|
Na podlagi 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98), 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004), 3. in 4. čl.
člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Mestne občine
Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95 in 7/97 in Uradni
vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/98) in 11. člena
Statuta Mestne
občine Ptuj (Uradni vestnik občine Mestne občine Ptuj, št.
6/99-prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03 ) je Mestni svet Mestne občine
Ptuj na 20. seji, dne 26. julija 2004, na predlog župana sprejel
|
|
|
ODLOK |
|
|
O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU
MESTNE OBČINE PTUJ |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
|
|
|
1. člen |
|
|
Odlok določa pogoje in način obvezne
gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in
napravami ter pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev javne
službe oskrbe s pitno vodo v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode iz
vodovodov v Mestni občini Ptuj, vire financiranja gospodarske javne
službe ter druge elemente pomembne za opravljanje gospodarske javne
službe. |
|
|
Izvajalec javne službe oskrbe s pitno
vodo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je Komunalno
podjetje Ptuj d.d., ki je registrirano za opravljanje te dejavnosti.
|
|
|
2. člen |
|
|
Uporabnik vode je fizična ali pravna
oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na vodovod ali, ki s
posebnim dovoljenjem izvajalca javne službe uporablja vodo ali koristi
njeno požarnovarstveno funkcijo iz javnega vodovoda in drugih vodovodov.
|
|
|
3. člen |
|
|
Oskrba uporabnikov s pitno vodo se
zagotavlja iz javnih vodovodov, s katerimi upravlja in gospodari
izvajalec javne službe. |
|
|
4. člen |
|
|
Za javni vodovod po tem odloku se
šteje vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki
zagotavlja povprečno več kot 10 m3 vode na dan ali oskrbuje več kot 50
prebivalcev in je v upravljanju izvajalca javne službe ter je v lasti
občine. |
|
|
II. OBJEKTI IN NAPRAVE
|
|
|
5. člen |
|
|
Vodooskrbni objekti, naprave oziroma
sistemi po tem odloku so: |
|
|
1. Magistralno omrežje in naprave: |
|
|
- cevovodi in objekti, ki
oskrbujejo z vodo več občin ali regij, |
|
|
- tranzitni cevovodi in objekti
od zajetja do primarnega omrežja. |
|
|
2. Primarno omrežje in naprave: |
|
|
- cevovodi in objekti, med
magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od
zajetja do sekundarnega omrežja, |
|
|
- cevovodi in objekti za večje
naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi
območji. |
|
|
3. Sekundarno omrežje in naprave, ki
služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem
stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo. |
|
|
4. Vodomerni priključek z vodomerno
napravo. |
|
|
5. Interno omrežje, ki je v
upravljanju in vzdrževanju uporabnika. Interno in javno omrežje
razmejuje vodomerna naprava. |
|
|
6. člen |
|
|
Javni vodovodi in objekti skupne
komunalne rabe so v lasti občine. Za stanje javnega vodovoda je
odgovoren izvajalec javne službe, ki izdela in da v sprejem Mestnemu
svetu Mestne občine Ptuj tehnični pravilnik o javnem vodovodu. V
tehničnem pravilniku se podrobneje opredeli pogoje in normative za
gradnjo, priključevanje, dobavo, upravljanje in vzdrževanje javnega
vodovoda. |
|
|
III. GRADITEV VODOVODA
|
|
|
7. člen |
|
|
Izvajalec javne službe izdaja mnenje
k prostorskemu redu občine, občinskim lokacijskim načrtom, zbirni karti
komunalnih vodov ter projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in
izdaja soglasje k pridobitvi gradbenega dovoljenja v skladu z veljavno
zakonodajo. |
|
|
Izvajalec javne službe načrtuje javne
vodovode. Investitor sekundarnega ali internega vodovoda pa si mora za
načrtovanje pridobiti smernice izvajalca javne službe. |
|
|
8. člen |
|
|
Investitor del mora začetek gradnje
vodovoda pisno priglasiti izvajalcu javne službe vsaj osem dni pred
začetkom del. |
|
|
Za novozgrajeni vodovod mora
investitor pridobiti uporabno dovoljenje pristojnega organa. |
|
|
V enem mesecu po pridobitvi
uporabnega dovoljenja po zgraditvi mora investitor vodovoda zgrajeni
javni vodovod brezplačno predati v last občini, na območju, katere je
zgrajen, ta pa v upravljanje izvajalcu javne službe. Izvajalec javne
službe mora zgrajeni vodovod prevzeti v upravljanje pod pogojem, da je
pridobljeno uporabno dovoljenje. Prenos se izvrši na podlagi pogodbe o
prevzemu, s katerim se opredelijo pogoji prevzema in medsebojne
obveznosti. |
|
|
Ob primopredaji mora investitor
izročiti izvajalcu javne službe vsa soglasja in upravna dovoljenja ter
projekt izvedenih del. Projekt izvedenih del mora vsebovati geodetski
posnetek zgrajenega objekta, montažni načrt ter detajle križanj z
ostalimi komunalnimi napravami. |
|
|
9. člen |
|
|
Kdor se namerava priključiti na
vodovod, mora izpolniti vse pogoje iz soglasij, poravnati vse obveznosti
investitorju sekundarnega vodovodnega omrežja, kakor tudi plačati
strošek izvedbe in prispevek po merilih in kriterijih, kot povračilo za
zgrajeno primarno omrežje, predložiti potrebno dokumentacijo opredeljeno
s tehničnim pravilnikom in ustrezna soglasja za posege na zemljišča.
Kdor namerava povečati priključno moč obstoječega priključka, mora
poravnati stroške pri izgradnji sekundarnega in primarnega voda. |
|
|
Bodoči uporabnik vode mora plačati
prispevek in vse ostale obveznosti pred priključitvijo svojega objekta
na javni vodovod. |
|
|
Uporabnik vode, ki sofinancira
gradnjo vodovodnega omrežja s tem ne pridobi nikakršne pravice
razpolaganja na javnem vodovodu. |
|
|
IV. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNI
VODOVOD |
|
|
10. člen |
|
|
Kjer je zgrajen javni vodovod, ki še
ima proste zmogljivosti, je izvajalec javne službe dolžan priključiti
uporabnike na vodovod ob pogojih, ki jih določa ta odlok in tehnični
pravilnik o javnem vodovodu. |
|
|
11. člen |
|
|
Uporabnik sme vodo iz vodovoda
odvzemati le v skladu z izdanim soglasjem izvajalca javne službe oziroma
pogodbo o priključitvi. |
|
|
12. člen |
|
|
Priključek se izvede praviloma za
vsakega uporabnika posebej, uporabnik pa lahko ima tudi več priključkov
glede na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim
pravilnikom. |
|
|
Možen je tudi začasni priključek na
omrežje vodovoda ob pogojih, ki jih določa Tehnični pravilnik o javnem
vodovodu. |
|
|
Za stanovanjske objekte v katerih se
opravlja tudi dejavnost je za potrebe dejavnosti obvezno ločeno merilno
mesto. |
|
|
13. člen |
|
|
Ob izpolnjevanju vseh predpisanih
pogojev izvede priključitev na javni vodovod ter vgraditev, zamenjavo
ali odstranitev vodomerne naprave, le izvajalec javne službe na stroške
uporabnika. |
|
|
14. člen |
|
|
Izveden priključek do vodomerne
naprave, vključno z vodomerno napravo, prevzame v upravljanje in
vzdrževanje izvajalec javne službe. |
|
|
Za odjem vode mora imeti vsak
priključek vgrajeno vodomerno napravo. |
|
|
Merilno mesto in način vgradnje
vodomerne naprave opredeljuje tehnični pravilnik.
Uporabnik je dolžan zavarovati
vodomerno napravo pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdrževati
merilno mesto, naprave in kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo
čistost in stalno dostopnost, ter pooblaščenim delavcem in upravljavcem
izvajalca javne službe omogočati nemoten dostop. |
|
|
Uporabnik je, v primeru kakršnegakoli
poškodovanja ali uničenja naprav navedenih v predhodnem odstavku tega
člena, dolžan v roku 3 dni o tem obvestiti izvajalca javne službe, ki
vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku. Prav tako je
uporabnik dolžan v roku 15 dni izvajalcu javne službe sporočiti
spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem vodomerne naprave na
dan primopredaje lastništva. |
|
|
15. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan
izvajati redno menjavo in kontrolo vodomernih naprav ob predhodnem
obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo. |
|
|
Izvajalec javne službe lahko
poškodovano vodomerno napravo, v kolikor je to nujno potrebno, zamenja
brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno
obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi. |
|
|
V primeru, da je za poškodbo
vodomerne naprave kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je
povzročil, izvajalec javne službe pa je poškodovano vodomerno napravo
dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma plačila nastalih
stroškov s strani uporabnika. |
|
|
V. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
|
|
|
16. člen |
|
|
Hidranti na javnem vodovodnem sistemu
so javni. |
|
|
Javni hidranti služijo predvsem
požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. |
|
|
Redno vzdrževanje javnih hidrantov
opravlja izvajalec javne službe v skladu z letnim programom vzdrževanja.
Zamenjave javnih hidrantov pa se vršijo na osnovi posebnega dogovora med
Občino in izvajalcem javne službe. Izvajalec javne službe mora o
hidrantih in hidrantni mreži voditi tehnične in druge pregledne podatke
in jih na zahtevo posredovati občini, požarni inšpekciji, poklicnim
gasilskim enotam, prostovoljnim gasilskim društvom ter drugim, ki
izvajajo protipožarno varnostno funkcijo. |
|
|
17. člen |
|
|
V skladu z Zakonom o zdravstveni
ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili
(Ur.l. RS št. 52/2000) in Pravilnikom o higieni živil (Ur.l. RS št.
60/02) se pitna voda šteje med živila. Po določilih 17. in 19. člena
zakona iz prvega stavka tega člena morajo pravne in fizične osebe, ki
opravljajo proizvodnjo in stik z živili, izdelki in snovmi, ki prihajajo
v stik z živili, izvajati notranji nadzor po načelih HACCP. |
|
|
Upravljalec je v skladu z navedenim
zakonom dolžan preprečiti vse nekontrolirane in nenadzorovane posege v
omrežje vodovodnega sistema, ki ga upravlja. |
|
|
18. člen |
|
|
Odvzem vode iz javnih hidrantov brez
pisnega dovoljenja izvajalca javne službe ni dopusten. Gasilska društva,
ki so zadolžena za izvajanje požarne varnosti v občini, morajo o vseh
svojih posegih v omrežje javnega vodovodnega sistema predhodno, najmanj
3 dni pred posegom, obvestiti upravljalca vodovodnega sistema.
|
|
|
Omejitev odvzema vode iz javnih
hidrantov ne velja za odvzem vode za gašenje požarov in za potrebe
preventive. |
|
|
Zaradi registracije nekontroliranega
odvzema vode iz hidranta mora vsak uporabnik najkasneje v 3 dneh po
zaključeni intervenciji iz drugega odstavka tega člena, o odvzemu
obvestiti izvajalca javne službe. V poročilu je potrebno navesti datum,
količino, čas, mesto in razlog odvzema. |
|
|
Uporabnik mora po uporabi pustiti
hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodovanja je dolžan povrniti
vse stroške za vzpostavitev hidranta v prvotno stanje. |
|
|
19. člen |
|
|
Interne hidrante vključno z omrežjem
vzdržuje lastnik na lastne stroške. |
|
|
VI. VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA IN
VODNIH VIROV |
|
|
20. člen |
|
|
Varovalna območja vodnih virov in
varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi strokovnih podlag
regulirajo z odlokom o zaščiti vodnih virov na območju občine.
|
|
|
21. člen |
|
|
Splošni pogoji glede gradnje in
odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se določijo s
tehničnim pravilnikom. |
|
|
Izvajalec javne službe v soglasju
predpiše pogoje, pod katerimi je dovoljeno graditi ob vodovodu. |
|
|
Stroške za morebitne poškodbe
vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec
sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno
vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in
vse ostale intervencijske stroške. |
|
|
22. člen |
|
|
Na trasi izvedenega vodovoda ni
dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali
trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj, drogov javne
razsvetljave ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali
odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral
njegovo redno delovanje in vzdrževanje. |
|
|
Sprememba nivelete terena nad
vodovodom je možna le s pisnim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja
izda izvajalec javne službe. |
|
|
Kdor gradi objekte, opravlja
vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora
pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov,
vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice in
dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali nivelete terena mora
investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori
izvajalec javne službe na njegove stroške. |
|
|
Lastniki zemljišč, preko katerih
poteka vodovod, in izvajalec javne službe sklenejo služnostno pogodbo, s
katero se izvajalcu javne službe dovoli neoviran dostop do vodovoda za
potrebe vzdrževanja in interventnih ukrepov. |
|
|
VII. MERITVE IN OBRAČUN PORABLJENE
VODE |
|
|
23. člen |
|
|
Količina porabljene vode iz vodovoda
se ugotavlja z odčitkom stanja vodomerne naprave in se meri v kubičnih
metrih (m3). Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan
odčitka. |
|
|
Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo
stanje števca na vodomernih napravah se morajo na zahtevo uporabnikov
izkazati s pooblastilom. |
|
|
Za nadomestilo stroškov vzdrževanja
priključka in menjave ter kontrole vodomerov se obračunava vzdrževalnina
priključka. Način obračunavanja je opredeljen v Tehničnem pravilniku. |
|
|
Uporabnik ima poleg rednih iz 15.
člena tega odloka, pravico zahtevati izredno kontrolo vodomerne naprave,
če meni, da meritev ni točna. Če se ugotovi, da je točnost vodomerne
naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec javne
službe, sicer pa uporabnik. |
|
|
24. člen |
|
|
Če se vodomerna naprava pokvari, se
količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih
treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih
podatkih. |
|
|
Količina porabljene vode pri
uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave ali pri nedovoljenem
odjemu brez vodomerne naprave, se določi na osnovi podatkov povprečne
porabe drugih primerljivih uporabnikov (glede na število oseb, povprečno
porabo na osebo, število živali,…). |
|
|
Pri nedovoljenem odjemu vode se
uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja
nedovoljenega priključka, oziroma največ za obdobje enega leta.
|
|
|
25. člen |
|
|
Izvajalec javne službe opravi
odčitavanje vodomernih naprav, ki jih prevzame v upravljanje in
vzdrževanje ter ugotavlja porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more
biti daljše kot dvanajst mesecev, ob zamenjavi vodomerne naprave.
Izvajalec javne službe izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi
odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in kasnejšim poračunom. |
|
|
Uporabnik, ki stalno ne prebiva v
objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop
do vodomerne naprave, zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno
vodo. |
|
|
V primeru, da vodomerne naprave
zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ni mogel odčitati, je
uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave v roku 8 dni po
prejemu obvestila. |
|
|
26. člen |
|
|
Za večstanovanjske objekte, ki se
gradijo na novo, je treba zagotoviti priključitev in obračun za vsako
stanovanjsko in poslovno enoto posebej (po posameznem lastniku). |
|
|
V objektih z več uporabniki, v
katerih ni možna vgradnja merilnih naprav za posameznega uporabnika,
izvajalec javne službe odčita in izda račun le za glavni vodomer.
Lastniki posameznega objekta so na podlagi stanovanjskega zakona dolžni
skleniti pogodbo z upravnikom, ki za njih sprejema in plačuje račune za
porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune za
posameznega uporabnika v objektih, kjer je več uporabnikov, če se vsi
uporabniki strinjajo z načinom delitve porabe pitne vode, kar potrdijo s
podpisi v ustreznem dokumentu. Stroški delitve bremenijo uporabnika. V
tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse
podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode. |
|
|
Vodomerne naprave v interni
inštalaciji služijo uporabniku za njegovo lastno kontrolo in jih
izvajalec javne službe ne odčituje in ne vzdržuje. |
|
|
27. člen |
|
|
K ceni za porabljeno vodo oz. tarifam
daje soglasje Mestni svet Mestne občine Ptuj. Predlog cen pripravi
izvajalec javne službe skladno z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi
osnovami in sprejeto poslovno politiko. Cene, oblikovane v skladu s
predpisi, morajo pokrivati priznane stroške (lastno ceno storitve)
poslovanja nastale pri izvajanju javne službe. |
|
|
Ob spremembi cene vode izvajalec
javne službe praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na
dan uveljavitve nove cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v
preteklem obdobju. Uporabniki lahko na dan spremembe cene vode sami
odčitajo stanje vodomera in ga na posebnem obrazcu v osmih dneh
sporočijo izvajalcu javne službe. V tem primeru se za obračun uporabi
sporočeno stanje vodomera – odčitka. |
|
|
28. člen |
|
|
Vode, ki je bila porabljena za
požarnovarstvene namene oziroma za odpravo elementarnih in drugih
katastrofalnih posledic, ni potrebno plačati, če je bila poraba v roku
določenem s tem odlokom prijavljena izvajalcu javne službe in jo je le
ta označil za upravičeno. |
|
|
VIII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI
|
|
|
29. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan
zagotavljati vsem uporabnikom vodo, ki mora ustrezati določilom
Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS št. 19/2004, 35/2004). |
|
|
Kadar voda ni ustrezna, je izvajalec
javne službe dolžan o tem obvestiti uporabnike. V obvestilu mora biti
naveden predviden čas in vzrok neustreznosti, možen način uporabe in
način začasne oskrbe z vodo. |
|
|
30. člen |
|
|
Kadar zaradi izrednih okoliščin
uporabnikom ni možno zagotoviti enakomerno in normalno oskrbo z vodo,
mora izvajalec javne službe ukreniti vse, da se zagotovi čimprejšnjo
normalno oskrbo. |
|
|
31. člen |
|
|
Ob omejitvah je izvajalec javne
službe dolžan ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov ob izrednih
razmerah. Uporabniki so v takih primerih vodo dolžni uporabljati le za
osnovne življenjske potrebe ter za požarno varnost. |
|
|
32. člen |
|
|
Uporabniki vode iz drugih virov
oskrbe so dolžni uporabljati vodni vir na krajevno uveljavljeni način in
pri odvzemu oziroma porabi vode ravnati tako, da ne bo prizadeto stanje
vodnega vira. Pri nastopu izrednih razmer ali omejitvah so dolžni po
potrebi dati svoje kapacitete na razpolago za koriščenje prednostne
preskrbe za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost. |
|
|
33. člen |
|
|
Izvajalec javne službe ima pravico in
dolžnost prekiniti dobavo vode uporabnikom na njihove stroške v
naslednji primerih: |
|
|
1. če uporabnik ali njegov
pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode, |
|
|
2. če se uporabnik ni ravnal v skladu
z ukrepi ob izrednih razmerah, |
|
|
3. če stanje interne instalacije ali
vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v vodovodu ali je prostor z
vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen,
da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec
javne službe, te pomanjkljivosti ne odpravi, |
|
|
4. če uporabnik brez soglasja
izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno
instalacijo, ali če poveča odjem vode brez soglasja izvajalca javne
službe, ali če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo
redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je
določil izvajalec javne službe tega ne odpravi, |
|
|
5. če uporabnik ne omogoči izvajalcu
javne službe odčitavanje ali zamenjavo vodomerne naprave, pregled
priključka, ali če na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in
popravilo vodovoda, |
|
|
6. če pri urejanju okolice ni
upošteval določil tega odloka in Tehničnega pravilnika, |
|
|
7. če uporabnik odjema vodo na
nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera, |
|
|
8. če uporabnik ne določi
pooblaščenca ali ne sporoči stanja vodomerne naprave, kot to določa 25.
člen tega odloka, |
|
|
9. če uporabniki v večstanovanjskem
objektu ne uredijo medsebojnih razmerij, kot to določa 26. člen tega
odloka in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode, |
|
|
10. če uporabnik ne poravna računa
ali položnice za porabljeno vodo v 8 dneh po opozorilu, da mu bo zaradi
dolga prekinjena dobava vode. |
|
|
Dobava vode je prekinjena dokler ni
odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik
plačati stroške izterjave, prekinitve in ponovne priključitve, ki jih
določi izvajalec javne službe. |
|
|
34. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan: |
|
|
- upravljati z javnimi vodovodi in
skrbeti za varovanje vodovodov in jih vzdrževati, |
|
|
- vsem uporabnikom zagotavljati
zdravstveno ustrezno vodo v skladu s Pravilnikom o pitni vodi, |
|
|
- zagotoviti zadostno količino vode
in predpisan tlak, |
|
|
- spremljati in analizirati stanje
oskrbe uporabnikov in virov oskrbe z vodo, pripravljati programe,
načrte, predloge in izvajati ukrepe za tehnične in sanitarne izboljšave
vodnih virov kakor tudi oskrbe z vodo v celoti, |
|
|
- ugotavljati stanje vodnih virov, ki
jih koristi ter vzpodbujati in izvajati ukrepe za zavarovanje vodnih
virov pred onesnaževanjem, |
|
|
- pripraviti program ukrepov oskrbe z
vodo iz vodovodov ob izrednih razmerah in skrbeti za njihovo izvajanje, |
|
|
- pripraviti sanacijski program za
sanacijo oporečnih vodnih virov, |
|
|
- voditi in dopolnjevati kataster
vodovodnega omrežja, |
|
|
- skladno s predpisi obnavljati in
kontrolirati vodomerne naprave, |
|
|
- občini posredovati poslovno in
letno poročilo za področje vodooskrbe. |
|
|
35. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan v
tehnološkem in idejnem pogledu pripravljati programe razvoja vodooskrbe
in predlaga kratkoročne in dolgoročne vire za izvedbo teh projektov. |
|
|
IX. NADZOR
|
|
|
36. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem določil tega
odloka opravljajo izvajalec javne službe, komunalni nadzornik in
pristojne inšpekcijske službe. |
|
|
O imenovanju komunalnega nadzornika
je občina dolžna obvestiti izvajalca javne službe. |
|
|
X. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
|
|
37. člen |
|
|
Viri financiranja javne službe so: |
|
|
- vodarina |
|
|
- vzdrževalnina priključka |
|
|
- sredstva za varovanje vodnih virov, |
|
|
- prispevki občanov, |
|
|
- sredstva občinskega proračuna, |
|
|
- sredstva državnega proračuna in
državnih skladov, |
|
|
- takse, |
|
|
- dotacije in subvencije |
|
|
- druga sredstva namenjena za
izgradnjo in delovanje sistemov oskrbe s pitno vodo. |
|
|
XI. KAZENSKE DOLOČBE
|
|
|
38. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 200.000,00 tolarjev
se kaznuje izvajalec javne službe: |
|
|
1. če ravna v nasprotju z 10. členom
odloka, |
|
|
2. če ravna v nasprotju z drugim
odstavkom 16. člena odloka, |
|
|
3. če ravna v nasprotju s prvim in
drugim odstavkom 29. člena odloka, |
|
|
4. če ravna v nasprotju s 30. členom
odloka, |
|
|
5. če ravna v nasprotju z 31. členom
odloka, |
|
|
6. če ravna v nasprotju s 33. in 34.
členom odloka. |
|
|
Za prekrške iz prvega odstavka tega
člena se z denarno kaznijo 60.000 tolarjev kaznuje tudi odgovorna oseba
izvajalca javne službe. |
|
|
39. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 150.000,00 tolarjev
se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s
samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju z drugim
stavkom 7. člena odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju z 8. členom
odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z 11., 12., 13.
in 14. členom odloka, |
|
|
4. ravna v nasprotju s prvim,
tretjim, in četrtim odstavkom 18. člena odloka, |
|
|
5. ravna v nasprotju z 21. členom
odloka, |
|
|
6. ravna v nasprotju z 22. členom
odloka, |
|
|
7. ravna v nasprotju z drugim in
tretjim odstavkom 25. člena odloka, |
|
|
8. ravna v nasprotju z 31. in 33.
členom odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 200.000,00
tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju z drugim stavkom
7. člena odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju z 8. členom
odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z 11., 12., 13.
in 14. členom odloka, |
|
|
4. ravna v nasprotju s prvim,
tretjim, in četrtim odstavkom 18. člena odloka, |
|
|
5. ravna v nasprotju z 21. členom
odloka, |
|
|
6. ravna v nasprotju z 22. členom
odloka, |
|
|
7. ravna v nasprotju z drugim in
tretjim odstavkom 25. člena odloka, |
|
|
8. ravna v nasprotju z 31. in 33.
členom odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev
se kaznuje za prekršek iz drugega odstavka tega člena tudi odgovorno
osebo pravne osebe. |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000,00 tolarjev
se za prekršek kaznuje posameznik, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju z 11., 12., 13.
in 14. členom odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju s prvim,
tretjim, in četrtim odstavkom 18. člena odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z 31. in 33.
členom odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 30.000,00 tolarjev
se za prekršek kaznuje posameznik, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju z drugim stavkom
7. člena odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju z 8. členom
odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z 21. členom
odloka, |
|
|
4. ravna v nasprotju z 22. členom
odloka, |
|
|
5. ravna v nasprotju z drugim in
tretjim odstavkom 25. člena odloka. |
|
|
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
|
|
|
40. člen |
|
|
Z dnem pričetka veljavnosti tega
odloka prenehajo veljati določbe Pravilnika o pogojih in načinu dobave
in odjema pitne vode na območju občine Ptuj, ter za gradnjo in
vzdrževanje vodovodnih objektov in naprav (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj št. 22/82 in 7/83). |
|
|
41. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan
po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. |
|
|
Številka: 015-04-9/04-502
Datum: 26.7.2004
Dr. Štefan ČELAN, s.r.
župan Mestne občine Ptuj |
|