječa elektroenergetska infrastruktura – 220 kV DV Podlog – Avstrija (Obersielach) ter 20kV DV Elektra Celje.

(2) V varovalnem pasu 220 kV daljnovoda, ki znaša 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi daljnovoda) in je razviden iz grafičnega načrta št. 8, je prepovedana gradnja vseh objektov, ki so skladno s prilogo 1 in 2 Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elekroenergetskih omrežij (Ur. list RS, št. 101/2010) označeni z oznako »-«.

(3) Za vsako graditev objektov (vključno z enostavnimi objekti) v varovalnem pasu obstoječih prenosnih daljnovodov, je potrebno pridobiti pisne projektne pogoje in mnenje k projektnim rešitvam Elesa.

(4) V območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij je dovoljeno opravljanje rednih kmetijskih opravil ter opravljanje druge dejavnosti, za katere je pridobljeno soglasje pristojnega sistemskega operaterja. Dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij se lahko izvajajo samo na način in pod pogoji, določenimi v soglasju pristojnega sistemskega operaterja.

(5) Varnostna oddaljenost linijskih vodnikov 220 kV DV Podlog – Avstrija nad predvideno pregrado in gladino vode ob polni zajezitvi je zagotovljena in niso potrebni posegi na predmetnem daljnovodu.

(6) Obstoječe prostozračno 20 kV omrežje DV Ravne na Koroškem – Mežica s priključkom do TP Poljana se na območju zadrževalnika demontira in izvede nadomestni 20 kV kablovod, ki bo potekal vzporedno s traso državne ceste GII št. 112, odsek Poljana – Ravne na Koroškem in državne ceste RII št. 425, odsek Poljana – Šentvid  s priključkom do obstoječe TP Poljana. Prečkanje kablovoda preko državne ceste se mora izvesti v okviru predvidene rekonstrukcije državne ceste na tem območju.

(7) Za napajanje z električno energijo novih objektov na pregradi (strojnice s pogoni za upravljanje zapornic)  se predvidi nov izvod iz TP Poljana z zemeljskim kablom do razvodno/merilne omare PMO znotraj območja OPPN, iz katere se izvede nov nn kablovod vzdolž pregrade do strojnice.

20. člen

 (plinovodno omrežje)

(1) Obstoječe plinovodno omrežje – povezovalni plinovod (4 bar) Ravne na Koroškem – Črna na Koroškem  se mora prestaviti izven območja pregradnega nasipa. Prestavljena trasa plinovoda bo potekala v obstoječem koridorju komunalnih in energetskih vodov, ki poteka vzporedno s traso državne ceste GII št. 112, odsek Poljana – Ravne na Koroškem in državne cesto RII št. 425, odsek Poljana – Šentvid.

(2) Pri projektiranju načrtovanih posegov v varovalnem pasu obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja je treba upoštevati predpise o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar.

21. člen

 (telekomunikacijsko  omrežje)

(1) Obstoječe omrežje elektronskih komunikacij je treba ustrezno zaščititi ali prestaviti. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega elektronsko komunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca omrežja k projektnim rešitvam.

(2) Strojnica na pregradi bo priključena na telekomunikacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca. Izveden bo nov zemeljski TK razvod od telekomunikacijskega jaška ob državni cesti v kabelski kanalizaciji.

22. člen

 (nasipavanje in odkop zemljine)

(1) Na območju OPPN je dovoljeno zasipati in odkopavati zemljišča zaradi izvedbe vodnogospodarskih ureditev.

23. člen

 (posegi na gozdnih površinah)

(1) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani in izdelani tako, da ne bodo povzročili poslabšanja pogojev za gospodarjenje z gozdovi (Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec 2011-2020 (Ur. list RS, št. 87/12). Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno ohraniti vse obstoječe priključke gozdnih vlak ali urediti nadomestne vlake.

(2) Drevje, ki ga bo zaradi posega potrebno posekati, morajo predhodno  evidentirati in označiti krajevno pristojni strokovni delavci Zavoda za gozdove Slovenije. Posek dreves na gozdnih površinah bo možno izvesti po pridobitvi ustreznega gradbenega dovoljenja na osnovi odločbe, ki jo izda Zavod za gozdove Slovenije.

(3) Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljeni v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Ur. list RS, št. 55/94 in nasled.).

(4) Vsa gozdna zemljišča, ki niso vključena v ureditveno območje OPPN, so opredeljena kot varovana območja in je za posege na njih potrebno pridobiti soglasje Zavoda za Gozdove.

VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

24. člen

 (varovanje kulturne dediščine)

(1) Na območju OPPN ter v območju vplivov posegov na okolje se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:

(2) Neposredno ob obravnavanem območju se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:

(3) Za posege na območju evidentiranih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine ter njihovih opredeljenih vplivnih območij je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varovanje kulturne dediščine. Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov, in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi prostorskega akta ali drugih predpisov.

(4) V primeru, da bi se arheološke ostaline odkrile ob samih posegih v prostor, bo potrebno izvesti arheološko raziskavo, v času gradnje pa zagotoviti arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli.

(5) Pregradni nasip in drugi elementi  visokovodnega zadrževalnika morajo biti izvedeni in oblikovani sonaravno.

25. člen

 (varovanje prikritih vojnih grobišč)

(1) Na območju OPPN je evidentirano prikrito vojno grobišče ID 231 Poljana.

(2) Prikrito vojno grobišče se nahaja na zemljiščih parc. št. 237/10, 12/1, 14/3, 17/1, 28, 30, 17/4, 49/3, 53/3, 53/4, 25/1, 25/2, 237/9, 237/11, 237/2, 50/2, 230/1, 54/2, 50/1, 48/2, 48/1, 49/1, vse k.o. 885 Poljana.

(3) Investitor mora pri pripravi projekta izvesti predhodno sondiranje mest domnevne lokacije grobišča in v primeru najdbe posmrtnih ostankov ravnati skladno s 13. Členom Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ, Ur. list RS, št. 55/2015) in o tem nemudoma obvestiti Policijo in Komisijo  Vlade RS ( v nadaljevanju Komisija). Stroške sondiranja, morebitnega izkopa in ostale stroške vezane na prikrita vojna grobišča nosi investitor.

(4) Predhodno sondiranje je potrebno izvesti  na območjih, kjer so predvideni gradbeni posegi oz. posegi v zemeljske plasti.

(5) Vsa dela se morajo izvajati v skladu s postopkom in metodologijo, ki jo je predpisala Komisija in katero je potrebno tudi obvestiti o izbranem izvajalcu del, predvidenem začetku ter rezultatu oz. zaključku del.

(6) Sondiranje se mora izvesti strojno in ročno v obsegu vkopa 1 m x 1 m ali 0,5 m x 2 m do globine kostnih ostankov. Ob sondiranju je nujna prisotnost antropološkega ali sodnomedicinskega strokovnjaka, ki preuči najdene posmrtne ostanke.

(7) Izkop se izvede po forenzično, arheološko primerljivi in antropološki metodi. To pomeni, da se pri izkopu uporabi način odstranjevanja zemeljske plasti, nad skeleti, kakor ga izvajajo arheologi pri svojem delu, in se na to zavarujejo in dokumentirajo najdeni ostanki po forenzičnih načelih (fotodokumentacija, zavarovanje sledi poškodb, izolacija in identifikacija najdenih predmetov). Potrebno je zavarovati tudi DNK za takojšnje in kasnejše analize.

(8) Izvajalec je dolžan zagotoviti ustrezno pietetno hrambo posmrtnih ostankov žrtev in najdenih materialnih dokazov. Posmrtne človeške ostanke mora primerno hraniti v svojih prostorih. Izvajalec mora nato posmrtne ostanke, v dogovoru z MDDSZ, pripeljati v kostnico v Maribor.

(9) Morebitne materialne dokaze in osebne predmete žrtev, najdene med izkopom posmrtnih ostankov žrtev prikritih vojnih grobišč mora izvajalec ustrezno hraniti v svojih prostorih. Pred hrambo je potrebno materialne dokaze ustrezno evidentirati in očistiti z vodo. Po končanem delu izvajalec materialne dokaze izroči Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

VII.  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave

26. člen

 (varstvo zraka)

(1) V času gradnje je treba na dostopnih poteh in gradbiščih, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajati naslednje ukrepe:

·  preprečevati nekontroliran raznos gradbenega materiala na območju gradbišča s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine, prekrivanje sipkih tovorov;

·  preprečevati prašenje s prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala in gradbišč; ukrep zahteva skladiščenje sipkih materialov proč od stanovanjskih območij, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, iz katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij velikih posegov;

·  upoštevati emisijske norme v skladu z zahtevami emisijskih uredb pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje, izvajanje meritev emisij na stacionarnih objektih in napravah;

(2) V času obratovanja je treba izvajati v skladu z veljavno zakonodajo zahtevane ukrepe preprečevanja in zmanjševanja emisije snovi v zrak.

27. člen

 (varstvo voda in  podtalnice)

(1) Prostor, ki je predmet OPPN, se nahaja izven območij, ki so v skladu s prostorskimi načrti Občine Prevalje in Odlokom o zaščiti zajetij vodnih virov v Občini Prevalje – Ur. l. RS št. 66/2000, UGSO št. 35/2012, določena kot vodozbirna območja vodnih virov.

(2) Pri graditvi objektov in izvedbi zunanje ureditve je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito podtalnice in podzemnih voda. Gradbeni poseg v vode mora biti prostorsko in časovno omejen in z minimalnim vnosom snovi v vodo. Izbrati je treba takšno tehnologijo gradnje, da bo dolvodno kalnost zmanjšana na minimum. V vodi ne smejo nastati razmere neprekinjene kalnosti.

(3) Investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja  in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj, maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke. Morajo biti urejena kot lovilne sklede, brez odtokov, nepropustne za vodo, odporne na vse snovi, ki se v njej nahajajo ter dovolj velike, da zajamejo  vso morebitno razlito ali razsuto količino snovi ali tekočin.

(4) Za vse posege na območju OPPN si mora investitor pred gradnjo le teh pridobiti vodno soglasje pristojnega organa.

28. člen

 (vodnogospodarske zahteve in ukrepi pri gradnji)

(1) Vsi posegi v vode, vodna in priobalna ter druga zemljišča se morajo v skladu s 5. členom ZV-1 načrtovati in izvajati tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, ter varstvo naravnih vrednot in območij.

(2) Predmetni posegi na vodna in priobalna zemljišča morajo biti načrtovani tudi v skladu s 84. členom ZV-1, in sicer tako, da ne bo ogrožena stabilnost vodnega ali priobalnega zemljišča, da se ne bo zmanjševala varnost pred škodljivim delovanjem voda, da ne bo oviran normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočen obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

(3) V skladu s 37. členom ZV-1 je na vodnem oziroma priobalnem zemljišču reke Meže dovoljeno graditi objekte, ki so namenjeni zaščiti ljudi, živali in premoženja.

(4) V projektu za pridobitev vodnega soglasja morajo biti predvidene take rešitve za gradnjo visokovodnega zadrževalnika, ki ne bodo vplivale na stanje struge vodotoka gorvodno in dolvodno od predvidenega objekta in ne bodo zmanjševale njene pretočne sposobnosti, da ne bo oviran pretok visokih voda in da ne bodo povzročeni negativni vplivi na vodni režim, stanje voda in poplavno varnost območja.

(5) V projektni dokumentaciji je treba načrtovati, obdelati in prikazati vse potrebne ukrepe, da ob zadrževanju naraslih voda in izboljšani poplavni varnosti območja ne bo prišlo do morebitnih škodljivih vplivov na vode in vodni režim vodotoka Meža, na gorvodna in dolvodna območja vodotoka, na obstoječe objekte v prostoru ter na okolje nasploh. Iz projektne dokumentacije mora biti jasno razvidno, na kakšen način je bila upoštevana poplavna varnost območja in načrtovane gradnje.

(6) V projektu je potrebno obdelati razmere v času polnjenja in praznjenja akumulacije ob upoštevanju možnosti, da poplavne vode v območju stalne ojezeritve odložijo naplavine z ukrepi za sanacijo.

(7) Sestavni del projekta za pridobitev vodnega soglasja mora biti tudi hidrološko hidravlična študija vodnega režima, izdelana v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. list RS, št. 89/08), iz katere bo razvidna poplavna varnost območja pred izgradnjo visokovodnega zadrževalnika ter po njej.

(8) Ker bo trasa priključnih elektrovodov in morebitnih TK-vodov potekala po poplavnem območju, mora projektant predvideti protivzgonsko zavarovanje le-teh, v projektu za pridobitev vodnega soglasja pa mora biti preučena tudi poplavna ogroženost objektov preko sistema komunalnega voda, če vanj lahko vdrejo visoke vode, ki se prelivajo po poplavnem območju. Glede na to morajo biti v projektu podani ter ustrezno obdelani in prikazani tudi zaščitni ukrepi.

(9) Pregradni nasip visokovodnega zadrževalnika mora biti načrtovan tako, da bo prenašal vplive visokovodnega režima v času trajanja tega stanja. Treba je predvideti ukrepe, s katerimi bo zagotovljena stabilnost nasipa v izogib erozijskim poškodbam in odnašanju nasutega materiala v vodotok Meže. Pri njegovem projektiranju je treba upoštevati podrobnejše geomehanske usmeritve, med izgradnjo pa zagotoviti stalni geomehanski nadzor. Upoštevati je treba tudi vse izsledke izdelanega Geološko geomehanskega elaborata, št. 08/14, ki ga je meseca aprila 2014 izdelalo podjetje SPRING Martin Vrabec, s. p., Gorjančeva ulica 20, 1000 Ljubljana.

(10)  Pri načrtovanju posegov je treba upoštevati erozijsko delovanje naraslih voda, ureditve morajo biti načrtovane z upoštevanjem danes veljavnih ekološko naravnanih zahtev povezanih s posegi v površinske vodotoke, ki predvidevajo čim bolj sonaraven videz bodočih ureditev. Zato morajo biti pri obrežnih zavarovanjih in drugih vodnogospodarskih ureditvah, v čim večji možni meri uporabljeni naravni materiali (kamen, les) ter  vegetativna zavarovanja iz avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.

(11)  Obrežna zavarovanja morajo biti dimenzionirana glede na pričakovane vlečne sile v strugi in predvidena v ustrezni dolžini brez lokalnih zožitev ali razširitev oziroma tako, da bo zagotovljena postopna navezava na obstoječe brežine. Na prehodih ne sme biti ostrih lomov, da ne bo moten pretok vode in posledično ne bodo povzročene erozijske poškodbe v pretočnem profilu. Obrežna zavarovanja morajo biti načrtovana tako, da ne bodo posegala v obstoječi profil vodotoka in da se ne bo zmanjšala pretočna sposobnost struge le-tega.

(12)  Na koncu zavarovanja na dolvodni in gorvodni strani je treba izvesti talni prag iz kamna v betonu v preprečitev izpodjedanja temelja zavarovanja. Dimenzioniranje in način izvedbe obrežnih zavarovanj mora biti v projektni dokumentaciji tekstualno in grafično ustrezno prikazano.

(13)  Odvod padavinskih zalednih voda na zračni strani predvidenega nasipa je treba urediti neškodljivo za tretje osebe.

(14)  Investitor bo moral zagotoviti redno vzdrževanje vseh predvidenih objektov (pregrada/pregradni nasip z obrobnim jarkom, zapornični objekt, ... ). 

(15)  Gradnja in pripadajoče ureditve morajo biti zasnovane tako, da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje objektov in pregrade zadrževalnika ter izvajanje javne gospodarske službe za urejanju voda v območju vodotoka.

(16)  Dela na vodnem in priobalnem zemljišču Meže se lahko izvajajo le v sodelovanju oziroma pod nadzorom koncesionarja vodnogospodarske javne službe - podjetjem VGP Drava Ptuj, d. o. o., ki ga je potrebno obvestiti vsaj tri dni pred začetkom del.

(17)  V času izvedbe nameravanega posega je potrebno načrtovati varnostne ukrepe za primer nastopa visokih vod reke Meže.

(18)  V primeru napovedi visokih vod je treba gradbena dela prekiniti in poskrbeti za varen umik gradbene mehanizacije ter materiala.

(19)  Začasne deponije je potrebno predvideti izven struge vodotoka in območja potencialno ogroženega z visokimi vodami reke Meže (območje velikega in srednjega razreda poplavne nevarnosti), območja pod vplivom zalednih vod ali erozijsko in plazovito ogroženega območja.

(20)  Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.

(21)  Izdelati bo treba tudi pravilnik o obratovanju in vzdrževanju predvidenega visokovodnega zadrževalnika, ki naj vsebuje tudi ovrednotena potrebna finančna sredstva za vzdrževanje objekta na letnem nivoju. Pravilnik naj se priloži vlogi za izdajo vodnega soglasja.

(22)  Po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov (tudi nezahtevnih in enostavnih) na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje.

(23)  Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja morata biti izdelani v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Ur. list. RS, št. 25/09).

(24)  Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja za predvidene gradnje mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije.

29. člen

 (ravnanje z odpadki)

(1) V času gradnje in v času obratovanja je treba z odpadki ravnati skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.

(2) Morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala je v času gradnje treba urediti tako, da je onemogočena erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po zaključku del naj se sanira vse površine, ki so bile potrebne med gradnjo (dostopne ceste, začasne deponije materiala).

(3) V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati na odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. Oddane odpadke je treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence. Nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z nevarnimi odpadki.

(4) Višek zemeljskega izkopa se mora ustrezno odstraniti in deponirati v skladu z veljavnimi predpisi (Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih in Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov).

30. člen

 (varstvo pred hrupom)

(1) V času gradnje ne smejo biti presežene ravni hrupa, določene v predpisih, ki urejajo hrup v naravnem in življenjskem okolju. Upoštevani morajo biti ukrepi za varovanje pred hrupom.

(2) V času gradnje je treba:

·  uporabljati delovne naprave in gradbene stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem, po veljavni zakonodaji, ki ureja področje hrupa;

·  upoštevati časovne omejitve gradnje v vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na dnevni čas in na delavnike;

·  transportne poti na gradbišče določiti na način, da v največji možni meri potekajo izven stanovanjskih naselij.

(3) Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom, je treba čas obratovanja hrupnih operacij omejiti na najmanjšo možno mero, po potrebi pa se hrup lahko omeji tudi s premičnimi protihrupnimi ograjami.

(4) V času gradnje je potrebno zagotoviti natančno in pravočasno obveščanje o poteku in trajanju izvajanja najbolj hrupnih del, da se prebivalci po možnosti hrupu izognejo.

(5) Območje urejanje se nahaja na območju, ki je obremenjeno s hrupom zaradi prometa na državni cesti. Glede na ugotovljeno hrupno obremenitev okolja je investitor dolžan izvesti vse ukrepe varstva pred hrupom za  zmanjšanje izpostavljenosti hrupu.

31. člen

 (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

(1) Pri gradnji elektro omrežja je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zaščite pred elektromagnetnim sevanjem.

32. člen

 (ohranjanje narave)

(1) Na območju OPPN ni evidentiranih varovanih območij na podlagi  Zakona o ohranjanju narave.

33. člen

 (varstvo plodne zemlje in tal)

(1) S površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi, je potrebno odstraniti ter začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina ter jo uporabiti pri urejanju površin na območju OPPN, v primeru presežka količin pa tudi izven območja urejanja.

(2) Na zemljiščih, ki so po namenski rabi opredeljena kot kmetijska zemljišča (K1, K2) in se nahajajo znotraj retenzijskega območja, je potrebno izdelati analizo tal zaradi ugotavljanja ničelnega stanja pred posegom.

(3) Po izvedenem posegu je potrebno na zemljiščih iz 2. točke tega člena, predvideti monitoring (spremljanja stanja) tal tako, da bo omogočena primerjava in ugotavljanje dejanskih sprememb v tleh. V kolikor bo prišlo do poslabšanja talnih razmer zaradi občasnega prelivanja vode preko kmetijskih površin in bodo kmetovalci zaradi oviranja kmetijske proizvodnje v času izvedbe del utrpeli ekonomsko izgubo, so upravičeni do odškodnine.

VIII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

34. člen

 (raba prostora za obrambo)

(1) Na območju urejanja ni evidentiranih oz. predvidenih objektov in naprav za  potrebe obrambe.

35. člen

 (varstvo pred požarom)

(1) Požarno varstvo posameznih objektov in naprav kot celotnega območja OPPN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varnostnimi predpisi.

(2) Dovozne ceste in utrjene površine ob objektih  morajo zagotavljati zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.

(3) Projektna dokumentacija za gradnjo objektov in komunalnih naprav mora biti izdelana v skladu z določili veljavnih predpisov, ki se nanašajo na varstvo pred požarom.

36. člen

 (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Na podlagi Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. list RS, št. 57/1996, 54/2015) na območju urejanja ni potrebno graditi zaklonišč osnovne zaščite.

(2) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati projektni pospešek tal 0,125 g za tla vrste A v skladu z Eurocode 8.

(3) V nasip je dovoljeno vgrajevati  le materiale, ki lahko zagotovijo tudi zadostno varnost  v primeru potresa.

(4) V skladu z določili predpisa o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov morajo biti le-ti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:

·  porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,

·  deformacij, večjih od dopustnih ravni,

·  škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali

·  škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.

(5) Območje OPPN se po podatkih  iz Atlasa okolja nahaja na potencialno plazljivem in erozijsko ogroženem območju, druga ogrožena območja niso evidentirana.

(6) Na območju OPPN niso dovoljeni posegi, pri katerih obstaja možnost razlitja nevarnih snovi.

(7) Pri gradnji objektov in komunalne opreme je potrebno upoštevati pogoje geološko geomehanskih analiz ter predvideti vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo  stabilnost terena in načrtovanih objektov. V času gradnje mora biti zagotovljen geomehanski nadzor.

(8) V primeru, da se pri izvajanju del odkrijejo neeksplodirana ubojna sredstva – NUS (naboji, mine, granate, bombe in drugi eksplozivni predmeti) je o tem potrebno obvestiti regijski center za obveščanje na številko 112 ali Policijo.

IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve  in drugi pogoji

37. člen

 (etapnost izvedbe, začasna namembnost zemljišč)

(1) Ureditve, ki jih določa OPPN, je dopustno izvajati v več časovno neodvisnih etapah, pri čemer mora biti posamezna etapa (če se lahko izvaja ločeno od ostalih) funkcionalno zaključena.

(2) V obdobju do pričetka gradnje načrtovanega posega, se  zemljišča lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred sprejetjem OPPN.

38. člen

 (posegi izven ureditvenega območja)

(1) Posegi izven ureditvenega območja, ki so  potrebni za realizacijo OPPN, obsegajo:

·  Prestavitev SN elektro omrežja – izvedba SN kablovoda na zemljiščih parc. št. 48/1, 48/2, 49/2, 230/1, 53/2, 222/2, 222/6, 19/2, 61/6, 61/2, 222/17, 11/1, 233/2, 6/1, 5/1, vse k.o. 885 Poljana;

·  Izvedba NN elektro priključka iz TP na zemljiščih parc. št. 222/2, 222/6, 19/2, 61/6, 61/2, 222/17, vse k.o. 885 Poljana;

·  Prestavitev povezovalnega plinovoda in vodovoda na zemljiščih parc. št. 231/2, 47/3, 231/1, 48/1, 48/2, 49/2, 230/1, 53/2, 222/2, 11/1, 233/2, 10, 6/1, vse k.o. 885 Poljana.

·  Izgradnja intervencijske dovozne poti na zemljiščih parc. št. 89/3, 89/2, 230/3, 56/1, 53/2, vse k.o. 885 Poljana.

39. člen

(obveznosti investitorja oz. pobudnika in izvajalcev)

(1) Poleg nalog in obveznosti, določenih v drugih členih tega odloka, so obveznosti investitorjev in izvajalcev tudi:

·  Pri načrtovanju, izvedbi in uporabi objekta upoštevati vse pridobljene pogoje nosilcev urejanja prostora, ki so obvezna priloga OPPN (smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora),

·  V skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje visokovodnega zadrževalnika,

·  Promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju,

·  Zagotoviti dostope do vseh zemljišč in objektov med gradnjo in po njej,

·  Sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,

·  Urediti pogoje za varno gibanje pešcev,

·  Pred pričetkom del obvestiti upravljavce energetskih in komunalnih naprav  zaradi zakoličbe in zaščite le teh v času gradnje,

·  V času gradnje in obratovanja je treba zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, elektroenergetsko in elektronsko komunikacijsko oskrbo obstoječih uporabnikov,

·  Gradbišče zavarovati tako, da sta zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč,

·  V času gradnje zagotoviti ustrezen strokovni nadzor stanja obstoječih objektov v vplivnem območju gradnje.

40. člen

(vzdrževanje objektov in naprav)

(1) V sklopu upravljanja in vzdrževanja objektov je treba organizirati redno vzdrževalno službo, katere namen je vzdrževanje objektov in naprav v skladu z načrtom vzdrževanja. Cilj je ohranjanje funkcionalnosti načrtovanih protipoplavnih ureditev.

(2) Izvajati je treba redne preglede zaporničnega objekta v skladu s pravilnikom o obratovanju in vzdrževanju visokovodnega zadrževalnika.

(3) Upravljavec je dolžan takoj po neurjih izvesti ogled terena in odpraviti vse naplavine in zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje.

(4) Upoštevati je treba tudi druge omejitve in pogoje, povezane z vzdrževanjem in izvajanjem javne službe skladno z določili zakonskih predpisov, ki urejajo varstvo voda.

X.  Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

41. člen

 (dovoljena odstopanja)

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem, podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih, statičnih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrotehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere oziroma spremeniti krajinsko-arhitekturna zasnova.

(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, kot so določeni v tem odloku,  ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Navedena odstopanja so dovoljena le, če z njimi soglašajo pristojni upravljavci.

XI. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta

42. člen

 (merila in pogoji po prenehanju veljavnosti OPPN)

(1) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN so dopustni vsi posegi, ki so skladni z osnovno namensko rabo prostora VI (območje vodne infrastrukture)  ob pogoju, da ne poslabšujejo ali spreminjajo vodnega režima in ureditev za varstvo pred poplavami, ki bi lahko kakor koli povečali poplavno ogroženost ali zmanjševali koristno prostornino visokovodnega zadrževalnika.

(2) Načrtovanim protipoplavnim objektom in drugim ureditvam ni dovoljeno spreminjati njihove funkcionalnosti.

XII.  Končne določbe

43. člen

 (vpogled)

OPPN  se hrani in je dostopen javnosti v prostorih Občine Prevalje, Trg 2a, Prevalje.

44. člen

 (nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

45. člen

 (začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 3500-0003/2017 

Datum: 02.04.2020