Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019
(Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H in 83/18) v povezavi s VI.
poglavjem Zakona o stavbnih zemljiščih
(Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS,
št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 101/13 – odl. US) ter
določbami 218. člena in 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 –
ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US,
57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US)
ter na podlagi Statuta Občine Borovnica
(Uradni list RS, št. 67/16) je Občinski svet Občine Borovnica na 8.
redni seji dne 19. 12. 2019 sprejel |
|
O D L O K |
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Borovnica |
|
1. SPLOŠNI DOLOČBI |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
S
tem odlokom se določijo podlage za obračun nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) za zazidana in
nezazidana stavbna zemljišča. |
Podlage za obračun in odmero nadomestila so določene ob upoštevanju
naslednjih kriterijev: |
– določitve zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, |
– določitve območij, katera so predmet odmere nadomestila, |
– meril za določitev višine nadomestila, |
– določitve zavezancev za plačilo nadomestila in način odmere
nadomestila, |
– določitve oprostitev plačila nadomestila. |
Nadomestilo se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. |
|
2. člen |
|
(pojmi) |
|
Zaprti prostori stavbnega dela so vsi prostori, ki se v registru
nepremičnin ne vodijo pod naslednjimi opisi: odprta terasa, balkon,
loža. |
Poslovni namen pomeni opravljanje pridobitne ali nepridobitne dejavnosti
(dejavnost) v katerikoli organizacijski obliki, ki je vpisana v Poslovni
register Slovenije. |
|
2. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH
STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
3. člen |
|
(zazidana stavbna zemljišča) |
|
Kot
zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene
parcele z zgrajenimi stavbami in/ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki
niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in zemljišča, na katerih
se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja pričelo z gradnjo
stavb in/ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske
javne infrastrukture. |
Če
določena stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske
javne infrastrukture, gradbene parcele nima določene, za zazidano
stavbno zemljišče šteje del zemljiške parcele, na katerem stoji stavba
(fundus) ali gradbeni inženirski objekt, pomnožen s faktorjem 1,5. |
|
4. člen |
|
(nezazidana stavbna zemljišča) |
|
Kot
nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, za katera je z
izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja
stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, če je na
njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in
odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. |
Če
na posameznem od zgoraj navedenih zemljišč stoji objekt, se kot
nezazidano stavbno zemljišče določi zemljiška parcela, na kateri stoji
takšen objekt, od katere se odšteje površino gradbene parcele objekta
ali površino stavbišča s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem takega
objekta. |
Če
gradbena parcela objekta ali površina stavbišča s pripadajočim
funkcionalnim zemljiščem objekta ni določena, kot nezazidano stavbno
zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, od
katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s faktorjem 1,5. |
|
5. člen |
|
(določitev površine zazidanega stavbnega
zemljišča) |
|
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od
stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. Poslovne površine so tudi
površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti. |
Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča
predstavljajo naslednje uradne evidence: register nepremičnin, kataster
stavb in zemljiški kataster, katere vodi Geodetska uprava RS in iz
katerih občina za potrebe odmere nadomestila pridobiva potrebne podatke. |
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi
kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov
posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna
površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni
stavbni del. |
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot
neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega
stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih
delov, ki so funkcionalno povezani z njim. Poslovni namen pomeni
opravljanje pridobitne ali nepridobitne dejavnosti v katerikoli
organizacijski obliki, ki je vpisana v Poslovni register Slovenije. |
Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje
poslovne površine (ZPP), se določi kot tlorisna projekcija površine
zemljišč na parceli objekta, ki se uporabljajo kot spremljevalne
površine za opravljanje poslovne dejavnosti, med katere sodijo predvsem
zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na
prostem, skladišča, športna igrišča, deponije ipd. |
Če
se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi
zemljišča izven gradbene parcele objekta, se nadomestilo zanje odmeri na
enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele
objekta. |
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se odmeri tudi za
nelegalne gradnje. |
|
6. člen |
|
(določitev površine nezazidanega
stavbnega zemljišča) |
|
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od
površine nezazidanega stavbnega zemljišča. |
Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča
predstavljata naslednji uradni evidenci: zemljiški kataster in kataster
stavb, iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila pridobiva
potrebne podatke. |
Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina
zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev
4. člena tega odloka, pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega
prostorskega akta in pogojev oziroma omejitev, določenih z drugimi
pravnimi akti. |
Na
podlagi določil prvega in drugega odstavka tega člena, občina vzpostavi
lastno evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč. |
|
3. DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE NADOMESTILA |
|
7. člen |
|
(območja odmere nadomestila) |
|
Območja, ki so predmet odmere nadomestila, so določena na podlagi
naslednjih kriterijev: |
– dostopnosti območja, |
– dostopnosti do javnih funkcij, |
– reliefne značilnosti območja, |
– komunalne opremljenosti naselij. |
Območja iz prvega odstavka tega člena so praviloma določena na mejo
naselij po registru prostorskih enot natančno in se delijo na: |
1. območje, ki ga predstavlja del naselja Borovnica. |
2. območje, ki ga predstavljajo naselja Breg pri Borovnici, Dol pri
Borovnici, Laze pri Borovnici in Pako. |
3. območje, ki ga predstavljajo naselja Brezovica pri Borovnici,
Dražica, Niževec, Ohonica in Zabočevo. |
4. območje, ki ga predstavljata naselji Lašče in Pristava. |
Pregledna karta območij je priloga tega odloka. |
|
4. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE
NADOMESTILA |
|
8. člen |
|
(splošna merila) |
|
Za
določitev višine nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna
zemljišča, se upoštevajo naslednja merila: |
– opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča s posamezno vrsto
komunalne opreme ali gospodarske javne infrastrukture, |
– lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča, |
– lega nezazidanega stavbnega zemljišča. |
|
9. člen |
|
(opremljenost zazidanega stavbnega
zemljišča z infrastrukturo) |
|
Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti in omrežji
komunalne opreme, javne infrastrukture in gospodarske javne
infrastrukture se vrednoti z naslednjimi točkami: |
Infrastruktura |
Opremljenost stavbnega zemljišča |
Število točk |
prometno omrežje |
vsa zemljišča v naselju |
20 |
kanalizacijsko omrežje |
zemljišča, katera je mogoče priključiti |
15 |
vodovodno omrežje |
zemljišča, katera je mogoče priključiti |
15 |
električno omrežje |
zemljišča, katera je mogoče priključiti |
10 |
parkirne površine, rekreacijske površine
oziroma igrišča |
vsa zemljišča v naselju, ki ima
vzpostavljene javne parkirne površine, rekreacijske površine
oziroma igrišča |
10 |
omrežje javne razsvetljave |
vsa zemljišča v naselju, ki ima
vzpostavljeno omrežje javne razsvetljave |
5 |
Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti in omrežji komunalne opreme,
gospodarske javne infrastrukture in javne infrastrukture, določi
upravljavec infrastrukture. |
|
10. člen |
|
(lega in namen zazidanega in
nezazidanega stavbnega zemljišča) |
|
Uporaba stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od njegove
geografske lege ter namena uporabe na naslednji način: |
Namen stavbnega zemljišča |
Kakovostna skupina območja |
|
1.
kakovostna skupina |
2.
kakovostna skupina |
3.
kakovostna skupina |
4.
kakovostna skupina |
Poslovni namen – pridobitna dejavnost |
360 |
270 |
250 |
100 |
Poslovni namen – zunanja poslovna površina
– pridobitna dejavnost |
250 |
190 |
175 |
70 |
Poslovni namen – nepridobitna dejavnost |
135 |
110 |
100 |
40 |
Poslovni namen – zunanja poslovna površina
– nepridobitna dejavnost |
95 |
75 |
70 |
30 |
Stanovanjski namen |
55 |
45 |
40 |
20 |
Nezazidano stavbno zemljišče |
55 |
45 |
40 |
20 |
|
5. ODMERA NADOMESTILA |
|
11. člen |
|
(določitev višine nadomestila) |
|
Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot
vsota točk, dobljenih iz 9. in 10. člena tega odloka, ki se pomnoži s
površino zazidanega stavbnega zemljišča, kot jo določa 5. člen odloka,
ter z vrednostjo točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča. |
Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot
število točk, dobljenih iz 10. člena tega odloka, ki se pomnožijo s
površino nezazidanega stavbnega zemljišča, kot jo določa 6. člen odloka,
ter z vrednostjo točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča. |
|
12. člen |
|
(vrednost točke) |
|
Letna vrednost točke za odmero nadomestila za posamezno odmerno leto se
določi na predlog župana s sklepom občinskega sveta. |
Če
sklep iz prejšnjega odstavka ni sprejet, velja vrednost točke iz
predhodnega leta, ki se revalorizira z indeksom cen v obdobju enega leta
na dan 1. januarja, katerega vodi Statistični urad Republike Slovenije.
Župan vrednost točke potrdi z ugotovitvenim sklepom. |
Vrednost točke za leto 2020 znaša 0,0032 EUR/m2. |
|
13. člen |
|
(zavezanec za plačilo nadomestila) |
|
Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je
neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik
ali najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora). |
Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je
njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta
vzpostavljena na zemljiški parceli. |
|
14. člen |
|
(odmera nadomestila) |
|
Davčni postopek odmere nadomestila pristojna Finančna uprava Republike
Slovenije. |
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsak stavbni del
in vzpostavljeno zunanjo poslovno površino posebej. |
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsako zemljiško
parcelo posebej. |
|
15. člen |
|
(neusklajenost podatkov) |
|
Če
podatek o površini stavbe oziroma zunanje poslovne površine, namenu
oziroma dejavnosti v uradnih evidencah ne obstaja, se ne vodi oziroma
obstaja dvom o njegovi pravilnosti, le-tega na podlagi javnega naznanila
ter izvedene javne razgrnitve podatkov oziroma izvedenega ugotovitvenega
postopka, določi organ občine, pristojen za odmero nadomestila. |
|
6. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA |
|
16. člen |
|
(oprostitve plačila nadomestila) |
|
Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče na podlagi
vloge velja za: |
– zavezanca, za katerega center za socialno delo izda mnenje oziroma
potrdilo o socialni ogroženosti, |
– zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali
zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni
stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal
komunalni prispevek. 5-letna oprostitev prične teči z dnem prijave
stalnega bivališča, upošteva pa se od dneva popolnosti vloge za
priznanje 5-letne oprostitve. |
|
7. PREHODNA DOLOČBA IN KONČNI DOLOČBI |
|
17. člen |
|
(obravnava pritožb v prehodnem obdobju) |
|
Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nadomestila za posamezna odmerna
leta, se obravnavajo na podlagi veljavnega odloka v letu odmere. |
|
18. člen |
|
(prenehanje veljavnosti obstoječega
odloka) |
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča v Občini Borovnica (Uradni list SRS,
št. 1/90; Uradni list SRS, št. 13/90 in Naš časopis, št. 344/2007),
uporablja pa se do 1. 1. 2020. |
|
19. člen |
|
(uveljavitev odloka) |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2020 dalje. |
|
Št. 007-003/2019-10 |
Borovnica, dne
19. decembra 2019 |
|
Župan |
Občine Borovnica |
Bojan Čebela |
|
Priloga 1:
Pregledna karta območij |
|