Direktor javnega podjetja INFRA izvajanje investicijske dejavnosti d.o.o., Ulica 11. novembra 34, Leskovec pri Krškem, mag. Vojko Sotošek, na podlagi 27. člena Akta o ustanovitvi javnega podjetja INFRA, izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. z dne 14.09.2011 ter 6.a, 44. in 45. člena Zakona o delovnih razmerjih (42/2002, 79/2006, 46/2007 - Odi. US, 103/2007, 45/2008, 83/2009 - Odi. US) sprejema

NAVODILA O RAVNANJU IN UKREPIH ZA PREPREČEVANJE TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU  TER ZA ODPRAVO NJEGOVIH POSLEDIC

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S temi navodili se podrobneje ureja način prepoznavanja in preprečevanja trpinčenja na delovnem mestu (v nadaljnjem besedilu: mobbing), način odpravljanja posledic mobbinga, ukrepe zoper izvajanje mobbinga in zoper lažne prijave mobbinga.

2. člen

Mobbing na delovnem mestu je prepovedan.

Vsi zaposleni so dolžni spodbujati in razvijati partnersko sodelovanje ter reševanje konfliktov in storiti vse, da ne izvajajo aktivnosti ali povzročajo situacij, ki bi pomenile šikaniranja posameznikov oziroma duševno trpinčenje in nasilje nad drugimi osebami na delovnem mestu.

3. člen

Delavci po teh navodilih so vsi zaposleni v javnem podjetju.

Izvajanje mobbinga v kakršnikoli obliki pomeni kršitev delovnih obveznosti.

Izvajanje mobbinga v kakršnikoli obliki pomeni motnjo v delovnem procesu, zaradi česar se lahko zoper storilca izvedejo vsi ukrepi, ki se lahko v skladu s predpisi izrečejo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti ali obveznosti iz delovnega razmerja.

Lažna prijava mobbinga pomeni kršitev delovnih obveznosti in motnjo v delovnem procesu.

4. člen

Zaposleni v javnem podjetju se morajo v zvezi z ustvarjanjem pogojev za uspešno in učinkovito delo v družbi zavedati, da:

1. Sodelovalna podjetniška kultura, utemeljena na medsebojnem zaupanju in spoštovanju ter varstvu integritete in osebnega dostojanstva vseh udeležencev delovnega procesa, predstavlja osnovo za pozitivno delovno klimo v družbi in je pomembna predpostavka za delovno zadovoljstvo in kakovost delovnega življenja zaposlenih, s tem pa tudi za gospodarski uspeh družbe.

2. Pojavi mobbinga [šikaniranja oziroma psihičnega in čustvenega nasilja na delovnem mestu] predstavljajo kršitev človeškega dostojanstva in osebnostnih pravic zaposlenih ter motnjo v delovnem procesu in so nezdružljivi z želeno podjetniško kulturo družbe, zato izvajanje mobbinga v kakršnikoli obliki pomeni kršitev delovnih obveznosti.

5. člen

Osnovni namen in cilj teh navodil je:

- povečati ozaveščenost in razumevanje resnosti problemov mobbinga v delovnem okolju (izjemno škodljive posledice za žrtev, sodelavce in družbo), tako pri delodajalcu kot pri zaposlenih,

- usmeriti pozornost na pravočasno prepoznavanje tipičnih znakov in pojavov, ki lahko pokažejo na obstoj mobbinga in

- zagotoviti delodajalcu, delavcem in njihovim predstavnikom akcijsko usmerjen okvir (dokument) za prepoznavanje, preprečevanje in obvladovanje problemov mobbinga v družbi.

6. člen

Določbe teh navodil o mobbingu se smiselno uporabljajo tudi za ravnanje zaposlenih ali drugih oseb oziroma skupine oseb, določenih s temi navodili, v zvezi z morebitnimi pojavi spolnega ali drugega nadlegovanja na delovnem mestu ter diskriminacije zaradi spola, rase, barve kože, starosti, zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, verskega, političnega ali drugega prepričanja, članstva v sindikatu ali svetu delavcev, nacionalnega ali socialnega porekla, družinskega statusa, premoženjskega stanja, spolne usmerjenosti ali zaradi drugih osebnih okoliščin.

II. OPREDELITEV pojma »trpinčenje na delovnem mestu« - MOBBING

7. člen

Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

Pojem mobbing v smislu tega navodila pomeni namensko oziroma premišljeno in ponavljajoče se konfliktno komuniciranje oziroma šikanozno ali drugače neprimerno (neprijazno, žaljivo, omalovažujoče in podobno) ravnanje v odnosih med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi delavci, ki pomeni izvajanje nasilja na delovnem mestu z namenom duševnega, čustvenega, socialnega, informacijskega in/ali poslovnega (delovnega) onemogočanja žrtev, pri čemer so žrtve dalj časa (na primer vsaj enkrat na teden v obdobju šestih mesecev) izpostavljene sistematičnim napadom ene ali več oseb, kar ogroža njihovo zdravje in/ali varnost pri delu.

Žrtev mobbinga je delavec, ki je na delovnem mestu ali v zvezi z delom izpostavljen dejanjem, ki so opredeljena kot mobbing dejanja.

8. člen

Osnovne pojavne oblike mobbinga so:

1. mobbing od zgoraj navzdol, kar pomeni, da ga izvajajo nadrejeni nad podrejenimi,

2. mobbing med enakimi, kar pomeni, da se izvaja med sodelavci, ki so na isti hierarhični ravni,

3. mobbing od spodaj navzgor, kar pomeni, da ga izvajajo podrejeni nad nadrejenimi.

Podvrste osnovne oblike mobbinga med sodelavci so:

1. posameznik proti posamezniku,

2. skupina proti skupini,

3. skupina proti posamezniku.

9. člen

Kot potencialna mobbing ravnanja po tem navodilu štejejo zlasti naslednja šikanozna ravnanja v odnosu do žrtve:

1. Napadi na možnost komuniciranja, kot na primer:

- omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega,

- večkratno prekinjanje govora in jemanje besede,

- onemogočanje izražanja mnenja,

- omejevanje možnosti ali celo prepoved sodelavcem komunicirati z žrtvijo,

- kričanje oziroma glasno zmerjanje, stalno kritiziranje dela,

- konstantno kritiziranje osebnega življenja, videza ali obnašanja,

- nadlegovanje po telefonu,

- verbalne ali pisne grožnje in žalitve,

- očitno izmikanje stikom (odklonilne geste oziroma pogledi, dajanje nejasnih pripomb brez navedb razlogov izmikanja),

- šikaniranje preko elektronskih medijev (vdiranje v računalnik, brisanje besedil, pošiljanje virusov, trojanski konji itd.).

2. Napadi na socialne stike, kot na primer:

- nenadoma se s prizadetim nihče več ne pogovarja,

- sodelavcem je prepovedano pogovarjati se s posamezno osebo,

- splošno ignoriranje v družbi,

- druge oblike ustvarjanja popolne izoliranosti od okolja pri delu;

3. Napadi na socialni ugled, kot na primer:

- širjenje govoric, ki žalijo ali ponižajo posameznika,

- žaljivo ogovarjanje za hrbtom,

- poskusi smešenja posameznika,

- namigovanje na psihične težave,

- poskus prisile v psihiatrični pregled,

- norčevanje iz telesnih hib,

- oponašanje načina hoje, glasu ali gest z namenom, da bi se nekoga osmešilo,

- napadanje političnega ali verskega prepričanja,

- norčevanje iz zasebnega življenja in osebnostnih lastnosti,

- norčevanje iz narodnosti,

siljenje k opravljanju nalog, ki negativno vplivajo na samozavest,

- delovne napore se ocenjuje napačno ali z namenom žalitve,

- posameznik je deležen kletvic in obscenih izrazov,

- posameznik je deležen poskusov neželenega spolnega zbliževanja ali verbalnih spolnih ponudb;

4. Napadi na kakovost delovne in življenjske situacije, kot na primer:

- izključevanje iz vseh aktivnosti, ki potekajo na delovnem mestu in v delovnem okolju,

- posameznik namenoma ne dobiva novih delovnih nalog,

- odvzete so mu vse delovne naloge, in sicer v tolikšni meri, da si še sam ne more izmisliti kakšne naloge zase,

- dodeljevanje nesmiselnih delovnih nalog,

- dodeljevanje nalog daleč pod nivojem sposobnosti (razen v skladu s pogodbo o zaposlitvi),

- dodeljevanje vedno novih nalog (veliko več kot ostalim primerljivim sodelavcem),

- dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo,

- dodeljevanje naloge daleč nad nivojem kvalifikacij z namenom diskreditacije;

5. Napadi na zdravje, kot na primer:

- siljenje k opravljanju zdravju škodljivih nalog,

- grožnje s fizičnim nasiljem, uporaba lažjega fizičnega nasilja,

- fizično zlorabljanje,

- namerno povzročanje škode ali nepotrebnih stroškov posamezniku,

- namerno povzročanje psihične škode na domu ali na delovnem mestu,

- spolni napadi;

6. Druga podobna šikanozna ravnanja, če ustrezajo definiciji mobbinga iz prejšnjega člena.

III. UKREPANJE ZA PRENEHANJE IN ODPRAVO POSLEDIC MOBBINGA

1. Načela za razreševanje primerov mobbinga

10. člen

V primeru pojava mobbinga bo javno podjetje takoj ustrezno zaščitilo žrtve in preprečilo njihovo nadaljnje šikaniranje, hkrati pa sprejelo ustrezno prilagojene ukrepe za odpravo posledic mobbinga in povrnitev nekdanjega ugleda žrtev.

Pri razreševanju posledic mobbinga bo javno podjetje izhajalo iz 34. člena Ustave RS, ki določa, da »ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti«, hkrati pa bo v celoti spoštovalo tudi druge zakone, kolektivne pogodbe in sprejete dogovore, ki opredeljujejo področje mobbinga.

11. člen

Javno podjetje bo v zvezi z odpravljanjem posledic mobbinga spoštovalo predvsem naslednje:

- vsem zaposlenim brezpogojno priznalo pravico do pritožbe zaradi domnevnega mobbinga in zagotovilo njeno ustrezno obravnavo,

- problem mobbinga bo obravnavalo s potrebno obzirnostjo in zaupnostjo, da bo v celoti zaščitilo osebno dostojanstvo in zasebnost žrtve,

- osebam, ki ne bodo vpletene, ne bo razkrivalo nikakršnih podrobnosti primera ali osebnih podatkov,

- pritožbe bo pričelo reševati brez odlašanja,

- vsem vpletenim bo zagotovilo pošteno zaslišanje in obravnavo,

- preverilo bo resničnost obtožb in bo v primeru lažne obtožbe sprožilo ustrezni disciplinski postopek oziroma uporabilo druge ukrepe v skladu s predpisi in temi navodili,

- proti izvajalcem mobbinga bo po potrebi ustrezno ukrepalo,

- vsem vpletenim bo dopuščalo zunanjo strokovno pomoč.

2. Postopek za razreševanje primerov mobbinga

12. člen

Pristojni organ za razreševanje primera mobbinga je direktor javnega podjetja.

V primeru, da je podana pisna pritožba oziroma zahteva zaradi suma, da izvaja mobbing direktor, razrešuje primer nadzorni svet javnega podjetja. Nadzorni svet razrešuje primer mobbinga smiselno po enakem postopku, kakor je določen v teh navodilih za direktorja.

Direktor javnega podjetja:

- obravnava posamezne primere mobbinga,

- izvede postopek za ugotovitev vseh okoliščin v zvezi z navedbami in zatrjevanji izvajanja mobbinga ter v tem okviru tudi za ugotovitev resničnosti domnevnega mobbinga,

- pripravi program ukrepov za razreševanje posledic mobbinga ter morebitno nadaljevanje mobbinga,

- izvede morebitno potrebne sankcije zoper izvajalca/-e mobbinga.

13. člen

Postopek za razreševanje posameznega primera mobbinga se začne na podlagi vročitve pisne pritožbe prizadetega posameznika, ki meni, da je žrtev mobbinga (v nadaljevanju: žrtev mobinga) ali na pisno zahtevo enega od naslednjih pooblaščenih predlagateljev:

- žrtvi mobbinga nadrejeni vodstveni delavec,

- splošna služba.

Pooblaščeni predlagatelji lahko sprožijo postopek na lastno pobudo, dolžni pa so ga sprožiti, če to od njih izrecno zahteva žrtev mobbinga.

Pritožba mora biti obrazložena in s čim več dokazi (na primer: navedbe prič, listinski dokazi, predmeti ipd.), če obstajajo.

Pritožbo oziroma pisno zahtevo se vroči direktorju javnega podjetja.

14. člen

Direktor sme v primeru, da s tem izrecno pisno soglaša prizadeti posameznik, pred sprožitvijo postopka pred direktorjem poskusiti sporna razmerja med domnevno žrtvijo in izvajalcem oziroma izvajalci mobbinga razrešiti z neformalnimi oblikami posredovanja v okviru svojih pristojnosti (razgovori, opozorila, priporočila, nasveti, graje, zahteve za javno opravičilo ipd.).

15. člen

Direktor nemudoma, najkasneje pa v roku 7 dni od vročitve pritožbe oziroma zahteve, opravi razgovor z žrtvijo mobbinga.

Ob upoštevanju posameznega primera direktor izbere način vodenja postopka v okviru katerega:

- temeljito razišče problem,

- v ločenih ali skupnih pogovorih (izvajalec mobbinga in žrtev) ugotovi dejansko stanje in

o njem naredi uradno zabeležko ter morebitne listinske dokaze,

- opravi razgovor - zaslišanje prič, prouči listinske in druge morebitne dokaze idr.,

- žrtvam svetuje in jih podpre (žrtev zaradi pritožbe ne sme biti zapostavljena),

- izvajalca pouči o pravnih posledicah dejanj mobbinga, ga pozove k opustitvi ravnanj s

- katerimi (je) izvaja mobbing,

- sprejme druge morebitne potrebne ukrepe v skladu s predpisi,

- zahteva javno opravičilo žrtvi mobbinga ali predlaga žrtvi in/ali izvajalcu drugo obliko dejanj za rehabilitacijo žrtve oziroma povrnitve njenega dobrega imena in časti v družbi, po potrebi z uporabo vseh razpoložljivih sredstev notranjega komuniciranja v družbi,

- sprejme in izvede moralne sankcije zoper izvajalce mobbinga (javne obsodbe in distanciranje, graje ipd.),

- izvede pravne ukrepe in po potrebi tudi pravne sankcije zoper izvajalce v skladu s predpisi,

- na željo žrtve le-to spremlja v vseh nadaljnjih pogovorih in obravnavah pred drugimi organi za obravnavo dejanj, ki v družbi pomenijo mobbing,

- spremlja nadaljnja ravnanja izvajalca ter počutje žrtve v delovni sredini tudi po prenehanju veljavnosti sprejetih ukrepov dokler obstaja realna nevarnost za nadaljevanje ali obnovitev mobbinga, razen če žrtev sama zahteva, da preneha s spremljanjem.

16. člen

Direktor odloči o ukrepih za preprečitev nadaljevanja mobbinga in za odpravo posledic za žrtev najkasneje v roku 30 dni od dneva začetka postopka.

3. Možni pravni in sankcije

17. člen

Direktor lahko v zvezi z ugotovljenim izvajanjem mobinga ukrepa zlasti z naslednjimi ukrepi:

- poda pisno opozorilo izvajalcu mobbinga zaradi izvajanja mobbinga in navodila za ravnanje,

- poda pisno opozorilo izvajalcu mobbinga pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi,

- poda pisna navodila oziroma odredbo za ravnanje, s katerim se doseže, da izvajalec ne bo več izvajal mobbinga,

- izvede disciplinski postopek ter izreče disciplinski ukrep zoper izvajalca mobbinga (opomin, javni opomin, denarna kazen, odvzem bonitet ipd.)

- prijavi policiji, če ima dejanje mobbinga vse znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,

- premestitev izvajalca mobbinga na drugo delovno mesto oziroma v drugo delovno sredino znotraj družbe,

- premestitev žrtve mobbinga na drugo delovno mesto oziroma v drugo delovno sredino znotraj družbe ali k drugemu delodajalcu, lahko tudi s priznanjem pravice do prekvalifikacije ali dokvalifikacije,

- odobritev dodatnega plačanega dopusta žrtvi za psihično rehabilitacijo zaradi posledic mobbinga,

- plačilo izobraževanj ali druge oblike strokovne pomoči žrtvi za ponovno pridobitev samozavesti,

- odobri plačilo stroškov morebitnih javnih objav za odpravo dezinformacij in žaljivih obdolžitev žrtve, ki izvirajo iz delovne sredine.

- poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izvajalcu mobbinga v primeru, če gre hkrati za tako kršitev pogodbenih obveznosti zaradi katerih zakon dovoljuje odpoved pogodbe o zaposlitvi,

- poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi izvajalcu mobbinga, če je izpolnjena zakonska podmena (predhodno podano pisno opozorilo pred redno odpovedjo) in gre hkrati za tako kršitev pogodbenih obveznosti zaradi katerih zakon dovoljuje odpoved pogodbe o zaposlitvi.

IV. UKREPI ZRADI LAŽNE PRIJAVE MOBBINGA

18. člen

Direktor lahko v primeru, da ugotovi, da je zaposleni ali pooblaščeni predlagatelj podal lažno pritožbo oziroma lažno zahtevo za reševanje mobbinga zoper vlagatelj ukrepa kakor, da je storil kršitev delovnih obveznosti, razen, če ugotovi, da je bil vlagatelj utemeljeno v zmoti glede opredelitve dejanj oziroma ravnanj, ki jih je štel kot mobbing oziroma kot drugo nedovoljeno dejanje zoper zaposlene ali je bil zaveden.

Direktor lahko vlagatelju v primeru iz prejšnjega odstavka:

- poda pisno opozorilo zaradi zlorabe pravice do varstva pred mobbingom,

- mu poda pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi,

- mu poda pisna navodila oziroma odredbo za ravnanje,

- izvede disciplinski postopek ter izreče disciplinski ukrep (opomin, javni opomin, denarna kazen, ipd.)

V. KONČNE DOLOČBE

19. člen

Ta navodila pričnejo veljati osmi dan po seznanitvi zaposlenih v javnem podjetju s sprejemom navodila. Seznanitev se opravi po elektronski pošti.

Navodila so vedno na vpogled v splošni službi družbe.

Leskovec pri Krškem;

INFRA d.o.o. Direktor:

mag. Vojko Sotošek