|
Na podlagi 26. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 20. člena
Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 2/99),
Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Preddvor(Uradno glasilo
Občine Preddvor, št. 4/98) in 371. sklepa Občinskega sveta Občine
Preddvor, sprejetega na 25. seji, dne 26.11.2001, je Občinski svet
Občine Preddvor na svoji 33. seji, dne 29.5.2002 sprejel |
|
|
TEHNIČNE POGOJE |
|
|
za priključitev na toplovodno omrežje v Občini Preddvor |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Tehnični pogoji za priključitev na toplovodno omrežje v Občini Preddvor
(v nadaljnjem besedilu: Tehnični pogoji) služijo kot smernice za
projektiranje in izgradnjo pravilno dimenzioniranih, dobro in gospodarno
delujočih naprav, vezanih na toplovodno omrežje v Občini Preddvor (v
nadaljnjem besedilu: občina) . |
|
|
2. člen |
|
|
Namen Tehničnih pogojev je, da se uskladijo in poenotijo projektiranje,
izvedba, priključevanje, obratovanje in vzdrževanje priključnih
cevovodov, toplotnih postaj in internih toplotnih naprav (sestavni del
internih toplotnih naprav je tudi hišna postaja). |
|
|
Dobavitelj bo dobavljal toploto le tistim odjemalcem, ki bodo
priključitev na toplovodno omrežje dobavitelja izvedli v skladu s temi
Tehničnimi pogoji. |
|
|
3. člen |
|
|
Toplota iz toplovodnega omrežja v občini se lahko uporablja za
ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode (v nadaljnjem besedilu: STV) in
klimatizacijo. |
|
|
Za uporabo toplote za druge namene ali drug režim obratovanja se
odjemalec in dobavitelj posebej dogovorita z ustrezno pogodbo. |
|
|
4. člen |
|
|
Tehnični pogoji so sestavni del Splošnih pogojev za dobavo toplote iz
toplovodnega omrežja v občini. |
|
|
5. člen |
|
|
Investitorji, projektanti in izvajalci del morajo poleg teh Tehničnih
pogojev upoštevati še vse veljavne tehnične predpise, standarde in
normative stroke. |
|
|
II. ZNAČILNOSTI TOPLOTNIH NAPRAV |
|
|
6. člen |
|
|
Toplovodno omrežje dobavitelja za prenos toplote je sestavljeno iz dveh
cevi, dovodne in povratne. |
|
|
Po vstopu v prostor toplotne postaje je dovodna cev označena z rdečo
barvo (RAL 3000), povratna cev pa z modro barvo (RAL 5019). |
|
|
Nosilec toplote v toplovodnem omrežju je kemično pripravljena
demineralizirana in odplinjena topla voda. Omrežna voda ni pitna. |
|
|
Odvzemanje tople vode iz omrežja, za napajanje internih instalacij ni
dovoljeno, brez dovoljenja dobavitelja. |
|
|
Topla voda iz omrežja ima take karakteristike, da ne povzroča škode na
odjemalčevih toplotnih napravah in napeljavah. |
|
|
7. člen |
|
|
Toplovodno omrežje dobavitelja obratuje kot zaprt sistem s statičnim
tlakom . 9,5·105 Pa. |
|
|
Transport tople vode po toplovodnem omrežju zagotavljajo obtočne
črpalke. |
|
|
Maksimalni tlak v vročevodnem omrežju na izstopu iz proizvodnega vira je
12.105 Pa. Nazivni tlak vročevodnega omrežja PN = 16·105 Pa. |
|
|
Velikost diferenčnega tlaka na posameznih mestih omrežja je različna in
je odvisna od dimenzije cevovoda, obremenitve in oddaljenosti od
črpališča. Dobavitelj zagotavlja odjemalcu najmanjšo tlačno diferenco
75·103 Pa. Na najmanjšo tlačno diferenco je potrebno dimenzionirati
elemente primarnega dela toplotne postaje. Če se odjemalec s toploto
oskrbuje iz povratnega voda, ali potrebuje večjo tlačno diferenco, si
mora vgraditi lastne črpalke. Vgradnja dodatnih črpalk je možna samo na
osnovi soglasja dobavitelja. |
|
|
Statični tlak je pogojen s konstantnim vzdrževanjem omrežnega tlak in je
večji od tlaka nasičenja pri dani temperaturi omrežne vode. Z upoštevano
potrebno rezervo, je preprečeno izparevanje ali izpraznjevanje delov
omrežja pri izpadu glavnih obtočnih črpalk. |
|
|
8. člen |
|
|
Temperatura toplovodnega omrežja se spreminja v odvisnosti od zunanje
temperature že na proizvodnem viru (Temperaturni diagram - priloge). |
|
|
Najnižja temperatura vročevodnega omrežja, ki jo zagotavlja dobavitelj
znaša v dovodu 65 0C (338 K) in velja tudi za obdobje izven ogrevalne
sezone. |
|
|
Najvišja temperatura vročevodnega omrežja, ki jo zagotavlja dobavitelj
znaša v dovodu 95 0C, (368 K) pri zunanji temperaturi -18 0C. |
|
|
Računska temperatura za izračun trdnosti toplovodnih cevovodov je 110 °C
(383 K). |
|
|
Režim obratovanja internih toplotnih naprav mora biti takšen, da
temperatura vode v povratku, pri minimalni zunanji projektni
temperaturi, ne bo višja kot 60 °C. |
|
|
9. člen |
|
|
Toplotna postaja povezuje toplovodno omrežje dobavitelja z internimi
toplotnimi napravami odjemalca. |
|
|
V primarnem delu toplotne postaje se pretaka topla voda dobavitelja, v
sekundarnem delu pa topla voda odjemalca, ki lahko doseže maksimalni
temperaturni režim 75/55 0C. |
|
|
Največji razpoložljiv padec tlaka v primarnem delu toplotne postaje
znaša 75·103 Pa. |
|
|
Interne toplotne naprave odjemalca se nahajajo za toplotno postajo in
služijo za odjem toplote za različne načine ogrevanja in pripravo
sanitarne tople vode. |
|
|
Interne toplotne naprave predstavlja interno razvodno omrežje za
različne vrste ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode, ogrevala in
ostali elementi ogrevanja ter elementi za varovanje sistema. |
|
|
Regulacija, ki dopušča neposredno zvezo dovoda in povratka, ni dopustna.
To velja za primarni in sekundarni del toplotne postaje. |
|
|
Temperaturo dovoda lahko dobavitelj toplote spremeni, če te spremembe ne
bodo vplivale na delovanje odjemalčevih naprav. |
|
|
10. člen |
|
|
Dobava in odjem toplote iz omrežja deluje 24 ur na dan in vse dni v
letu. Redne in izredne zaustavitve se izvajajo po pogojih za dobavo in
odjem toplote iz toplovodnega omrežja. |
|
|
11. člen |
|
|
Interne toplotne naprave odjemalca morajo biti izdelane po veljavnih
predpisih in standardih. |
|
|
12. člen |
|
|
Vsi radiatorji v internih toplotnih napravah odjemalca morajo biti
opremljeni z radiatorskim ventilom, (po možnosti) s termostatsko glavo
in dvojno regulacijo in zapornim organom na povratku. V primeru vgradnje
radiatorskega ventila brez dvojne regulacije, mora imeti zaporni organ,
vgrajen na povratku, možnost nastavitev dušenja. |
|
|
13. člen |
|
|
Investitor ali odjemalec je dolžan zagotoviti za toplotno postajo
primerno velik prostor, lociran čim bližje vstopa priključnega toplovoda
v objekt. |
|
|
Velikost in oblika prostora toplotne postaje mora biti takšna, da je
možna montaža in demontaža opreme in da ustreza pogojem |
|
|
Pravilnika o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu, za
gradbene objekte, namenjene za delovne in pomožne prostore (Uradni list
SRS, št. 27/67). |
|
|
14. člen |
|
|
1. Pogoji za ureditev prostora za instalacijo kompaktne toplotne postaje
(Qn > 45 kW): |
|
|
- Tla toplotne postaje morajo biti iz zaribanega betona ali druge
negorljive obloge. Izvedba tlaka mora biti takšna, da prepreči izliv
vode iz prostora toplotne postaje. |
|
|
- Predviden mora biti zadosten odvod vode in prezračevanje prostora
toplotne postaje. Temperatura prostora toplotne postaje ne sme preseči
35 °C. |
|
|
- Na steni prostora toplotne postaje mora biti vodovodna krogelna pipa
DN 15 z nastavkom za cev, najmanj 3 m dolga armirana gumi ali PVC cev z
dvema objemkama. V prostor toplotne postaje mora biti pripeljan dovodni
kabel 3 x 2.5 mm2. |
|
|
- V prostoru toplotne postaje mora biti na razpolago enofazna vtičnica. |
|
|
- Zagotovljena mora biti zadostna in primerna razsvetljava (min. 150
lux). |
|
|
Tokokrog razsvetljave mora biti ločen od tokokroga napajalnega dela
toplotne postaje.Vrata prostora toplotne postaje morajo biti kovinska s
tipsko ključavnico in cilindričnim vložkom, široka najmanj 80 cm in se
morajo odpirati navzven. Ključ od vrat toplotne postaje in en izvod
ključa vseh vrat od vstopa v objekt do prostora toplotne postaje je
potrebno izročiti dobavitelju. |
|
|
- Pred ali v prostoru toplotne postaje mora biti na steni na vidnem
mestu pritrjen aparat za gašenje polnjen s CO2 (5kg). |
|
|
Aparat mora biti redno servisiran. |
|
|
- V prostoru toplotne postaje, brez soglasja dobavitelja, ne smejo biti
nobene druge naprave, ki ne služijo namenu toplotne postaje. Prostor
toplotne postaje ne sme služiti kot deponija. |
|
|
- V prostoru toplotne postaje mora biti shema toplotne postaje z
navodili za obratovanje in vzdrževanje. |
|
|
2. Pogoji za ureditev prostora za instalacijo male kompaktne toplotne
postaje (Qn < 45 kW): |
|
|
- Zagotovljena mora biti zadostna in primerna razsvetljava (min. 150
lux) in enofazna vtičnica. Tokokrog razsvetljave mora biti ločen od
tokokroga napajalnega dela toplotne postaje. |
|
|
III. DOLOČANJE PRIKLJUČNE MOČI |
|
|
15. člen |
|
|
Priključna moč odjemalčevih internih toplotnih naprav se določi s PGD,
PZI ali PID, na osnovi veljavnih predpisov in standardov. Projektne
temperature notranjih prostorov se določajo na osnovi veljavnega
standarda DIN 4701. Režim obratovanja je neprekinjen, z nočnim
znižanjem. Upoštevati je potrebno dodatek 10% za izgube internega
razvodnega omrežja. Izračun toplotnih izgub mora upoštevati minimalno
zunanjo temperaturo Tzun.min= - 18 sC. |
|
|
V primeru priključitve obstoječega objekta z obstoječo interno
instalacijo, je osnova za določitev priključne moči lahko posnetek
instaliranih grelnih teles s sestavo toplote, nazivna moč obstoječe
kotlarne oziroma ocena priključne moči. Za spremembo priključne moči
določene na osnovi posnetka ali projekta je potrebno izdelati izračun
toplotnih izgub. |
|
|
Priključna moč se oceni na osnovi ogrevane površine objekta. Pri tem se
upošteva moč Q=100 W za ogrevanje 1 m2 ogrevane površine. Ogrevana
površina objekta je površina prostora, v katerem je vgrajeno ogrevalo. |
|
|
Priključna moč za pripravo sanitarne tople vode se določi po veljavnih
predpisih in standardih z režimom obratovanja, ki predvideva dveurno
segrevanje in štiriurno porabo. |
|
|
Priključna moč se podaja v kilovatih (kW) in zaokroži na dve decimalki. |
|
|
Sprememba priključne moči, za odjemalce, ki imajo vgrajeno toplotno
postajo z nazivno močjo Q < 45 kW, ugotovljene pred prvo priključitvijo
je mogoča samo na osnovi predložitve novega izračuna toplotnih izgub
objekta. Osnova za spremembo priključne moči je lahko: |
|
|
A. sprememba toplotne zaščite objekta |
|
|
B. sprememba namembnosti in s tem projektnih temperatur objekta |
|
|
C. razširitve ali ukinitve objekta ali dela objekta |
|
|
D. računskih napak v postopku ugotavljanja veljavne priključne moči |
|
|
Priključna moč v nobenem primeru ne more biti nižja od računsko
ugotovljenih toplotnih izgub povečanih za 10% izgub razvodnega omrežja. |
|
|
Zmanjšava priključne moči se lahko izvede z odklopom dela naprav ali
spremembo temperaturnega režima na sekundarni strani toplotne postaje. |
|
|
IV. DELOVANJE TOPLOTNIH POSTAJ |
|
|
16. člen |
|
|
Nastavljanje zapornih elementov priključne postaje in regulacije, je
izključna pravica pooblaščenih delavcev dobavitelja. |
|
|
17. člen |
|
|
Interne toplotne naprave odjemalca za ogrevanje in pripravo sanitarne
tople vode so priključene na toplovodno omrežje dobavitelja indirektno
preko toplotnih prenosnikov. |
|
|
Direktno so lahko priključene le interne toplotne naprave odjemalca za
ventilacijo in klimatizacijo, če je za to izdano posebno soglasje
dobavitelja. |
|
|
18. člen |
|
|
Oprema na primarni strani toplotne postaje mora ustrezati nazivnemu
tlaku PN 16 bar in temperaturi 110 °C. |
|
|
19. člen |
|
|
Toplotna postaja mora biti opremljena z elementi za regulacijo
temperature ogrevne vode v odvisnosti od zunanje temperature in sobnim
korektorjem (termostatom). Izvršilni element regulacije na primarni
strani je lahko samo ravni prehodni regulacijski ventil. |
|
|
Regulacijske naprave morajo imeti proporcionalno-integralno
karakteristiko z nastavitvijo na 75/55 0C pri zunanji temperaturi |
|
|
-18 0C. Obvezne funkcije regulacijske naprave so: |
|
|
A. omejevanje temperature povratka po krivulji, |
|
|
B. časovno odvisna regulacija, |
|
|
C. LON priključek (LONWORKS FTT-10). |
|
|
20. člen |
|
|
Interne toplotne naprave nestanovanjskih prostorov naj bodo ločene od
stanovanjskega dela in obdelane kot samostojen cirkulacijskoregulacijski
sistem. |
|
|
21. člen |
|
|
Prevzeto toploto je potrebno na primarni strani meriti z ultrazvočnim
toplotnim števcem. |
|
|
Toplotni števec mora imeti LON modul in možnost merjenja večih tarif. |
|
|
22. člen |
|
|
Novo zgrajeni več stanovanjski objekti, ki se priključujejo na
toplovodno omrežje, morajo imeti izvedeno centralno pripravo sanitarne
tople vode, na primarni strani. |
|
|
Centralna priprava sanitarne tople vode je lahko izvedena: |
|
|
A. z akumulatorjem z vgrajenim toplotnim prenosnikom – bojler. Sistem se
lahko uporablja do potrebnega volumna akumulacije V ? 1500 l. |
|
|
B. z akumulatorjem z ločenim toplotnim prenosnikom. Sistem se uporablja
za potrebne volumne akumulacije V >1500 l. Recirkulacijska črpalka mora
imeti zvezno regulacijo števila vrtljajev. |
|
|
Ne glede na vrsto priprave sanitarne tople vode, mora regulacija
priprave sanitarne tople vode omogočiti omejevanje temperature povratka
na max. 35 °C. Temperaturna regulacija z varnostno funkcijo, mora biti
nameščena na dovodu v toplotni prenosnik. |
|
|
Meritev porabe toplote za ogrevanje sanitarne tople vode mora biti
ločena od meritve porabe toplote za ogrevanje objekta. Pri izračunu
toplotnega prenosnika, je potrebno upoštevati najnižji temperaturni
režim ogrevne vode 65/35 °C. Maksimalna temperatura sanitarne tople vode
je 60 °C. Priporočena temperature sanitarne tople vode je 55 °C.
Varnostni termostat mora biti nastavljen na max. 65 °C. |
|
|
Mehčanje hladne sanitarne vode, je lahko izvedeno samo s tekočim
sredstvom za mehčanje in dozirno napravo. |
|
|
23. člen |
|
|
Za individualne stanovanjske objekte, je priprava sanitarne tople vode
lahko izvedena na sekundarni strani. Uporablja se akumulator z vgrajenim
toplotnim prenosnikom. |
|
|
24. člen |
|
|
Za cirkulacijo ogrevne vode se lahko uporabljajo samo elektronsko
regulirane ali visoko učinkovite črpalke. Za hidravlično uravnoteženje
sistema z več dvižnimi vodi, je priporočljiva vgradnja balansirnih
ventilov. |
|
|
25. člen |
|
|
Hrup zaradi delovanja naprav v toplotni postaji, ne sme biti višji kot
določajo veljavni predpisi. |
|
|
Da bi zadostili določilu iz prvega odstavka tega člena, je potrebno
cevovode in vse naprave v toplotni postaji pritrditi in obesiti z
ustrezno zvočno in protivibracijsko izolacijo. Prav tako je potrebno
zvočno in protivibracijsko izolirati vse preboje in rotirajoče dele
opreme. |
|
|
26. člen |
|
|
Vsi cevovodi in toplotne naprave vključno z armaturo morajo biti
ustrezno toplotno izolirani. |
|
|
|
|
|
Minimalna debelina izolacije naj bo:
|
|
|
|
primar |
sekundar |
Cevi DN 20, DN 25 |
30 mm |
30mm |
Cevi DN 32, DN 40 |
40 mm |
30 mm |
Cevi DN 50 |
50 mm |
40 mm |
Ceni DN 65 |
60 mm |
50 mm |
Cevi DN 80 |
80 mm |
60 mm |
Cevi DN 100 |
80 mm |
60 mm |
Debelina izolacije za toplotne prenosnike, akumulatorje tople vode in
bojlerje je 150 mm. |
|
|
Izolacijski material mora biti kemično nevtralen in tudi v vlažnem
stanju ne sme povzročati korozije. |
|
|
27. člen |
|
|
Vse armature in naprave morajo biti opremljene z napisnimi tablicami. |
|
|
Izolirane cevi morajo biti označene z barvnimi trakovi in oznako smeri
pretoka. |
|
|
Ročice zapornih elementov morajo biti pobarvane z enako barvo kot so
označene cevi, v katere so vgrajeni. Pri izbiri barv, je potrebno
dosledno upoštevati naslednjo tabelo, izdelano na osnovi DIN 2403: |
|
|
VRSTA MEDIJA |
BARVA |
OZNAKA PO RAL |
Ogrevanje–primardovod-ventil 1 |
rdeča |
RAL 3000 |
ogrevanje-primarpovratek-ventil 2 |
modra |
RAL 5019 |
ogrevanje-sekundar-dovod |
temno rdeča |
RAL 3002 |
ogrevanje-sekundar-povratek |
temno modra |
RAL 5013 |
sanitarna hladna voda |
zelena
|
RAL 6001 |
sanitarna topla voda |
oranžna |
RAL 2008 |
sanitarna voda-cirkulacija |
vijoličasta |
RAL 4005 |
odvodnjavanje |
rjava-olivnozelena |
RAL 6003 |
odzračevalni vodi
|
v barvi medija |
|
konzole
|
črna |
RAL 9005 |
|
|
|
V. ZAGON INSTALACIJE V OBRATOVANJE |
|
|
28. člen |
|
|
Po končani montaži toplotne postaje in internih toplotnih naprav opravi
izvajalec tlačni preizkus s hladno vodo, in sicer s tlakom 21 . 105 Pa
na primarni strani. Na sekundarni strani se opravi tlačni preizkus z 1,5
kratnim maksimalnim dovoljenim obratovalnim tlakom. Preizkus mora
trajati najmanj 2 uri, v tem času pa ne sme manometer pokazati nobenih
sprememb. |
|
|
Pri tlačnem preizkusu primarnega dela morajo biti navzoči odgovorni
vodja del, nadzornik nad gradnjo in predstavnik dobavitelja, ki
sestavijo in podpišejo zapisnik o tlačni preizkušnji. |
|
|
Odjemalec lahko opravi tlačni preizkus sekundarnega dela priključne
postaje in internih toplotnih naprav tudi brez navzočnosti predstavnika
dobavitelja, vendar mora pred polnitvijo instalacije z mehčano vodo
predložiti pisno izjavo o uspešno opravljenem tlačnem preizkusu. |
|
|
29. člen |
|
|
Tlačni preizkus in vsa dela, ki sledijo, se lahko opravijo šele, ko je
objekt zaprt in ni nevarnosti, da bi instalacija zamrznila. |
|
|
Ogrevanje objekta v času izvajanja zaključnih gradbenih del se lahko
izvede le, če je objekt zaprt in instalacije ustrezno izolirane, tako da
ne more priti do zamrznitve. Po uspeli tlačni preizkušnji je potrebno
vso instalacijo izprati s čisto vodo, da se odstranijo vse nečistoče. |
|
|
30. člen |
|
|
Po uspešno izvedenem tlačnem preizkusu se prične poskusno obratovanje,
ki traja najmanj 30 dni v ogrevalni sezoni. V tem času izvede izvajalec
del vso potrebno regulacijo na internih toplotnih napravah. |
|
|
Dobavitelj si pridržuje pravico do kontrole nad pravilno regulacijo
internih toplotnih naprav. |
|
|
31. člen |
|
|
Po poskusnem obratovanju se investitor ali odjemalec in dobavitelj
dogovorita za tehnični prevzem. |
|
|
Tehnični prevzem toplotne postaje in internih toplotnih naprav se lahko
opravi istočasno z uspešno opravljenim tehničnim pregledom. V komisijo
za tehnični pregled mora biti vabljen pooblaščeni predstavnik
dobavitelja. |
|
|
K dokumentaciji, ki jo je po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS,
št. 59/96) potrebno predložiti ob tehničnem pregledu, je obvezno
priložiti in predati v trajno arhiviranje pri dobavitelju: |
|
|
- ateste, certifikate, tehnična soglasja ali druga dokazila o kvaliteti
vgrajenih proizvodov, inštalacij in opreme, |
|
|
- ateste varilcev instalacije v toplotni priključni postaji. |
|
|
- zapisnik o tlačnem preizkusu, |
|
|
- izjavo izvajalca, da so interne toplotne naprave odjemalca brezhibne, |
|
|
- zapisnik o poskusnem obratovanju in izvršeni regulaciji na internih
toplotnih napravah, |
|
|
- en izvod projekta izvedenih del priključnega toplovoda, toplotne
postaje (projekte strojnih in elektro instalacij) in internih toplotnih
naprav (radiatorsko ogrevanje, toplozračno ogrevanje, klimatizacijo,
vodovodne instalacijepripravo sanitarne tople vode in podobno), |
|
|
- navodila za obratovanje in vzdrževanje toplotne postaje. |
|
|
32. člen |
|
|
Če pride med izvajanjem del do sprememb od projektne dokumentacije, mora
investitor pridobiti od dobavitelja ustrezno soglasje. |
|
|
VI. VZDRŽEVANJE TOPLOTNIH POSTAJ |
|
|
33. člen |
|
|
Vstop v toplotno postajo ima, poleg lastnika objekta ali njegovega
pooblaščenca, samo še pooblaščeno osebje dobavitelja. |
|
|
34. člen |
|
|
V toplotni postaji mora dobavitelj voditi kontrolni list. |
|
|
35. člen |
|
|
Odjemalec je dolžan vsako leto izvesti redni letni pregled internih
toplotnih naprav. Redni letni pregled, ali po potrebi popravilo,
internih toplotnih naprav izvede odjemalcu strokovno usposobljeni
izvajalec. |
|
|
Dobavitelj izvede vsako leto redni letni pregled priključnega toplovoda
in toplotne postaje. |
|
|
Ugotovitve pregleda se vpišejo v kontrolni list. |
|
|
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
36. člen |
|
|
Ti Tehnični pogoji začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu Občine Preddvor. |
|
|
Številka: pr 11/02 |
|
|
Preddvor, 29. 05. 2002 |
|
|
Župan Občine Preddvor: Miran Zadnikar |
|