Odlok o lokacijskem načrtu za poslovno trgovsko storitveni center AC izvoz Slovenska Bistrica jug - neuradno prečiščeno besedilo (1)
Uradni list Republike Slovenije, Št. 79/2004, 67/2018
Datum sprejema: 03.10.2018
Datum objave: 19.10.2018
Datum začetka veljavnosti: 27.10.2018
New Page 1

 

Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99 in 65/02) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na svoji 12. redni seji dne 28. 6. 2004 določil

 

 

O D L O K

 

 

o lokacijskem načrtu za poslovno trgovsko storitveni center AC izvoz Slovenska Bistrica jug

 

 

I. SPLOŠNA DOLOČBA

 

 

1. člen

 

 

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za poslovno, trgovsko storitveni center AC izvoz Slovenska Bistrica jug, ki ga je izdelal IDEALL Projekt, d.o.o. Slovenska Bistrica pod št. projekta ID/PR/3/254/04. Projekt je sestavni del tega odloka in vsebuje:

 

 

– tekstualni del,

 

 

– grafične priloge,

 

 

– soglasja in mnenja.

 

 

II. MEJA OBMOČJA

 

 

2. člen

 

 

1696/11, 1696/13, 1696/12 1697/23, 1696/1, 1696/9, 1696/3, 1697/4, 1697/22 2567/3, 2567/1, 2566, 2508, 1695, 1696/10, 1696/6, 2567/2, 2564, 2565, vse k.o. Slovenska Bistrica.

Ureditveno območje obsega naslednje parcele št. 1696/12, 1696/13, 1696/14, 1696/15, 1696/16, 1696/18, 1696/19, 1697/28, 1697/23, 1697/30, 1697/31, 1697/32, 1697/33, 1697/34, 1696/6, 2567/2, 2508/3, 2695/2, 1696/5, 2564/3, 2564/4, vse v k.o. Slovenska Bistrica.

 

 

III. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA

 

 

3. člen

 

 

Celotno območje je namenjeno poslovni, trgovski, storitveni dejavnosti s pripadajočimi spremnimi objekti, infrastrukturo, dostopi, cestnimi povezavami, manipulativnimi površinami in parkirišči. Objekti so locirani ob dostopnih in servisnih cestah, ki potekajo po sredini in okoli območja.

 

 

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE

 

 

4. člen

 

 

Lokacijski načrt je zasnovan na obstoječi parcelaciji.

 

 

Predvidena je faznost izvajanja pozidave. Posamezne faze se lahko prepletajo in dopolnjujejo. Našteti vrstni red posameznih faz ni obvezujoč.

 

 

Novi objekti so zasnovani ob servisnih cestah. Objekti so v načelu locirani 5 m od roba parkirišč. Prostor med parkiriščem za stranke in objektom mora biti tlakovan in služi za dostop strankam in zaposlenim. Kjer je možno so objekti locirani na parcelah tako, da omogočajo obvozno pot oziroma zagotavljajo manipulacijske površine okoli objekta.

 

 

Oblikovanje objektov:

 

 

Gradnja je lahko pritličja z največ eno medetažo ali etažo.

 

 

Objekti so zasnovani tako, da imajo ob osrednji cesti poslovne, storitvene, trgovske in pisarniške prostore. V nada­ljevanju objektov so predvideni skladiščni in spremni prostori. Gradnja objektov je lahko predfabricirana betonska, kovinska ali klasična gradnja. Strehe o ravne ali z minimalnim naklonom, večinoma utopljene za venčnimi zidovi. Objekti so predvidene višine 7 – 10m. Fasade poslovnih delov objektov so predvidene čimbolj transparentno, steklo ali drugi sodobni materiali. Vhodi za stranke so poudarjeni, oziroma izpostavljeni po potrebi z nadstreški. Skladiščni in spremni deli objektov so obdelani enostavno s funkcionalno potrebno osvetlitvijo prostorov.

 

 

Okolje:

 

 

Vse proste površine, ki niso tlakovane, so zazelenjene in zasajene z nizkoraslim drevjem in grmovnicami. Dovozne ceste imajo javno razsvetljavo.

 

Gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost. Znotraj gradbene meje so dovoljene gradnje novih objektov, njihove rekonstrukcije, redna in investicijska vzdrževalna dela ter dozidave pri zgrajenih objektih, vzdrževalna dela v javno korist ter odstranitve objektov, predvidene s tem odlokom.

Gradnje novih objektov in njihove rekonstrukcije ter dozidave so dopustne pod pogojem, da je zagotovljen razpoložljiv prostor za nemoteno funkcioniranje objekta. Tlorisni gabarit se lahko razvija znotraj površine, določene z gradbeno mejo (GM) ali gradbeno linijo (GL).

 

  

 

5. člen

 

 

Tolerance

 

 

Lokacijski načrt določa okvirne namembnosti, tlorisne in višinske gabarite objektov.

 

 

Kot tolerance so dovoljene:

 

 

– spremembe dimenzij objektov v skladu s potrebami tehnoloških postopkov posameznih investitorjev znotraj regulacijskih linij

 

 

– ureditve parkirnih površin za zaposlene in za vozni park na dvoriščni strani objektov se izvedejo skladno s potrebami investitorjev

 

 

– opredeljevanje natančnejših dejavnosti znotraj poslovno, trgovsko storitvenega centra, ki v tem trenutku še niso natančno opredeljene

 

 

Spremembe, dovoljene s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije faznosti lokacijskega načrta. Spremembe morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja.

 

 

V. POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA UREJANJA

 

 

6. člen

 

 

Prometno omrežje

 

 

Območje lokacijskega načrta je dostopno iz Žolgarjeve ulice in predvidene povezovalne ceste med krožiščem na AC izvozu Slovenska Bistrica jug in Žolgarjeve ulice. Znotraj območja, ki ga obravnava lokacijski načrt je predvidena osrednja prometnica, ki povezuje povezovalno cesto med krožiščem na AC izvozu Slovenska Bistrica jug in Žolgarjevo ulico in Žolgarjevo ulico.

 

 

Vse prometnice so projektirane tako, da omogočajo varen, tekoč in neoviran promet za osebna vozila, tovorna vozila, mirujoči promet in dostope za pešce.

 

 

7. člen

 

 

Vodovodno in hidrantno omrežje

 

 

Oskrba s pitno vodo

 

 

Za potrebe oskrbe s pitno vodo je potrebno zgraditi sekundarno vodovodno omrežje.

 

 

Hidrantno omrežje

 

 

Za potrebe protipožarne zaščite je izvesti podzemne rezervoarje z zadostno količino vode za gašenje morebitnega požara.

 

 

Kanalizacijsko omrežje

 

 

Meteorna kanalizacija

 

 

Celotno območje predvidene pozidave je potrebno priključiti na novoprojektirano meteorno kanalizacijo, ki je ločena za vode s streh in cestnih površin oziroma parkirišč in manipulacijskih površin. Meteorne vode z manipulacijskih in cestnih površin je potrebno predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih, usedalnikih in lovilcih olja in bencina.

 

 

Fekalna kanalizacija

 

 

Nova kanalizacija bo priključena kanalizacijo, ki je povezana na kanalizacijski kolektor in osrednjo čistilno napravo Slovenska Bistrica.

 

 

Električno omrežje

 

 

Preko območja potekata dve trasi visokonapetostnih dalj­novodov z varovalnim koridorjem.

 

 

V območju urejanja se zgradi ustrezno nizkonapetostno kabelsko omrežje in je potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo za potrebe napajanja centra z električno energijo. Potrebna je izgradnja ustrezne nove transformatorske postaje ki bo locirana ob križišču nove povezovalne ceste in Žolgarjeve ulice.

 

 

Javna razsvetljava

 

 

Kablovodi javne razsvetljave bodo položeni ob servisnih cestah.

 

 

Telekomunikacijsko omrežje

 

 

V območju urejanja je potrebno zgraditi novo telekomunikacijsko omrežje. Pred izgradnjo predvidenih objektov je potrebno izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo za dograditev TK omrežja.

 

 

Ogrevanje

 

 

V objektih se predvidijo individualna kurišča na kurilno olje ali utekočinjen naftni plin. V primeru realizacije večih faz hkrati je možna izgradnja skupne kotlovnice na kurilno olje ali utekočinjen naftni plin.

 
 

I. Vodovodno in hidrantno omrežje

Oskrba s pitno vodo

Za potrebe oskrbe s pitno vodo je potrebno zgraditi sekundarno vodovodno omrežje. Vse priključitve morajo biti skladne z občinskim odlokom, ki ureja področje oskrbe vode na območju Občine Slovenska Bistrica in pod pogoji pristojnega upravljalca javnega vodovodnega sistema.

Hidrantno omrežje

Za potrebe protipožarne zaščite je izvesti podzemne rezervoarje z zadostno količino vode za gašenje morebitnega požara.

II. Kanalizacijsko omrežje

Meteorna in fekalna kanalizacija

Komunalne odpadne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem. Izvede se ločen sistem kanalizacije, ločeno meteorno in fekalno kanalizacijo. Morebitne industrijske odpadne vode je potrebno očistiti do predpisanih vrednosti, skladno z zakonodajo. Odpadne meteorne vode je potrebno odvajati preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov v propust pod AC. Odpadne meteorne vode s streh so speljane preko peskolovov, meteorne vode iz utrjenih površin pa preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo. V kolikor se v objektih izvajajo dejavnosti, je pri ureditvi sistema in pred priključitvijo nanjo potrebno upoštevati predpise za posamezno dejavnost. Investitor si mora za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje skladno s predpisi s področja voda.

Fekalna kanalizacija je priključena na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na CČN. Priključitev pod pogoji pristojnega upravljalca javnega kanalizacijskega sistema.

III. Električno omrežje

Preko območja potekata dve trasi VN daljnovod z varovalnim koridorjem.

V območju urejanja oziroma v neposredni bližini so zgrajeni elektroenergetski vodi in objekti v lasti Elektra Maribor d.d.:

– nizkonapetostno omrežje (podzemno) iz TP 20/0,4 Žolgarjeva ulica (t-675, I-01 Ostali odjem, I-02 Interspar, I-05 Šport-top dom, I-05 New yorker-skupna raba).

Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na OE Slovenska Bistrica.

Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov pri OE Slovenska Bistrica.

Priključitev pod pogoji pristojnega upravljalca elektroenergetskega sistema.

IV. Javna razsvetljava

Kablovodi javne razsvetljave so predvideni ob servisnih cestah. Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda, iz obstoječe TP.

Tipi svetilk in drogov za javno razsvetljavo se določijo enotno. Svetilke se razporedijo tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom (varčne ali diodne svetilke).

Preprečitev svetlobnega onesnaževanja:

– Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

– Za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne). Neprimerne so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice.

– Svetilke naj bodo neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.

– Osvetljenost javnih površin se zmanjša tako, da se med 23:00 in 05:00 del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost.

V. Telekomunikacijsko omrežje

Kabelsko komunikacijsko omrežje

Predvidene objekte je treba vključiti v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale, za kar bo potrebno dograditi TK kabelsko omrežje in priključke pod pogoji upravljavca in naročiti projekt. Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo treba ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve.

Brezžično komunikacijsko omrežje

Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov skladno s klasifikacijo vrst objektov CC-SI oddelek 22/Cevovodi, komunikacijsko omrežje in elektroenergetski vodi.

VI. Ogrevanje

V objektih se predvidijo individualna kurišča. V primeru realizacije večih faz hkrati je možna izgradnja skupne kotlovnice. Ogrevanje mora biti na ekološko sprejemljive energente.

 

  

 

8. člen

 

 

Tolerance

 

 

Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno – tehnične dokumentacije, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta lokacijskega načrta.

 

 

VI. UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA

 

 

9. člen

 

 

Ukrepi za varovanje okolja bodo določeni v izrisih iz lokacijskega načrta v postopku pridobivanja gradbenih dovo­ljenj na podlagi tehnoloških elaboratov, ocen vplivov na okolje oziroma presoje vplivov na okolje.

 

 

Hrup

 

 

V severnem delu območja, ki meji na stanovanjske poselitvene površine, niso dovoljene naprave in objekti s tehnologijami, ki bi povzročale prekomerni hrup.

 

 

Zrak

 

 

Predvidena dejavnost v objektih ne sme prekomerno onesnaževati zraka. Kot energetski vir je predvideno kurilno olje ali plin. Vsi izpusti v ozračje morajo biti prečiščeni skladno z veljavnimi predpisi.

 

 

Vode

 

 

Pred izpustom meteornih vod v vodotok jih je potrebno očistiti skladno z veljavnimi predpisi. Meteorne vode z manipulacijskih in cestnih površin je potrebno predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina.

 

 

Fekalne odpadne vode iz predvidenih objektov je potrebno do obstoječe kanalizacije izvesti v vodotesni izvedbi.

 

 

Skladiščenje nevarnih snovi je potrebno urediti v pokritih skladiščih v skladu z zakonodajo.

 

 

Odpadki

 

 

Vsak objekt na območju mora biti opremljen s predpisanim z zabojnikom ali kesonom za komunalne odpadke.

 

 

Posebne odpadke, odpadke večjih količin, večje količine embalaže je potrebno predhodno ustrezno kompaktirati.

 

 

Požarna varnost

 

 

V lokacijskem načrtu so upoštevani pogoji 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) Upoštevan je tudi Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).

 

 

Dovozi do posameznih objektov na območju pozidave so urejeni tako, da omogočajo dovoz gasilskim in interventnim vozilom in izpolnjujejo pogoje za varen umik.

 

 

Odmiki med objekti, obstoječimi in predvidenimi, zagotavljajo požarno varnost.

 

 

Požarno vodo je zagotoviti z izgradnjo nadzemnih hidrantov na novozgrajenem sekundarnem vodovodnem omrežju, ki se napaja iz lastnih podzemnih rezervoarjev s pripadajočo tehnologijo.

 

9.a člen 

 

(varstvo kulturne dediščine) 

 

V območju urejanja se nahaja enota kulturne dediščine: Slovenska Bistrica – Rimska cesta Celeia-Poetovio (EŠD 6891), ki je zavarovana z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Občino Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 23/13).

Načrtovana gradbena dela in ureditvena dela se morajo načeloma izogniti zavarovani trasi rimske ceste.

Za vse posege na območju registrirane naselbinske dediščine je treba v fazi projektiranja pridobiti kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Pred posegom v prostor je priporočljivo opraviti predhodne arheološke raziskave. Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna javna služba. Za izvedbo arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

Kolikor predhodne arheološke raziskave niso bile opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je treba zaradi varstva arheoloških ostalin pooblaščeni osebi javne službe za varstvo dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

O vseh posegih v zemeljske plasti velja varstveni režim za arheološke ostaline, ki najditelja ali lastnika zemljišča ali investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

 

  

 

VII. ETAPNOST GRADITVE

 

 

10. člen

 

 

Lokacijski načrt omogoča etapno izvajanje. Po izgradnji primarne prometne, komunalne in energetske infrastrukture je možna etapna gradnja v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi posameznih investitorjev.

 

 

Površine, ki ne bodo realizirane v predvideni fazi, morajo biti vizuelno urejene.

 

 

VIII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO

 

 

11. člen

 

 

Pri izvajanju posegov v prostor se morajo upoštevati pogoji soglasij, ki so sestavni del tega zazidalnega načrta.

 

 

IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

 

 

12. člen

 

 

Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci lokacijskega načrta upoštevati:

 

 

Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec upoštevati določila lokacijskega načrta.

 

 

Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.

 

 

Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja lokacijskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili lokacijskega načrta, je potrebno le-tega novelirati.

 

 

Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.

 

 

X. KONČNE DOLOČBE

 

 

13. člen

 

 

Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica.

 

 

14. člen

 

 

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

 

 

15. člen

 

 

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

 

 

 

Št. 10/032-01/12-5/2004

 

 

Slovenska Bistrica, dne 28. junija 2004.

 

 

 

 

 

Župan

Občine Slovenska Bistrica

dr. Ivan Žagar l. r.

 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za poslovno trgovsko storitveni center AC izvoz Slovenska Bistrica jug (Uradni list Republike Slovenije, št. 67/2018) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

9. člen 

 

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem sprememb in dopolnitev OLN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

 

10. člen 

 

Spremembe in dopolnitve OLN so stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica.

 

11. člen 

 

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

 

 

 
Neuradno prečiščeno besedilo predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega občina ne jamči odškodninsko ali kako drugače (drugi odstavek 5. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2016).