Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007) in 17. člena Statuta Občine Piran – UPB (Uradne objave Primorskih novic, št. 46/2007) je Občinski svet Občine Piran na 24. redni seji dne 15. 12. 2009 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

SONČNE VILE BELI KRIŽ

I.      PREDMET OPPN

1. člen

(naziv OPPN in njegov izdelovalec)

S tem odlokom se sprejme OPPN Sončne vile Beli križ (v nadaljevanju: OPPN).

OPPN je izdelalo podjetje PIA Studio, d.o.o., Portorož, Liminjanska cesta št. 96,  Portorož, pod številko projekta 30/2008.

                                                                           2. člen

(sestavni deli OPPN)

OPPN vsebuje besedni in grafični del.

Besedni del vsebuje odlok.

Grafični del OPPN vsebuje:

1.  izsek iz kartografskega dela občinskega prostorskega plana,

2. območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem,

3. prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,

4.  ureditvena situacija,

4a. geodetska zazidalna situacija,

4b. prerezi,

5. zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez,

6. prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave,

7. prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

8. načrt parcelacije.

Priloge OPPN so:

1. izvleček iz strateškega prostorskega plana,

2. prikaz stanja  prostora,

3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve OPPN,

4. smernice in mnenja,

5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,

6. povzetek za javnost,

7. program opremljanja.

OBMOČJE OPPN

3. člen

(lega  območja in njegova meja)

(1)   Območje, velikosti približno 14.000 m², obsega naslednje parcele oziroma dele parcel v k.o. Portorož: 1006/2, 1014, 1015, 1016, 1017/1, 1017/2, 1018, 1019, 961,  962/3, 963, 971, 967/1, 968, 969, 1011, 1012/1, 1012/4, 1012/6, 1013/1 in 1013/2.

(2)  Komunalna infrastruktura poteka na območju OPPN ter po naslednjih parcelah izven območja OPPN : 962/1, 996/5, 998/2, 998/3, 1001/16, 1006/1, 1007, 1017/3, 1081/3 in 7706/1, vse k.o. Portorož.

(3)  Grafično je meja prikazana v grafičnem delu OPPN,  priloga št. 2 – Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem.

III.      FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI ZA DRUGE POSEGE V PROSTOR

4. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)

(1)   Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni  iz grafičnega dela OPPN, priloga št. 3 – Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.

(2)  Posegi na območju OPPN bodo na sosednja območja urejanja vplivali predvsem glede povečanja obremenitev javne gospodarske infrastrukture (cest, kanalizacije, vodovoda ipd.).

5. člen

(dopustni posegi ter koncept ureditve OPPN)

V območju OPPN je načrtovana umestitev stanovanjskih stavb. Ureditev se deli na dva funkcionalna dela:

-  območje enodružinskih vil v južnem in osrednjem delu in

-  območje večstanovanjskih objektov, ki so gručasto locirani na skrajnem severnem robu.

Načrtovana je ureditev funkcionalnih površin s parkirnimi površinami, dostopi, drugimi skupnimi površinami (bazen, otroško igrišče) ter vseh potrebnih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture.

IV.       POGOJI ZA URBANISTIČNO ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA, OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV

6. člen

(splošno)

(1)  Novogradnje in urbanistični pogoji so prikazani v grafičnem delu OPPN, in sicer v prilogi št. 4 – Ureditvena situacija, v prilogi št. 4a – Geodetska zazidalna situacija ter v prilogi št. 4b – Prerezi.

(2)  Višinske kote ter etažnost posameznih objektov  so podani v Tabeli višinskih kot in etažnosti objektov (v nadaljevanju: tabela), ki je priloga in sestavni del tega odloka.

(3)  Objekti so višinsko omejeni s kotami streh, ki so v tabeli podane kot maksimalne absolutne kote (v metrih nadmorske višine). Maksimalne absolutne kote za streho jaška dvigala pri večstanovanjskih objektih so podane posebej. V tabeli so določene tudi absolutne kote pritličij.

(4)  Horizontalni gabariti objektov so omejeni z »gradbeno mejo«, ki predstavlja linijo, ki jo predvidena stavba ali objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjen v notranjost. Gradbena meja za vsak posamezni objekt je prikazana v grafičnem delu OPPN, priloga št. 4a. – Geodetska zazidalna situacija.

(5)  Na območju OPPN je predvidena izgradnja podpornih in ograjnih zidov  po naslednjih tipih:

- »Zid 1« je maksimalne višine 2,2 metra,

- »Zid 2« je zid, katerega zgornja absolutna višinska kota je enaka absolutni višinski koti pritličja posamezne enodružinske vile, na katere gradbeni parceli se posamezni zid nahaja,

- »Zid 3« je zid, katerega zgornja absolutna višinska kota zidu je enaka absolutni višinski koti pritličja posameznega večstanovanjskega objekta. 

 (6)  Lokacija zidov iz prejšnjega odstavka je razvidna iz grafičnega dela OPPN, priloga št. 4a – Geodetska zazidalna situacija. Vsi drugi zidovi, ki niso zajeti v prejšnjem členu so kot podporni zidovi namenjeni premagovanju višinskih razlik ter se njihova višina prilagodi višini terena.

(7)  Fasade objektov morajo biti zasnovane enotno. Spodnja etaža vil se obloži z avtohtonim kamnom. Strehe so ravne. Na enodružinskih vilah je dovoljena izvedba ozelenjenih ravnih streh.

(8)  Nad odprtimi površinami posameznih stavb so lahko pergole, ki pa morajo biti enotno oblikovane. Tudi senčila morajo biti oblikovana enotno.

7. člen

(območje enodružinskih vil)

(1)  Na južnem in osrednjem delu območja OPPN je načrtovana gradnja 12 enodružinskih vil. Pozidava je zasnovana v dveh vrstah: v spodnji vrsti je predvideno 6 vil ter v zgornji vrsti preostalih 6 vil. Dovozi do vseh hiš so organizirani iz enotne dvosmerne dovozne ceste.

(2)  Vile v spodnji vrsti so označene s tipom A in A/1 ter so etažnosti P + 1. Vhodi v spodnjo vrsto vil so organizirani neposredno v zgornjo etažo (etaža 1). Garaže so oblikovane kot samostojni gradbeni volumen.

(3)   V zgornji vrsti so 4 vile tipa B, ki so etažnosti  P+2,  preostali dve vili pa sta označeni kot tip B/1 in tip B/2 ter sta obe etažnosti P+1. Vhodi v vse vile v zgornji vrsti so predvideni  iz zgornje ceste, pri čemer so garaže vil tipa B v pritličju posamezne vile. Pri tipih B/1 in B/2 je uvoz v garažo v prvem nadstropju.

(4)  Gradbena meja za vsako od 12 enodružinskih vil, kot je določena v grafičnem delu OPPN, priloga št. 4a – Geodetska zazidalna situacija, je prikazana za vsako posamezno etažo objekta posebej, in sicer za pritličje, 1. nadstropje ter za 2. nadstropje (za tiste enodružinske vile, kjer je predvideno tudi 2. nadstropje).

(5)  Višina enodružinskih vil je opredeljena v Tabeli višinskih kot in etažnosti objektov, v kateri je določena absolutna višinska kota strehe ter absolutna višinska kota pritličja za vsako posamezno enodružinsko vilo.  

(6)   Ob vsaki od 12 enodružinskih vil je predviden tudi odprt bazen.

8. člen

(območje večstanovanjskih objektov)

Na severnem delu območja OPPN je predvidena gradnja treh večstanovanjskih vila blokov, ki so označeni s črkami C, D in E.  V vsakem od treh vila blokov je predvideno po 8 stanovanjskih enot.

Vila bloki so etažnosti P+2, pri čemer je pod vsemi tremi objekti predvidena enotna kletna etaža, ki je namenjena parkiranju, shrambam ter drugim skupnim prostorom in napravam.

Višina večstanovanjskih vila blokov je opredeljena v Tabeli višinskih kot in etažnosti objektov, kjer so za vsak posamezni vila blok določene absolutna višinska kota strehe, absolutna višinska kota pritličja ter višinska kota strehe jaška dvigala.

Pred objekti je predviden skupni zunanji bazen, s pripadajočimi tehnični prostori, ki se nahajajo pod nivojem terena.

Gradbena meja objektov, ki je razvidna iz grafičnega dela OPPN, priloga št. 4a – Geodetska zazidalna situacija, je določena enotno za pritličje in 1. nadstropje večstanovanjskih objektov. Gradbena meja za kletno etažo, ki se nahaja pod vsemi tremi objekti, in gradbena meja za 2. nadstropje je označena posebej.

9. člen

(odstranitev objektov)

(1)  Stanovanjski objekti na parceli 1014 in 1017/2 se odstranijo.

10. člen

(načrt parcelacije)

Načrt gradbenih parcel, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN (načrt št. 8), temelji na določitvi posameznih gradbenih sklopov ter upošteva funkcijo stavb, potrebno prometno ureditev in druge ureditve gospodarske javne infrastrukture.

Po realizaciji posegov se gradbene parcele v smislu funkcionalnih zemljišč lahko delijo ali združujejo, pri čemer se ne sme slabšati koncepta pozidave in predvidenih ureditev javnih površin.

V.         PROMET

11. člen

(zasnova prometne infrastrukture)

(1)  Na območju je predvideno zgraditi celotno prometno infrastrukturo. Objekti in naprave prometne infrastrukture so razvidni iz grafičnega načrta  št. 5 – Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja.

12. člen

(organizacija prometa)

(1) Dovoz do območja je načrtovan s severovzhodne strani preko obstoječega priključka dovozne ceste na regionalno cesto III. reda R3-629 (odsek 1479) Valeta – Beli Križ – Piran.

(2) Dovozna cesta poteka od obstoječega priključka na regionalno cesto proti jugu, na območju načrtovane zazidave se v obliki zanke nato slepo zaključi na jugovzhodnem robu območja, kjer se uredi obračališče za merodajno tipsko vozilo. Cesta se maksimalno prilagaja konfiguraciji terena ob upoštevanju načrtovanih dovozov na parcele.

(3) Dovozno cesto je treba rekonstruirati z razširitvijo voznih pasov in ureditvijo zavijalnih radijev z namenom zagotoviti ustrezno in varno priključevanje na regionalno cesto. V nadaljevanju, proti jugu, se dogradi s t.i. servisno cesto za potrebe funkcioniranja načrtovanega stanovanjskega območja.

(4) Dovozna in servisna cesta se zgradita v skupni približno 390 m kot dvosmerna in dvopasovna cesta z voziščem širine med 5,0 in 5,5 m z enostranskim pločnikom v širini 1,6 m oziroma 1,2 m ob servisni cesti s klančinami za invalide in enostransko bankino, širine 0,5 do 1,0 m.

(5)  Parkiranje na območju vil je predvideno v zaprtih garažah (dva ali en avtomobil), razen pri A1. Parkiranje za goste pri vili tipa A se uredi na parkirnem pasu na dovozni cesti. Pri vilah tipa B in skrajno zahodni vili tipa A je parkiranje za goste organizirano na lastnih parcelah, pravokotno na dovozno cesto.

13. člen

(parkiranje)

Parkiranje na območju vil je predvideno v zaprtih garažah (dva ali en avtomobil). Parkiranje za goste pri vili tipa A se uredi na parkirnem pasu ob servisni cesti. Pri vilah tipa B in skrajno zahodni vili tipa A je parkiranje za goste organizirano na lastnih parcelah, pravokotno na dovozno cesto.

Parkiranje na območju večstanovanjskih objektov je predvideno v kletni etaži v garaži. Parkirišča za obiskovalce se uredijo na parkirnem pasu ob dovozni cesti (pravokotno parkiranje). Zaradi zamika v terenu uvozna rampa premaguje le polovično etažno višino. V garaži je predvidenih cca . 44, zunaj pa 7 parkirnih mest.

 Pri izdelavi projektne dokumentacije za večstanovanjske stavbe je treba upoštevati Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).

VI.       KOMUNALNA IN ENERGETSKA INFRASTRUKTURA

14. člen

(kanalizacija)

Predviden je ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda. Za odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda je treba zgraditi interni kanalizacijski sistem (sanitarno in meteorno kanalizacijo) po servisni cesti in po južnem robu zazidave s priključitvijo na kanalizacijo objektov Vile Portorož (načrt 16-PO-40/07) južno od območja načrtovane zazidave, nato se izvede priključek na obstoječi javni kanalizacijski sistem, to je na kolektor v trasi Lepe ceste (premer obstoječega kanala DN 250 mm).

 Kanalizacija za odvajanje komunalnih odpadnih voda se izvede v profilu 200, za odvajanje padavinskih voda pa v profilu 800 vzdolž servisne ceste oz. 300 vzdolž dovozne ceste. Cevi morajo imeti atest za to vrsto kanalizacije. Vse zajete padavinske vode se morajo zadrževati v zadrževalnikih in se priključevati z dušenim iztokom.

 Padavinske vode s strešin se vodijo preko peskolovov neposredno v meteorno kanalizacijo, padavinske vode s povoznih površin pa v kanalizacijo preko cestnih rešetk, peskolovov in ustrezno dimenzioniranih lovilcev maščob.

Upoštevati je treba določila naslednjih aktov:

– Zakon o vodah (Uradni list RS št. 67/2002, 110/02-ZGO-1, 2/04ZZdrI-A, 41/04-ZVO-1),

– Odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih padavinskih voda (Uradne objave Primorskih novic, št. 7/96, 43/97, 41/00,35/07).

15. člen

(elektroenergetsko omrežje)

Obstoječa elektroenergetska infrastruktura na območju ni ustrezna. V bližini je distribucijski 20 kV kablovod TP Bernardin – TP Radio – TP Pod anteno in transformatorski postaji TP Radio in TP Pod anteno.

Nizkonapetostno omrežje se napaja iz obstoječe transformatorske postaje TP pod anteno. Iz postaje sta predvidena dva kabelska izvoda, izvedena s kabli PP00-A-Y 4 x 240mm2. Vsak izvod se zaključi v svoji prostostoječi razdelilni omari v zazidavi. Iz prostostoječe razdelilne omare se napajajo hišni priključki. Za večje objekte so priključki izvedeni s kabli PP00-A-Y 4 x 70mm2, za manjše objekte so priključki izvedeni s kabli PP00-A-Y 4x35mm2. Priključki so varovani v prostostoječih razdelilnih omarah. Priključki so zaključeni v prostostoječih priključnomerilnih omarah, ki so postavljene ob dostopih do objektov. V priključnomerilnih omarah so vgrajeni tarifni odklopniki in števci porabe električne energije.

Vsi kabli so predvideni v kabelski kanalizaciji, izdelani iz cevi stigmafleks ustreznega števila. Cevi so položene v globini 0,7m ali nižje. Sestavni del kabelske kanalizacije so tudi betonski jaški z litoželeznimi pokrovi, ki so vgrajeni na mestih spreminjanja smeri kanalizacije in na mestih odcepov. Velikosti jaškov so prilagojene številu in prerezu kablov.

Vzdolž servisne ceste se izvede javna razsvetljava v kabelski izvedbi. Javna razsvetljava je predvidena s tipskimi svetilkami  za piransko občino. Svetilke so z vgrajeno metalhalogenidno sijalko moči 70W in pritrjene na drogovih. Svetilke se napajajo iz  prižigališča javne razsvetljave, ki je vgrajeno v prostostoječo omaro in omogoča avtomatski vklop razsvetljave. Svetilke se napajajo s kabli PP00-A-Y 4 x 16mm2, ki so položeni v kabelski kanalizaciji.

Za ureditev obstoječega nadzemnega nizkonapetostnega omrežja je od obstoječe prostostoječe razdelilne omare pa do nove prostostoječe razdelilne omare položen nov kabel PP00-AY 4 x 150mm2, ki bo nadomestil nadzemni vod, ki bo odstranjen. Iz nove prostostoječe omare se bo napajal tudi nizkonapetostni priključek obstoječega objekta.

V projektni dokumentaciji je treba upoštevati:

– Energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99, 51/04),

– Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS,  št.117/02),

– Uredba o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 62/03).

16. člen

(vodovodno omrežje)

Vodooskrba in požarna varnost na ureditvenem območju bo zagotovljena iz RZ Valeta III 1000 m³, na koti 124,50 m n.m.

Za potrebe vodooskrbe je treba v dovozni cesti in v krožni zanki na območju zazidave (v servisni cesti in po vzhodnem robu) zgraditi vodovodni cevovod v izvedbi s cevjo NL DN100 v zanki in NL DN150 v dovozni cesti. Vodovod se priključi na obstoječi vodovod v trasi regionalne ceste oz. Belokriške ceste v izvedbi NL DN200.

Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.

 Upoštevati je treba določila naslednjih aktov:

– Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradne objave Primorskih novic, št. 33/02),

– Tehnični pravilnik Rižanskega vodovoda.

17. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1) Za zagotovitev dolgoročne ureditve telekomunikacijskih zvez obravnavanega območja je treba zgraditi telekomunikacijsko omrežje v kabelski kanalizaciji in ga priključiti na obstoječe TK vod ob dovozni cesti. Telekomunikacijsko omrežje bo izvedeno z optičnimi kabli. Predvidi se možnost izvedbe in uvlačenja tudi CaTV (kabelske televizije) in informacijskih vodov.

18. člen

(ogrevanje)

Ogrevanje je načrtovano z utekočinjenim naftnim plinom. Plinska postaja s tremi podzemnimi rezervoarji je načrtovana vzhodno ob koncu servisne ceste oz. variantno v zelenici nad severozahodnim zavojem servisne ceste; za oskrbo stavb pa je v trasi servisne ceste načrtovan plinovod. Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.

V stavbah se mora zagotavljati najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije.

19. člen

(odstranjevanje odpadkov)

Zaradi varovanja okolja in higiensko–estetskih pogojev je zagotovljeno zbiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnim občinskim odlokom (Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (Uradne objave Primorskih novic, št. 18/07) in s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03). V sklopu izvedbe posega bodo med gradnjo nastajali odpadki, predvsem nenevarni gradbeni odpadki. Treba je upoštevati tudi Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08).

Pri vsaki posamezni vili se uredi ustrezni prostor za namenske predpisane posode oziroma vreče za odpadke, skladno z občinskim programom in odlokom o ravnanju z odpadki. Za večstanovanjske stavbe se uredi skupno zbirno mesto. Uredi se tudi skupno mesto za ločeno zbiranje odpadkov oz. ekološki otok.

VII.     DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH POSEGOV REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

20. člen

(varovanje kulturne dediščine)

(1)   Na območju ni evidentirane in registrirane kulturne dediščine, vključno z arheološko dediščino.

21. člen

(varstvo okolja)

(1)   Na območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.

(2)   Povečani negativni vplivi na okolje bodo predvsem v času gradnje, vendar ti in tudi tisti v času obratovanja ne bodo presegli zakonsko predpisanih mejnih vrednosti.

22. člen

(varstvo zraka in voda)

Predvsem v času gradnje je treba preprečevati prašenje.

Med gradnjo naj se izvajajo ukrepi za preprečevanje prašenja z gradbišča, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi ter upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.

Za odvzem bazenske vode je treba pred pridobitvijo vodnega soglasja pridobiti vodno dovoljenje.

Ustrezno se uredi odvod zalednih vod.

23. člen

(varstvo pred hrupom)

Ravni hrupa ne smejo presegati vrednosti predpisane z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS,  št. 105/05).

Med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:

– časovna omejitev gradnje na dnevni čas med 6. in 18. uro,

– uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem.

VIII.    REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

24. člen

(obramba in varstvo pred požarom)

Na območju ni objektov ali ureditev za obrambo.

Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi.

Celotno ureditveno območje se opremi s hidrantnim omrežjem, ki bo zagotavljalo zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

Dovozna in servisna cesta bo med drugim služila intervencijskim potem. Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za umik ljudi in premoženja. Vse intervencijske poti in površine, predvidene za manipulacijo (npr. obračališče na koncu slepe ceste), morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez ovir. Le s tako ureditvijo se zagotovi požarna varnost na območju in varno potekanje tudi drugega prometa.

O smereh evakuacijskih poti odloči projektant. V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti.

Na novo odprte ali z dodatnimi posegi prizadete površine je treba zadostno utrditi, splanirati, zatraviti, zasaditi, tako da se preprečijo zdrsi ali erozije v prostoru.

IX.   ZAČASNA RABA ZEMLJIŠČ

25. člen

(1)   Do pričetka gradnje predvidenih objektov in naprav se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje in druge namene pod pogojem, da to ne vpliva moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost območja in ne ovira načrtovanih posegov.

X.        ETAPNOST IZVAJANJA IN ODSTOPANJA

26. člen

(faznost izvajanja)

Gradnja lahko poteka etapno. Vsaka etapa mora tvoriti zaključen prostorski del – posamezno stavbo z vsemi funkcionalnimi površinami in priključki na javno gospodarsko infrastrukturo ter drugimi varstvenimi in varovalnimi ukrepi.

Izvedba komunalne infrastrukture je predvidena v eni fazi.

27. člen

(dovoljena odstopanja)

(1)  Višinske kote streh posameznih objektov ter višinske kote streh jaška dvigala so podane kot maksimalne absolutne kote in je odstopanje od navedenih kot dovoljeno samo navzdol in sicer neomejeno. Nad temi kotami so lahko le posamezni manjši konstrukcijski oz. infrastrukturni elementi (odduhi, antene,…). Dovoljena so odstopanja od kot pritličja vseh predvidenih objektov, in sicer za +-0,7 m.

(2)  Horizontalni gabariti objektov so omejeni z gradbeno mejo, odstopanje je možno znotraj gradbene meje neomejeno.

(3) Število stanovanjskih enot v posameznih vila blokih z oznako C, D in E ne sme biti večje od predvidenega, dovoljeno pa je zmanjšanje števila stanovanjskih enot v posameznem objektu.

(4)  Dovoljeno je preoblikovanje zunanjih površin, pri čemer je potrebno upoštevati vse predpisane  pogoje, določene s tem odlokom. Oblika in velikost bazenov se prilagodi zunanji ureditvi.

28. člen

(odstopanja pri gradnji infrastrukture)

Pri realizaciji OPPN so dopustni odmiki tras komunalnih naprav in prometnih ureditev od prikazanih (tudi izven meje ureditvenega območja), če gre za prilagajanje ZK stanju in stanju na terenu, prilagajanju zasnovi objektov in konstrukciji podzemnih etaž, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave.

Dovoljena so odstopanja, ki so rezultat usklajevanja načrtov prometnic in križišč v kontaktnih območjih s sosednjimi prostorskimi izvedbenimi akti.

XI.  DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA

PROSTORSKEGA NAČRTA

29. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega akta)

Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so ti čim manj moteči ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbenotehnične in prometnovarnostne ter okoljevarstvene razmere.

Pri zemeljskih izkopih se morajo upoštevati določila predpisov o ravnanju s plodno zemljo. Izkopani material se uporabi za nasipe, planiranje terena in zunanjo ureditev, preostanek pa se mora tretirati in deponirati skladno z veljavno zakonodajo.

Med gradnjo je potrebno omogočiti čim manj moteno funkcioniranje sosednjih objektov in površin, kar mora biti zagotovljeno z načrti ureditve gradbišč. Poleg tega je potrebno izvajati omilitvene ukrepe za preprečevanje prekomernega prašenja, prekomernih hrupnih obremenitev in vibracij. Da se zagotovi čim manjše vplive na bivalne razmere v soseščini (predvsem: hrup, prah in tresljaji), je potrebno v načrtih za izbor tehnologije in organizacijo gradbišča razčleniti tehnične rešitve in način izvajanja gradbenih del.

XII.  PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO

30. člen

(program opremljanja)

(1) Opremljanje stavbnih zemljišč na območju OPPN se izvaja na podlagi Programa opremljanja stavbnih zemljišč za enoto urejanja prostora OPPN Sončne vile Beli Križ, ki ga je izdelal GEAS, d.o.o., Kotnikova ulica 34, Ljubljana, z datumom december 2009, številka projekta 49/09.

(2)  Podlage za odmero komunalnega prispevka:

– obračunska območja predvidene komunalne opreme so nezazidana stavbna zemljišča v enoti urejanja prostora OPPN,

– vsota površin vseh parcel na obračunskem območju je 10.240,37 m2, vsota neto tlorisnih površin objektov pa je 7.026,00 m2,    

– skupni stroški gradnje komunalne opreme znašajo 1.511.712,19 EUR,

– v skupnih stroških so zajeti stroški odkupov stavbnih zemljišč za ceste in druge javne površine v višini 366.844,24 EUR,

– obračunski stroški predvidene komunalne opreme so enaki skupnim stroškom, povečanim s faktorjem 1,3 za del večstanovanjske gradnje in znašajo 1.682.822,26 EUR,

– stroški obstoječe komunalne  opreme znašajo 1.520.669,57 EUR.

 (3) Podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka:

– razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka je 0,3:0,7,

– faktor dejavnosti za eno– in dvostanovanjske stavbe je 1, za tri- in večstanovanjske stavbe pa 1,3,

– obračunska območja posamezne vrste obstoječe komunalne opreme z oznako CE-Piran, VO-Piran, KA-Piran, JP-Piran, OD-Piran ter CE1-2-3, VO2 in KA2. Obračunska območja so opredeljena v grafičnem izrisu obračunskih območij in so na vpogled v Programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za občino Piran, ki ga je izdelalo podjetje Biro obala, d.o.o, Koper, št. 109/07-1.

(4)       Rok izgradnje komunalne opreme:

Predvidena komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura bo zgrajena in predana v upravljanje do konca leta 2012.

(5) Komunalni prispevek plača investitor občini pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.

(6) Obračunski stroški opremljanja m² parcele z določeno komunalno opremo Cpi in stroški opremljanja m² neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo Cti se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije pod "Gradbena dela – ostala nizka gradnja". Kot izhodiščni datum za indeksiranje se uporabi datum uveljavitve programa opremljanja.

(7) Če bi se ob pridobivanju soglasij na priključevanje predvidenih objektov, na komunalno infrastrukturo izkazala potreba po gradnji dodatnih komunalnih vodov in naprav znotraj območja, bo le–te zgradil investitor zgoraj omenjenih gradenj.

31. člen

(pogodba o opremljanju)

(1)       S pogodbo o opremljanju se investitor in občina dogovorita, da bo investitor v skladu s programom opremljanja zgradil predvideno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi. Stroške opremljanja nosi investitor. Šteje se, da je investitor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za komunalno opremo, ki jo je sam zgradil. Občina je dolžna prevzeti komunalno opremo, za katero je izdano uporabno dovoljenje in je zgrajena skladno s pogodbo.

(2)       Investitor bo lahko na območju, ki se opremlja na podlagi programa opremljanja, priključil svoje objekte na obstoječo komunalno opremo, ko bo vsa komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura zgrajena in predana v upravljanje. Podrobni časovni načrt gradnje je sestavni del pogodbe o oddaji gradnje objektov in omrežij komunalne infrastrukture.

XIII. GRADNJA ENOSTAVNIH OBJEKTOV

32. člen

(gradnja enostavnih objektov)

Gradnja enostavnih objektov je možna samo znotraj gradbene meje, razvidne iz  grafičnega dela OPPN, priloga št. 4a. – Geodetska zazidalna situacija.

 in se izvaja skladno z veljavnimi zakoni in pravilniki, pri čemer je treba upoštevati vse zahteve glede načina gradnje enostavnih objektov, ki so določene v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008) oziroma v drugih predpisih.

Pri lociranju enostavnih objektov je treba upoštevati vse predpisane varstvene, varovalne in prometnovarnostne režime.

Ograje morajo biti enotno oblikovane na celotnem območju. Individualna zasnova ograj ni dovoljena. Če je le možno, se ograje ozelenijo.

Objekti javne razsvetljave morajo imeti enotno oblikovane elemente na celotnem območju. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin.

Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Elementi urbane opreme v odprtem prostoru morajo upoštevati tradicionalne elemente oblikovanja. Urbana oprema mora biti na celotnem območju enotno oblikovana.

XIV.     PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

33. člen

(1)    S sprejetjem tega odloka prenehajo na ureditvenem območju, ki je predmet tega OPPN, veljati določila odloka o prostorskoureditvenih pogojih za območja planskih celot Strunjan (1) , Fiesa-Pacug (2), Piran (3), Razgled-Moštra-Piranska vrata (4), Portorož (5), Lucija (7), Seča (8), Sečoveljske soline (10), Dragonja (12), M ST/1in M SE/2 v občini Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 25/93, 14/97, 19/99, 23/00, 28/03, 14/05, 31/06, 40/07, 28/08 in 5/09).

34. člen

(1)   OPPN je stalno na vpogled pri pristojnem organu Občine Piran.

35. člen

(1)   Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.

Številka: 3505-28/2007                                                                                                    Župan Občine Piran

Piran, 15. 12. 2009                                                                                                              Tomaž Gantar

Tabela višinskih kot in etažnosti objektov