Odlok o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran Uradne objave Primorske novice, št. 26/1998 Datum sprejema: 04.06.1998 Datum objave: 31.07.1998 Datum začetka veljavnosti: 08.08.1998

 

TIPOLOGIJA NASELIJ Piran - Portorož - Lucija op Sečovlje Strunjan Sv. Peter Seča Parecag Dragonja Padna Nova vas OMREŽJE CENTRALNIH NASELIJ Piran - Portorož - Lucija OP Sečovlje Strunjan Sv. Peter Seča Parecag Dragonja Padna Nova vas

stanje 1994 E CD C1 BC1 C1 BC2 BC2 B B stanje 94 3 1/2 1/1 1/1 M M M M M

zasnova E D C1 C1 C1 BC2 var C2 C2 B B zasnova 3(**)(*) 2 1/1(*) 1/1 M(*) M M1/1 M M

 

	LEGENDA:
	M mikro lokalno središče
	1/1 lokalno središče za zaledje
	do 1000 prebivalcev
	1/2 lokalno središče za zaledje
	do 3000 prebivalcev
	2-pomembnejše lokalno središče
	3 središče občinskega pomena
	(*) turistično središče (dodatne funkcije)
	(**) središče širšega regionalnega pomena (dodatne funkcije)
	- obvezno izhodišče plana RS
	Opomba: somestje treh naselij Piran - Portorož - Lucija je v planu določeno kot enovito mestno območje.
	3.2 ZASNOVA PROMETNE INFRASTRUKTURE IN ZVEZ
	3.2.1 ZASNOVA CESTNEGA OMREŽJA
	Kartografski del piana, TTK 1:25000 list 8; TTN 1:5000 / I
	3.2.1.1 Državne ceste
	Obvezno izhodišče plana RS so naslednje državne ceste na območju Občine Piran:
	hitra cesta Koper - Lucija,
	hitra cesta - Koper - Dragonja - mejni prehod,
	regionalna cesta od občinske meje pri Strunjanu - Valeta - Sečovlje do mejnega prehoda (sedaj M2),
	regionalna cesta 382 Valeta - Piran,
	regionalna cesta 311 Mlini - Dragonja in 311a Mlini - Sečovlje.
	Za hitro cesto Koper - Lucija je v tem planu upoštevana variantna trasa "Dobrava".
	Za hitro cesto Koper - Dragonja bo potek trase potrebno uskladiti v prostoru na podlagi izdelane idejne študije (organizacijska naloga).
	Uredi se novo križišče na sedanji M2 pri Strunjanu.
	Po izgradnji hitre ceste Koper- Lucija se preuredi prometni sistem na poteku sedanje, M2 od Valete do sedanjega križišča v Luciji (organizacijska naloga).
	3.2.1.2 Lokalne ceste
	Obvezno izhodišče tega plana je omrežje lokalnih cest, ki je razvidno iz kartografskega dela plana. Faznost izgradnje in rekonstrukcija teh cest bosta določeni na podlagi programa, ki ga sprejme Občina Piran.
	Na obmejnem območju je z izgradnjo ustreznih cest potrebno omogočiti prebivalcem teh območij povezavo z ostalimi cestnimi omrežji občine.
	3.2.2 ZASNOVA MEJNIH PREHODOV
	Kartografski del plana, TTK 1:25000 list 8; TTN 1:5000 / I V planu so določeni trije mednarodni mejni prehodi (MMP):
	MMP Dragonja,
	MMP Sečovlje
	MMP Piran.
	Za MMP Sečovlje predlaga Občina Piran na osnovi sklepa Občinskega sveta Občine Piran prekategorizacijo v maloobmejni prehod (organizacijska naloga). MMP Piran predstavlja pomorski mednarodni mejni prehod v mestnem pristanišču Piran.
	3.2.3 ZASNOVA JAVNIH LETALIŠČ
	Kartografski del plana TTK 1:25000 lista 2, 8; TTN listi 6, 7, 12; kartografska dokumentacija PKN, listi 6, 7, 12.
	Obvezno izhodišče plana RS je javno letališče Portorož kot sestavni del sistema javnih letališč R Slovenje (UL RS št. 36/90).
	Sedanja vzletno-pristajalna steza se podaljša za 160 m. Severozahodna meja območja je struga Drnice. Razmejitve območja letališča se uskladijo z razmejitvami v Odloku o razglasitvi KP Sečoveljske soline.
	Usmeritve za razvoj letališča so:
	prednostnega pomena je obdržati sedanjo kategorijo letališča, izvesti izboljšave zaradi varnosti in učinkovitejšega obratovanja letališča;
	temeljni interes je čim večji prevoz potnikov-gostov in čim manjše število aktivnosti, ki povzročajo hrup in onesnaženje;
	nadaljnja vloga letališča je odvisna predvsem od njegove gospodarske vloge; skladno z oceno gospodarske utemeljenosti se pripravi realen program razvoja;
	upravičenost in ekonomičnost letališča ali morebitno zamenjavo in preusmeritev v druge dejavnosti je potrebno določiti na podlagi posebne študije (organizacijska naloga);
	pri dodatnih aktivnostih, ki so v organizaciji letališča, je treba pozorno presoditi, katere in v kakšnem obsegu so v širšem interesu oz. skladne z usmeritvami "zelene občine" (organizacijska naloga).
	3.2.4 ZASNOVA JAVNEGA IN MIRUJOČEGA PROMETA
	Kartografski del plana, TTK 1:25000, list 8; TTN 1: 5000 (UZ)
	Dodatne razbremenitve medmestnega prometa je možno doseči z medmestno železnico (tramvajem).Za ureditev se določi rezervat (organizacijska naloga).
	V ožjem mestnem območju Piran - Portorož - Lucija je potrebno razbremeniti cestno omrežje (in izboljšati kvaliteto okolja) z uvedbo raznih oblik privlačnega javnega prevoza.
	Pomembnejšo nalogo mora dobiti tudi morski javni promet, predvsem v turistični sezoni.
	V plan so določene možne lokacije garažnih hiš in večjih parkirišč. Avtobusna postaja se preseli v Lucijo. Ob novi avtobusni postaji mora biti terminal mestnega javnega prometa. Sedanja avtobusna postaja pri Piranu se nameni obračanju vozil javnega prometa in kratkotrajnemu parkiranju turističnih avtobusov.
	3.2.5 ZASNOVA KOLESARSKEGA IN PEŠAŠKEGA PROMETA
	Kartografski del plana, TTK 1: 25000, list 8
	Primerna ureditev pešaških in kolesarskih poti ter trim stez je pomembna naloga za izboljšanje bivalnih pogojev in kvalitete turistične ponudbe.
	Obvezno izhodišče plana RS na območju Občine Piran je označena daljinska kolesarska povezava Koper-Izola-Piran-Sečovlje. Organizacijska naloga na državni ravni je določitev teka te povezave, na občinski ravni pa tudi celotnega sistema kolesarskih poti.
	Na področju urejanja pešaškega prometa in trim stez so osrednjega pomena naslednje organizacijske naloge:
	-Postopna ureditev sprehajalne poti (lungomare) vzdolž celotne Slovenske obale. (Naloga regionalnega pomena)
	V ta namen se ohrani trasa nekdanje železnice do rudnika pri Sečovljah ter vzdržuje tunel pod Valeto.
	-Preveri se možnost ureditve mostu nad cesto na Valeti.
	-Določitev sistema peš poti v ožjem urbaniziranem območju Piran - Portorož Lucija izhaja iz urbanistične zasnove. Za določitev sistema pešpoti izven tega območja je potrebna podrobna presoja možnosti ureditve poti.
	Za kolesarje in pohodnike je potrebno ustrezno urediti in opremiti poti v zaledju obale.
	3.2.6 ZASNOVA TELEKOMUNIKACIJSKEGA PROMETA
	Kartografski del plana, TTK 1:25000, list 9; TTN 1:5000
	Širitev naročniškega telefonskega omrežja in preureditve na obstoječem omrežju so usmerjene na:
	preureditev in dograjevanje telefonskega omrežja v območju historičnega jedra Pirana, sočasno z dinamiko izvajanja sanacije;
	dograjevanje in razširitev zemeljskega naročniškega telefonskega omrežja na območju Strunjana, Fiese, Pacuga, Belega Križa in Lucije;
	realizaciji medkrajevne kabelske povezave VATC Portorož - KATC Sečovlje in KATC Piran - VATC Portorož;
	preureditev in dograjevanje telefonskega omrežja na območju naselja Sečovlje ter realizacijo zemeljskega telefonskega omrežja do naselij, Dragonja, Raven, Nova vas;
	povečanje kapacitet KATC Strunjan, KATC Lucija in VATC Portorož,
	radio-relejne povezave med GATC Koper in VATC Portorož;
	preseli se radijska antena z lokacije Beli Križ; nova lokacija je izven Občine Piran (določitev lokacije je organizacijska naloga); zemljišče, ki ga zaseda sedanja antena, se nameni drugim dejavnostim.
	3.3 ZASNOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
	3.3.1 ZASNOVA ZBIRANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
	Kartografski del plana, TTK 1:25000 list 13; TTN 1:5000
	Kanalizacijski sistem Občine Piran pokrivajo naslednji zbirni sistemi:
	kanalizacijski sistem Seča-Lucija-Portorož-Piran s centralno čistilno napravo v Piranu
	kanalizacijski sistem Strunjan-Pacug-Fiesa z navezavo prek Belega Križa in Bernardina na centralno čistilno napravo v Piranu
	kanalizacijski sistem Sečovljske doline s čistilno napravo v Sečovljah
	kanalizacijski sistem Sečovljske doline s.čistilno napravo v Dragonji
	kanalizacijski sistem vasi in zaselkov z lastnimi čistilnimi napravami - v vaseh Sv. Peter, Padna in Nova vas ter v zaselkih Špehi, Ivankovec in Orešje.
	V okviru dokončanja izgradnje kanalizacijskega sistema v Občini Piran so planirani:
	rekonstrukcija in razširitev centralne čistilne naprave (30.000 PE),
	postopna gradnja sekundarnih kanalov in hišnih priključkov v naseljih SečoveIje-Košta, Gorgo, Parecag, ki so vezani na ČN Sečovlje,
	postopna gradnja kanalizacijskega omrežja na področju Lonzana, ki je vezano na ČN Sečovlje,
	postopna gradnja kanalizacijskega omrežja na področju Lonzana, ki je vezano na ČN Dragonja,
	postopna gradnja sekundarnih kanalov in hišnih priključkov v naselju Dragonja, ki so vezani na ČN Dragonja,
	postopna gradnja kanalizacijske omrežja na področju Seča-Paderna, ki je vezano v končni fazi na ČN Piran,
	postopna gradnja kanalizacijskega omrežja na področju Vinjol, ki je vezano v končni fazi na CČN Piran,
	postopna gradnja kanalizacijskega omrežja na področju Liminjan-Lucan-Kampolin, ki je vezano v končni fazi na CČN Piran,
	postopna gradnja kanalizacijskega omrežja na področju Nožeda, ki je vezano v končni fazi na CČN Piran,
	postopna gradnja kanalizacijskega omrežja na področju Seče, ki je vezano v končni fazi na CČN Piran,
	postopna gradnja kanalizacijskega omrežja na področju Šentjan, ki je vezano v končni fazi na CČN Piran,
	postopna gradnja kanalizacijskega omrežja na področju Strunjana, ki je vezano v končni fazi na CČN Piran,
	dokončanje kanalizacije v Sv. Petru in gradnja kanalizacije in ČN v naselijh Padna in Nova vas ter v zaselkih Špehi, Ivankovec in Orešje,
	postopna rekonstrukcija obstoječega kanalizacijskega sistema s posebnim poudarkom na ločevanju sistema,
	podaljšanje izpustov meteornih in razbremenjenih vod na ustrezno oddaljenost od obale.

	Odvajanje in čiščenje odpadnih voda bo potrebno uskladiti z bodočim razvojem stanovanjske, turistične, industrijske in druge gradnje v okviru ekonomskih in tehničnih možnosti.
	3.3.2 ZASNOVA OSKRBE Z VODO
	Kartografski del plana, TTK 1:25000, list 12, TTN 1:5000/IV
	Območje Občine Piran se bo oskrbovalo z vodo iz skupnega regionalnega vodovoda.
	Vodna oskrba obalnih občin se bo tudi v prihodnje izvajala in načrtovala na podlagi skupnega reševanja nalog, ki so pogoj za zagotavljanje in razvoj vodne oskrbe.
	Temeljne in skupne naloge na področju vodne oskrbe za Občine Piran, Izola in Koper
	Zagotovitev potrebnih vodnih količin
	nadaljevanje hidrogeoloških raziskav,
	vključitev novih vodnih virov in varnost vodo oskrbe: gradnja regionalnega primorskega vodovoda (Malni - Rodik), akumulacija Kubed
	Varovanje kvalitete pitne vode
	zaščita vodnih virov: Odloki o varstvenih pasovih, priprava in realizacija programa varovanja vodnih virov, postopna sanacija obstoječega stanja in potencialne ogroženosti,
	gradnja nove čistilne naprave za pitno vodo v Rižani; uporaba najprimernejših tehnoloških postopkov priprave pitne vode in surove vode zaradi doseganja čim boljše kvalitete in zdravstvene neoporečnosti pitne vode.
	Nadaljnje zmanjševanje izgub iz vodovodnega omrežja
	Urejanje razmer na območjih, kjer je obstoječa vodo oskrba motena oziroma nezanesljiva
	Gradnja vodovodnih omrežij in naprav skladno s sprejetimi prostorskimi dokumenti.
	Vodna oskrba območja Občine Piran
	Za vodno oskrbo Občine Piran so poleg nalog na regionalni ravni planirane tudi naslednje naloge:
	Ukrepi pri urejanju in spremljanju stanja na območju deponije komunalnih odpadkov v Dragonji, ki se nahaja v tretjem varstvenem pasu zajetij Bužini in Gabrijeli v Sečovljah (upravljavec, inšpekcijske službe).
	Dograditev vodovodnih objektov in naprav Valeta III ter Fiesa.
	Postopna sanacija dotrajanih vodovodnih omrežij v starem jedru Pirana.
	Gradnja vodovodnih omrežij je predvidena na območju Lucana in Kroga, ki še nimata urejene vodne oskrbe.
	3.3.3 ZASNOVA ZBIRANJA IN RAVNANJA Z ODPADKI
	Kartografski del plana TTK 1:25000, lista 2, 5; TI'N 15000 lista 13, 14
	Medobčinska naloga je določitev in ureditev odlagališča komunalnih odpadkov za zaledje vsaj 50.000 prebivalcev s ciljem ekonomsko in prostorsko sprejemljivega, neškodljivega odlaganja.
	Celovito reševanje vprašanja posebnih odpadkov je naloga na regionali in državni ravni.
	Sedanja sanitarna deponija Občine Piran pri Dragonji se sprotno sanira. Planirana je širitev odlagališča za pokrivanje daljšega obdobja (organizacijska naloga).
	3.3.4 ZASNOVA MARITIMNIH UREDITEV
	Kartografski del plana TTK 1:25000, lista 2, 5; TTN 1:5000
	Pretežno turistična usmerjenost Občine Piran in naravne danosti izrazito vplivajo na sedanjo kakor tudi bodočo namembnost morja, obale in priobalnega pasu.
	Pri urejanju obalnega pasu upoštevamo naslednje temeljne usmeritve:
	zagotavljanje popolne varnosti uporabnikov akvatorija,
	varovanje naravne in kulturne dediščine,
	racionalna raba prostora.
	Predvidene so naslednje ureditve:
	a) Izgradnja urejenih plaž na območju
	Marine Portorož - umetni otok,
	pred Piranom (preveriti pogoje za ureditev - organizacijska naloga),
	nasutje pod cerkvijo sv Jurija,
	nasutje pred sedanjo avtobusno postajo Piran,
	Bernardin - razširitev v smeri kluba Pirat,
	razširitev plaže pri skladišču soli in pri Hotelu Pečina,
	nasutje plaže pred hoteli Palace in Riviera,
	ureditev kopalnih pomolov ob obali, predvideni za kopanje,
	na urejenih plažah so predvidene ureditve za šport in rekreacijo in plavalni bazeni,
	manjša razširitev plaže v Fiesi.
	b) Sanacija in sonaravna ureditev obale
	pod Sečo (možna ureditev naturističnega kopališča); -
	pri Fiesi in Pacugu,
	ob solinah v Strunjanu (zahodno od Strunjanskega potoka),
	c) Sonravno vzdrževanje plaž pod klifi Piranskega in Strunjanskega polotoka
	d) Izgradnja komunalnih privezov
	razširitev kanala Fazan (podaljšanje sedanje ureditve),
	sanacija kanala Jernej in mandrača, ureditev privezov manjših plovil do Paderne,
	e) Ureditev pomolov
	ureditev športno-turističnega pristanišča ob skladišču soli v Portorožu (ukinitev pristanišča pri hotelu Palace (varnostni razlogi);
	ureditev pomola pri Morski biološki postaji;
	ureditev pomola za turistične obiske solin (območje solinarskega muzeja, območje malih term);
	ureditev še dveh pomolov v Fiesi.
	f) Ureditev novih valobranov za potrebe lagune pri EH Bernardin, planiranega jadralnega centra na lokaciji kluba Pirat in planiranega pristanišča pri skladiščih soli.
	g) Ureditev območij za vzgojo marikulture vključno s pripadajočim kopenskim delom (organizacijska naloga);
	h) Ureditev območja "malih term" na solinah (organizacijska naloga);
	i) Vzdrževanje obmorskih nasipov, čiščenje kanalov v območju solin; določitev režima plovnosti teh kanalov za potrebe turizma (organizacijska naloga).
	j) Urejanje in vzdrževanje dostopnih poti do morja.
	k) Za vse posege v morju je potrebno pridobiti predhodno mnenje Morske biološke postaje.
	3.3.5 ZASNOVA POKOPALIŠČ
	Kartografski del plana TTK 1: 25000, list 2; TTN 1:5000
	Obstoječa pokopališča se urejajo v okviru ureditvenih območij naselij Piran, Sv. Peter, Padna, Nova vas.
	Za območje mestne aglomeracije Piran - Portorož - Lucija, Strunjan in Sečovlje je bila s spremembo dolgoročnega in srednjeročnega plana (1991) sprejeta lokacija novega pokopališča v Vinjolah.
	3.4 ZASNOVA ENERGETSKE 1NFRASTRUKTURE
	3.4.1 ZASNOVA OSKRBE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
	Kartografski del plana, TTK 1:25900 list 10; TTN 1:5000 111
	Razvoj oskrbe z električno energijo bo potekal v okviru razvoja elektro - energetskega sistema Slovenije. Razvojni cilj je zagotovitev kvalitetne oskrbe v okviru tehničnih in ekonomskih možnosti.
	Obstoječe 110 kV elektro - napetostno omrežje ostane v obstoječem obsegu.
	Obstoječi-35 kV daljnovodi ostanejo v obstoječem obsegu oz. preidejo na napetostni nivo 20 kV.
	V planskem obdobju sta zaradi prehoda razdelilnega distribucijskega omrežja z 10 na 20 kV obratovalno napetost predvideni predvsem rekonstrukcija in predelava elektroenergetskega omrežja in naprav z 10 na 20 kV, poleg tega pa še novogradnje za izboljšanje slabih napetostnih razmer.
	Obstoječe 20 kV omrežje bo dograjeno, obstoječe 10 kV-omrežje pa predelano na 20 kV
	20 kV kablovodi in daljnovodi (novogradnja),
	DV Dragonja - Šternci,
	kbV RTP Beli Križ - Moštra,
	kbV TP Vas - TP Filmservis,
	DV Strunjan I - Strunjan II,
	DV Kampolin,
	odcep DV Krog,
	odcep DV Soline Strunjan,
	DV Kortina (Nova vas) - Ivankovec - Raven,
	odcep DV Vinjole III,
	odcep DV Karbonar.
	Transformatorske postaje 20/0,4 kV (novogradnja):-TP Vinjole II, Vinjole III, Vinjole
	TP Kampolin,
	TP Krog,
	TP Soline Strunjan,
	TP Ivankovec,
	TP Slami,
	TP Karbonar.
	Rekonstrukcije obstoječih transformatorskih postaj zaradi dotrajanosti oz. prehoda na 20 kV:
	TP Vinjole,
	TP Filmservis - Piran,
	TP Bernardin I,
	TP Gorgo,
	TP Sečovlje I,
	TP Lera,
	TP Jašek,
	TP Padna,
	TP Strunjan I
	TP Strunjan II
	TP Strunjan III
	TP Fiesa.
	Obnova nizkonapetostnega omrežja historičnega jedra mesta Piran bo izvajana postopoma z gradnjo novih podzemnih kabelskih vodov iz obstoječih transformatorskih postaj in z delno obnovo prostozračnega omrežja.
	3.4.2 ZASNOVA OSKRBE S PLINOM
	Kartografski del plana, TTK 1:25000, list 11
	Oskrba Občine Piran s plinom je planirana z izgradnjo magistralnega plinovoda Pobegi-Lucija (obvezno izhodišče plana RS).
	Zasnova plinifíkacije Občine Piran se izdela na podlagi sprejete idejne zasnove.
	Lokacija centralne postaje (CP) oz. glavne merilno - regulacijske postaje (GHRP) je zahodno od KZ Lucija v obrtni coni.
	V prvi fazi izgradnje se bo omrežje napajalo iz lokalnega rezervoarja, oskrbljeno bo območje mestnih naselij Lucija, Portorož in Piran. V 2. fazi, ko bo GHRP priključena na magistralni plinovod zemeljskega plina, bodo oskrbovana naselja Strunjan, Seča-JV del, Parecag in Sečovlje. Plinifikacija ostalih naselij v občini ni ekonomsko upravičena.
	4. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA
	Kartografski del plana TTK 1:25000, listi 2, 3, 4, 5; TTN 1:5000 11; Kartografska dokumentacija PKN 1s5000
	4.1 IZHODIŠČA IN USMERITVE ZA RABO PROSTORA
	Razmerje med gozdnimi, kmetijskimi, stavbnimi in nerodovitnimi površinami, se ne bo bistveno spremenilo, poudarek bo predvsem na izboljšanju opreme stavbnih zemljišč, sanacij degradiranih zemljišč, izboljšanju kvalitete kmetijskih in gozdnih zemljišč kakor tudi v omejitvah pri rabi zemljišč (varovanje okolja, dediščine itd.).
	Za planirani dolgoročni razvoj poselitve (naselja in površine za urbane delavnosti izven naselij) je del potrebnih površin mogoče pridobiti s prenovo in racionalnejšo ureditvijo sedanjih površin naselij in nerodovitnih površin ter z zaokrožitvijo le zazidanih površin.
	Pomembnejši posegi na kmetijska in gozdna zemljišča so izgradnja novih hitrih cest s priključki in ureditev zbiralnikov vode.
	Za melioracije so določene obsežne površine, ki pa jih je potrebno ponovno vsestransko preveriti (organizacijska naloga).
	Občina Piran bo z odlokom opredelila režim za varstvena območja vodnih virov, kar bo vplivalo tako na zmanjšan obseg posegov v ta prostor, kakor tudi na način primarne rabe prostora.
	Občina Piran bo z odloki zavarovala območja vrtin termalne vode, kar bo vplivalo na omejevanje posegov v prostor (organizacijska naloga).
	Občina Piran je z odloki zavarovala površine in režim v območjih varstva naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov. V teh območjih (kmetijske in gozdne površine) bo potrebno upoštevati omejitve pri rabi in preobrazbi prostora (organizacijska naloga).
	Občina Piran je z odlokom zavarovala priobalni pas. V tem območju bo potrebno upoštevati omejitve pri rabi in preobrazbi prostora (organizacijska naloga).
	Občina Piran bo z odloki zavarovala območje varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, kjer bo potrebno upoštevati omejitve pri gospodarjenju z gozdovi organizacijska naloga).
	Za zagotovitev gradnje in obratovanja elektro - prenosnega omrežja bo potrebno upoštevati omejitve pri rabi prostora v koridorjih daljnovodov.
	Za zagotovitev smotrne namenske rabe in preobrazbe prostora moramo upoštevati naslednje usmeritve in naloge:
	Pri urejanju in pridobivanju stavbnih zemljišč mora biti temeljno
	vodilo racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij s poudarkom na prenovi stavbnega fonda in kompleksih območij.

	Vsi zapolnitveni posegi morajo biti predhodno preverjeni z vidika organizacije dejavnosti v širšem območju, da ne bi zapirali dolgoročnejših smeri razvoja naselij in posameznih območij.
	Zaokrožitve poselitvenih površin, namenjenih za dolgoročni razvoj naselij, se morajo določiti z upoštevanjem možnosti racionalnega komunalnega urejanja in istočasno varovanjem sklenjenih kompleksov , najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč in drugih varovanih območij.
	Občina Piran bo z odtokom opredelila (režim) pogoje za pridobivanje stavbnega zemljišča na osnovi zakona s ciljem, da imajo prednost pri pridobivanju stavbnih zemljišč občani Občine Piran, v izogib razprodaje dragocenega prostora.
	Skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je urejanje območij zaraščanja skladno z razmejitvijo teh zemljišč na gozdna in kmetijska.
	Pomembna naloga pri gospodarjenju v območjih zaraščanja oz. pri njihovi rekultivaciji je oblikovanje ukrepov za razvoj kmečkih gospodarstev.
	Za vsa degradirana območja (sanitarna deponija, opuščeni rudnik Sečovlje) je potrebno izdelati in izvajati sanacijski program in rekultivirati območja po zaključeni uporabi v gozdne, kmetijske ali druge površine.
	Agrooperacije so možne na kmetijskih površinah na tistih mestih, koder se izdelajo posebne strokovne podlage in jih potrdi kmetijska služba v Občini Piran.
	Komplekse, kjer so planirane agrarne operacije je potrebno pred posegi po parcelah razmejiti površine za dolgoročni razvoj naselij in infrastrukture ter za kmetijstvo, posege pa uskladiti z varstvom naravne in kulturne dediščine.
	Površine, ki so dolgoročno predvidene za poselitev, izgradnjo infrastrukturnega omrežja in druge posege v prostor, se do spremembe namembnosti koristijo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča; vlaganja v ta območja, ki imajo dolgoročni učinek (nasadi, melioracije) niso dopustna. Sprememba namembnosti bo dokončno opredeljena z razvojnimi plani in projekti.
	Razmejitve namenske rabe prostora so v merilu 1:5000 prikazane tako, da je mogoča dokončna razmejitev po parcelnih mejah na ravni prostorskih izvedbenih aktov.
	4.2 UREDITVENA OBMOČJA NASELIJ (OBMOČJA ZA POSELITEV)
	Ureditvena območja naselij ter območja namenjena urbani rabi izven naselij so prikazana v kartografskem delu plana na kartah TTN 1:5000. Prikazana je členitev rabe znotraj ureditvenih območij po pretežni namembnosti.
	Za dolgoročni razvoj poselitve so planirana stavbna zemljišča, opredeljena znotraj ureditvenih območij naselij, določenih s tem planom.
	Kot obvezno izhodišče tega plana se pri razmejitvah ureditvenih naselij upošteva:
	obvezne razmejitve stavbnih zemljišč in 1. območja kmetijskih zemljišč in drugih zavarovanih območij;
	obvezno upoštevanje planiranih stavbnih zemljišč v območjih kompleksne graditve in prenove za razvoj določenih dejavnosti javnega pomena ali za nemoten razvoj mest in naselij, v katera usmerjamo 1 poselitev;
	obvezno upoštevanje varovanih območij in objektov, določenih s tem planom.
	Ostale razmejitve ureditvenih območij so določene indikativno tako, da se določi v procesu planiranja dokončna razmejitev skladno z dejanskimi razvojnimi potrebami. Take meje so med površinami za poselitev in 2. območjem kmetijskih zemljišč oz. gozdov, ki niso zaščiteni.
	Posamezni posegi na kmetijska in gozdna zemljišča bodo tudi izven ureditvenih območij naselij zaradi ureditve zemljišč za urbane dejavnosti, ki ne sodijo v naselja (infrastruktura, rekreacija, kmetijska gospodarstva itd.).
	V območjih razpršene poselitve, kjer ni mogoče določiti ureditvenih območij naselij, so možne posamezne gradnje na podlagi meni in pogojev prostorskih izvedbenih aktov ob upoštevanju omejitev, ki so določene s tem planom in usmeritev za smiselno zaokroževanje posameznih zaselkov.
	Zaradi pomanjkljivih evidenc so posamezne parcele stavbnih zemljišč v območjih razpršene gradnje le okvirno označene (brez oznake dejanske velikosti stavbnega oz funkcionalnega zemljišča. Korekture razmejitev se upoštevajo na podlagi PIA, ki določa velikost funkcionalnega zemljišča za posamezne vrste objektov.
	Stavbno zemljišče se smiselno določi v lokacijski dokumentaciji glede na specifično situacijo in dejansko potrebno velikost (opozorila lastnikov parcel pri urejanju posegov v prostor) in omejitve v določilih PIA. Navedene korekture se ne štejejo za spremembo plana.
	Organizacijska naloga je izdelava evidence stavbnih zemljišč na podlagi predhodno oblikovanih kriterijev za določitev funkcionalnih zemljišč objektov oz. ohišnic kmetij. Na podlagi nove evidence se dopolni kartografski del plana
	4.3 UREDITVENA OBMOČJA ZA TURIZEM, ŠPORT IN REKREACIJO IZVEN NASELIJ
	Za razvoj turizma in rekreacije so v planu opredeljene površine, ki zaradi gradnje objektov spremenijo namembnost in površine, ki imajo zaradi interesa turizma/rekreacije dvojno rabo (turistična dejavnost ne vpliva na spremembo primarne rabe, zahteva le določene ureditve in dostop na ta območja).
	4.4 UREDITVENA OBMOČJA ZA INFRASTRUKTURO IZVEN NASELIJ
	V kartografskem delu plana so določena območja za planirane ureditve prometne in komunalne infrastrukture izven naselij. Za večje posege v prostor, za katere je izdelava projektne dokumentacije določena kot organizacijska naloga, se dopolni plan na podlagi sprejete projektne dokumentacije.
	4.5 PRIDOBIVANJE RUDNIN
	4.5.1 PREMOG
	Pri Sečov1jah je območje rezerv premoga označeno kot območje za predvidene geološke in rudarske raziskave. Eksploatacija premoga se ne predvideva.
	4.5.2 SOL
	Kot obvezno izhodišče plana RS so v tem planu prevzete sečoveljske in strunjanske soline, območja pridobivanja mineralnih surovin - soli.
	V okviru sečoveljskih solin le sprejeta lokacija tovarne za industrijsko proizvodnjo soli, ki je začasno namenjena pralnici soli.
	V primeru plinifikacije območja bo ponovno preverjena ekonomska upravičenost graditve tovarne na tej lokaciji.
	4.6 KMETIJSTVO
	V planu so na podlagi kategorizacije kmetijskih zemljišč določene naslednje razmejitve območij kmetijskih zemljišč:
	4.6.1 PRVO OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
	Prvo območje kmetijskih zemljišč zajema najkvalitetnejša zemljišča, ki so trajno varovana za (intenzivno) kmetijsko proizvodnjo in katerih namembnost se spreminja le izjemoma (obvezna izhodišča plana RS).
	Občina Piran je kot predlog spremembe plana RS in občinskega plana predložila Ministrstvu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v potrditev spremembo razvrstitve kmetijskih zemljišč. K novi razvrstitvi oz. opredelitvi 1. območja kmetijskih zemljišč je občina Piran pridobila pozitivno mnenje pristojnega ministrstva (1991).
	V okviru sprememb plana Občine Piran (1998) so sprejete dodatne korekcije razmejitve 1. območja kmetijskih zemljišč. Vse potrebne korekcije so prikazane in utemeljene v posebnem elaboratu.
	4.6.2 DRUGO OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
	Drugo območje kmetijskih zemljišč zajema druga kmetijska zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo. Zemljišče je dolgoročno namenjeno za kmetijsko rabo, vendar so razmejitve manj obvezujoče kot pri prvem območju. Meje je mogoče korigirati na podlagi izdelanih strokovnih podlag za prostorske izvedbene akte v soglasju s pristojnimi službami.
	4.6.3 AGRARNE OPERACIJE
	Kartografski del piana, TTK 1:254000, list 5
	Planirano urejanje kmetijskih zemljišč obsega predvsem melioracije (namakanje, agromelioracije in odvodonjavanje , ki so opredeljene v kartografskem delu plana. Namakanje obsega tu naprave za zagotovitev vode, njeno distribucijo in rabo z namenom zagotoviti optimalno vlago v tleh. Predlagane lokacije so glede na njihov naravni potencial predvsem primerne za urejanje strnjenih nasadov, vinogradov, sadovnjakov in oljčnikov, posamezne lokacije so primerne tudi za proizvodnjo vrtnin.
	Poleg zgoraj navedenih melioracij, je mogoče izvajati manjše melioracije tudi na kmetijskih zemljiščih na drugih, (v planu) neopredeljenih lokacijah in sicer:
	male namakalne sisteme namenjene enemu ali več uporabnikom, ki uporabljajo sistem neodvisno drug od drugega;
	agromelioracije, ki ne pomenijo posega v prostor v smislu predpisov za urejanje naselij in drugih posegov v prostor (npr. planiranje zemljišča, založno gnojenje, krčenje drevesne zarasti in grmičevja na kmetijskih zemljiščih in tudi na prehodu gozda v kmetijska zemljišča v smislu zagotovitve izboljšanja pogojev rastišča in priprave zemljišča za posevke, nasade in trajne nasade);
	c) ureditev in izboljšanje obstoječih teras, poti, vodnih zajetij in jarkov,
	d) ureditev pašnikov.
	4.6.4 RIBIŠTVO IN MARIKULTURA
	Za razvoj marikultur je določena lokacija v Sečoveljskem zalivu ter na delu Sečovljskih solin. Površine na morje so omejene na določeno območje, znotraj katerega so razdeljene morske parcele za vzgojo školjk in rib. Za določitev dokončne zmogljivosti površin, namenjenih marikulturi, je potrebno izdelati oceno vpliva na okolje v skladu z veljavnim zakonom (organizacijska naloga).
	4.7 GOZDARSTVO
	4.7.1 LESNO PROIZVODNI GOZDOVI
	V kartografskem delu plana so določena gozdna zemljišča katerih osnovna funkcija je lesna proizvodnja. Režimi za gospodarjenje z gozdovi so določeni v gozdnogospodarskih načrtih.
	4.7.2 VAROVALNI GOZDOVI IN GOZDOVI POSEBNEGA POMENA
	Območja varovalnih gozdov in gozdov posebnega namena so prikazana v kartografskem delu plana.
	Organizacijska naloga je priprava podrobnejše opredelitve funkcij teh gozdov:
	1. Varovalni gozdovi
	(1) varovalna
	(2) hidrološka
	(3) zaščitna.
	2. Gozdovi posebnega pomena:
	(1) raziskovalna (rezervati)
	(2) dediščinsko varstvena (območja varovanja NKD)
	(3) turistično rekreacijska
	(širše območje turizma, pešpoti v gozdovih itd).
	Občina Piran bo zakonsko zavarovala območja varovalnih gozdov in gozdov posebnega namena. Režimi gospodarjenja in varovanja bodo določeni z odloki.
	4.8 VODNO GOSPODARSTVO
	V okviru osnovne vodnogospodarske dejavnosti bo potrebno zagotoviti redno vzdrževanje zgrajenih vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, naravnih vodotokov ter morske obale.
	Za celotno območje občíne je potrebno izdelati vodnogospodarski načrt (VGN), ki bo opredelil vse potrebne vodnogospodarske ukrepe.
	Namakanje

	Za namakanje kmetijskih zemljišč so v tem planu prikazana območja možnih akumulacij, katerih skupna zmogljivost bi zadostovala za namakanje 737 ha zemljišč (ob istočasni izgubi 48 ha zemljišč za akumulacije, nasipe in dovozne poti). Lokacije so določene na podlagi presoje tehničnih možnosti. Organizacijska naloga je priprava programa in projektov za postopno gradnjo. Podatki o akumulacijah so v prilogi k poglavju 4.8.
	Protipožarna varnost
	V okviru zagotavljanja protipoplavne varnosti je potrebno predvideti večja vzdrževalno-sanacijska dela na naslednjih objektih: obrambni nasipi v Sečoveljskih solinah
	sanacija nasipov in ustrezna ureditev struge Dragonje od izliva v morje (km 0,00) do mejnega prehoda Dragonja
	ureditev struge Dragonje gorvodno od mejnega prehoda Dragonja za preprečitev prelivanja visokih vod po dolini (območje pod Steno) in poplavne zaščite mejnega prehoda
	sanacija nasipov in ustrezna ureditev struge Drnice od izliva v morje (km 0,00) do km 4,200 (Rudnik) ter ureditev dostopne intervencijské poti ob levem bregu do izliva v morje
	ureditev odtočnih razmer potokov Fazan in Liminjan.
	Neurejenost vodotoka Dragonja je pogojena z opredeljenim statusom in odlokom varovanja celotne doline Dragonje, ki ga je sprejela občina Piran. Tako stanje ne zagotavlja ustrezne poplavne varnosti (25, 50 ali 100-letne) celotnega prostora. Organizacijska naloga je uskladitev vodnogospodarskih interesov in interesov varstva naravne dediščine.
	Ob strugah meteornih odvodnikov je potrebno zagotoviti dostopne in prehodne pasove širine 4,00 m za dostop s TGM pri izvajanju rednih vzdrževalnih del.
	Posebno skrb je potrebno posvetiti lokalnim vodnim virom. Sistematično je potrebno pristopiti k urejanju le-teh in zaščititi vodozbirna področja.
	5. ZASNOVA VARSTVA OKOLJA IN UREJANJA PROSTORA
	5.1 ZASNOVA VARSTVA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
	Kartografski del plana, TTK 1:25000, lista 6, 7; kartografska dokumentacija PKN 1:5000
	5.1.1 USMERTVE ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
	Vso naravno in kulturno dediščino obravnavamo v kontekstu s celotnim prostorom in njegovimi funkcijami s posebno pozornostjo in obvezo za ohranitev ter razvoj za najkvalitetnejši del, ki je razglašen za naravne znamenitosti ozIroma kulturne spomenike.
	Dediščino bomo obravnavali v aktivni vlogi kot vzpodbudo in možnost kvalitetnejšega urejanja prostora. Območjem in objektom, ki so le varovani zakonsko, je potrebno zagotoviti obstoj z odgovarjajočo namembnostjo.
	Zagotavljali bomo pogoje za povezovanje naravne in kulturne dediščine z vzgojno-izobraževalnimi, turističnimi in rekreacijskimi dejavnostmi ter s kulturno ponudbo.
	Kot obvezno izhodišče je povzeto iz plana RS varovanje dediščine krajinskih parkov Strunjan in Sečoveljske soline ter 28 najpomembnejših kulturnih spomenikov. Ostale naravne znamenitosti in kulturni spomeniki so obvezno izhodišče plana Občine Piran.
	Obvezna izhodišča za nadaljnji razvoj so ohranitev, obnova in varovanje objektov in območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov pri opredeljevanju njihove primarne rabe ter aktivno vključevanje v zasnovo namenske rabe prostora. Dejavnosti, ki ogrožajo vrednote dediščine ali spreminjajo njene značilnost, bodo razvojno podrejene dediščini ali izločene iz območij dediščine.
	5.1.2 IZHODIŠČA ZA ZASNOVO VARSTVA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
	Pri varovanju naravne in kulturne dediščine upoštevamo naslednje kategorije:
	(1) Objekti in območja, ki so zakonsko zavarovani oz. z odloki razglašeni za naravne znamenitosti in kulturne spomenike; režimi varovanja so določeni z odloki. Pri urejanju prostora v območjih naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov je obvezno prednostno upoštevati varstveni interes.
	(2) Varovanje naravne in kulturne dediščine s planskimi usmeritvami; razvojne možnosti v območju dediščine se usklajujejo v procesu planiranj,a z ostalimi interesi v prostoru.
	(3) Poseganje v območja naravne in kulturne dediščine je mogoče le po predhodnem soglasju pristojne varstvene službe.
	V nadaljevanju povzemamo pregled zasnove VNKD po zavarovanih in varovanih objektih/območjih. Podrobnejši podatki so v strokovnih podlagah za varstvo naravne in kulturne dediščine. Objekti in območja so prikazana v kartografskem delu plana.
	Oznake:
	* obvezno izhodišče plana RS ostale naravne znamenitosti in kulturni spomeniki so obvezno izhodišče plana Občine Piran šifre objektov območij so prevzete iz evidence MZVNKD
	5.1.3 ZASNOVA VARSTVA NARAVNE DEDIŠČINE
	5.1.3.1 NARAVNE ZNAMENITOSTI - razglašene z odloki
	Režimi varovanja so določeni v odlokih, podrobnejše smernice za varovanje in razvoj določi pristojna služba za varstvo NKD.
	Krajinski parki (KP)
	1.3. KP Sečoveljske soline*
	1.3.2 KP Strunjan*
	Naravni rezervati (NR)
	1.4.1 NR Ob rudniku (del KP Sečoveljske soline)
	1.4.2 NR Stojbe (dei Sečoveljske soline)
	1.4.3 NR Curto - Pichetto (del KP Sečoveljske soline)
	1.4.4 NR Stare soline (del KP Sečoveljske soline)
	1.4.5 NR Strunjan (del KP Strunjan)
	Naravni spomeniki (NS)
	1.5.1 NS Jezeri v Fiesi; ravnica, ki obdaja jezeri se opredeli kot vplivno območje
	1.5.2 NS Rt Madona - Piran
	1.5.3 NS Grič Stena - dolina Dragonje
	1.5.4 NS Reka Dragonja s pritoki
	1.5.5 NS Laguna Stjuža (del KP Strunjan)
	Spomeniki oblikovane narave (SON)
	1.6.1 SON Drevored pinij pri Strunjanu (del KP Strunjan)
	1.6.2 SON Park pred otelom Palace Portorož
	1.6.3 SON Park ob vili Tartini - Strunjan (del KP Strunjan)
	5.1.3.2NARAVNA DEDIŠČINA - plansko zavarovanje
	Za vrste naravne dediščine so določeni okvirni režimi; podrobnejše usmeritve ter merila in pogoje za urejanje prostora v območjih naravne dediščine opredeli pristojna varstvena služba.
	Geomorfološka dediščina
	1.7.1 GD Klif piranskega polotoka - med Piranom in Fieso
	1.7.2 GD Klif piranskega polotoka - med Fieso in Pacugom
	1.7.3 GD Klif piranskega polotoka - med Pacugom in Strunjanom Za vse posege veljajo splošne prepovedi in omejitve za geomorfološke spomenIke.
	Oblikovane zelene površine
	1.7.4 ZP Portorož - park pri hotelu Metropol
	1.7.5 ZP Portorož - kompleks vrtov in parkov (ob poslovni stavbi Droge)
	1.7.6 Portorož - nasad borovcev ob cesti Portorož - Lucija
	1.7.7 ZP Portorož - zelene površine pred predorom pri Valeti
	1.7.8 ZP Portorož - drevored ob Koperski cesti (od Portoroža do Valete)
	Na oblikovanih zelenih površinah in drevoredih je prepovedano graditi stavbne objekte, poškodovati drevje in grmovje, spreminjati ekološke pogoje rasti.
	Kulturna krajina
	1.7.9 KK Piranski polotok
	1.7.10 KK Območje Sv. Peter (Raven) - Padna - Nova vas
	1.7.11 KK Strunjanska dolina
	Na območju kulturne krajine se varujejo naravne in antropogene značilnosti pred posegi, ki bi negativno vplivali na ekološko ravnovesje in ambientalno krajinsko podobo pokrajine. Obnavljati je potrebno obstoječe trase, oblikovanje škarp, urejanje dovoznih poti pa izvajati brez večjih posegov v značilnosti krajine.
	Morje
	1.7.12 Obrežno morje
	Zaradi izrednega pomena biotopov na obeh straneh obrežne črte za ohranjanje biološke raznolikosti in ekološke stabilnosti morskega ekosistema, se obrežno morje kot celota v planu opredeli kot naravna dediščina.
	Pri posegih v obrežno morje ter morsko dno se smiselno uporabljajo določbe varstvenih režimov
	5.1.4 ZASNOVA VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE
	5.1.4.1 KULTURNI SPOMENIKI - razglašeni z odloki.
	Režimi varovanja so določeni z odloki, podrobnejše smernice za varovanje in razvoj določi pristojna služba za varstvo NKD.
	Arheološki spomenki
	2.2.1 AS Dragonja, Grubelce,
	2.2.3 AS Lucija, okolica hotela Metropol,
	2.2.4 AS Padna - pod-Sabatom,
	2.2.5 AS Piran, Fornače,
	2.2.6 AS Portorož, Fizine,
	2.2.7 AS Šterenci, Pejžanc, Nad Valo,
	2.2.8 AS Seča, Jernej
	2.2.9 AS Sečovlje – Sv. Nedelja,
	2.2.10 AS Strunjan, San Basso.
	Urbanistični spomeniki
	2.8.1 URS Padna, vaško jedro* z neposredno okolico
	2.8.2 URS Piran, mestno jedro* z neposredno okolico
	2.8.3 URS Sv. Peter, vaško jezero z neposredno okolico
	2.8.4 URS Sv. Peter, zaselek Goreli.*
	Umetnostni in arhitekturni spomeniki
	Piran
	2.6.1 UAS Bolniška ulica 12.
	2.6.2 UAS Palača Gabrielli, Cankarjevo nabrežje 3,*
	2.6.3 UAS Gallusova 2,
	2.6.4 UAS Gregorčičeva ulica 8
	2.6.5 UAS Palata Trevizini, Kidričevo nabrežje 2,
	2.6.6 UAS Tartinijevo gledališče, Kidričevo nabrežje 6,*
	2.6.7 UAS Palača Ventrela, Leninova ulica 1,
	2.6.8 UAS Levstikova ulica 8,
	2.6.9 UAS Rondela, svetilnik, Prešernovo nabrežje,*
	2.6.10 UAS Prvomajski trg, 2
	2.6.11 UAS Pusterla 11,
	2.6.12 UAS Savudrijska ulica 9,
	2.6.13 UAS Stjenkova ulica 3, Secesijska hiša,
	2.6.14 UAS Sodniška palača, Tartinijev trg,
	2.6.15 UAS Občinska palača, Tartinijev trg 2,*
	2.6.16 UAS Tartinijeva hiša, Tartinijev trg 8 in Kajuhova ulica 12,*
	2.6.17 UAS Baročna hiša, Tartinijev trg 10,
	2.6.18 UAS Trg bratstva 7,
	2.6.19 UAS Kasina, Trubarjeva ulica 1,
	2.6.20 UAS Palača Fonda, Vojkova ulica 1,
	2.6.21 UAS Hiša Benečanka, Ulica IX. korpusa 2,*
	2.6.22 UAS Ulica svobode 5,
	2.6.23 UAS Plača Apollonio, Ulica svobode 24,*
	2.6.32 UAS Krstilnica, Adamičeva ulica,*
	2.6.33 UAS Zvonik, Adamičeva ulica,*
	2.6,34 UAS Ž.c. Sv Jurija, Adamičeva ulica,*
	2.6.35 UAS Cerkev in samostan Sv. Frančiška, Bolniška ulica,*
	2.6.36 UAS P.c. Marije Snežne, Bolniška ulica,*
	2.6.37 UAS P.c. Marije Zdravja, Prešernovo nabrežje,
	2.6.38 UAS P.c. Sv. Petra, Tartinijev trg,*
	2.6.39 UAS Pc. Sv. Roka, Trg bratstva,
	2.6.40 UAS Pc. Sv. Štefana, Trubarjeva ulica,
	2.6.41 UAS P.c. Marije Tolažnice, Ulica IX. korpusa,
	2.6.44 UAS Mestno obzidje z vrati,*
	2.6.45 UAS Vodnjak, Prvomajski trg,*
	2.6.46 UAS stebra za zastave, Tartinijev trg,*
	2.6.47 UAS Tartinijev spomenik Tartinijev trg,* Portorož
	2.6.24 UAS Magasen Grando, Magasen Monfort,* Obala 10,
	2.6.25 UAS Poslovna stavba "Droga" Portorož,* Obala 27,
	2.6.26 UAS Palace hotel,* Obala 45,
	2.6.27 UAS Sanatorij dr. Pupini, Stara cesta 1,
	2.6.28 UAS Kosmačeva hiša, Stara cesta 28,*
	2.6.30 UAS Ostanki c. Sv. Bernardina,* Bernardin,
	2.6.48 UAS Obala 55*
	Seča
	2.6.29 UAS Forma Viva, Razstavišče kamnitnih plastik, Stolp s teraso,*
	Padna
	2.6.31 UAS Pc. Sv. Blaža,
	Sv. Peter
	2.6.42 UAS Pc. Sv. Petra,
	Strunjan

	2.6.43 UAS Ž.c. Marijinega prikazovanja.*
	Etnološki spomeniki
	2.10.1 ES Tonina hiša, Sv. Peter št. 36*
	2.10.2 ES Strunjan št. 79
	2.10.3 ES Strunjan št. 95 in 96
	2.10.4 ES Strunjan 81*
	2.10.5 ES Strunjan 94*
	2.10.6 ES Strunjan 101
	2.10.7 ES Strunjan 114 Zgodovinski in memorialni spomeniki
	2.4.1 ZS Nova vas, spomeniki padlim NOB,
	2.4.2 ZS Portorož, Spomenik partizanompo morščakom 1941-1945,
	2.4.3 ZS Portorož, Pod hotelom Metropol,
	2.4.4 ZS Sečovlje, Pri osnovni šoli,
	2.4.5 ZS Strunjan, Spomenik.
	Tehnični spomeniki
	2.12.1 TS Sečovlje, Sečoveljske soline
	2.12.2 TS Strunjan, Strunjanske soline
	5.1.4.2 KULTURNA DEDIŠČINA - plansko zavarovanje
	Arbeološka dediščna
	2.1.1 A Lucija - Lucan
	2.1.2 A Lucija - Vmjole
	2.2.3 A Strunjan - Borgola
	Pred zemeljskimi in gradbenimi deli na varovanem območju je potrebno teren arheološko raziskati. V primeru pomembnih najdb ali arhitekture se le te prezentirajo in so tu ali v sklopu novogradnje.
	V dolini Borgola v Strunjanu gradnja ni dovoljena.
	Urbanistična dediščina
	2.7.1 UR Dragonja - zaselek Slami,
	2.7.2 UR Nova vas,
	2.7.3 UR Portorož
	2.7.4 UR Zaselka Šentjane, Beli križ
	2.7.5 UR Sv. Peter - zaselek Koščiči
	2.7.6 UR Sv Peter - zaselek Špehi
	2.7.7 UR Sv. Peter - zaselek Šterenci,
	2.7.8 UR Seča,
	2.7.9 UR Sečovlje,
	2.7.10 Sečovlje - Krog,
	2.7.11 UR Strunjan.
	Varuje se tlorisni gabarit naselja, znotraj pa višinski gabariti in tlorisna mreža.
	Vplivno območje zajema širši prostor in se varuje kot prostorski okvir dediščine in kot njena panoramska sestavina.
	Južno pobočje piranskega polotoka, Šentjane, Seča, Strunjan se varujejo z značilnostmi razloženega naselja, znotraj naselij pa ambienti posameznih domačij, varuje se tudi naravno okolje kot sestavina naselbinske dediščine.
	Sečovlje - Krog, varuje se nekdanji samostanski kompleks v celoti, značilna silhueta, vidna od daleč. Vplivno območje se varuje kot krajinski okvir dediščine in panoramska sestavina.
	Umetnostna in arhitektonska dediščina
	2.5.1 UA 2t c. Sv. Lucija, Lucija
	2.5.2 UA Podeželska vila, Sečovlje 95.
	Varuje se zunanjščina in notranjščina objekta.
	Etnološka dediščina
	2.9.1 E Strunjan št. 152,153 - SOLINSKI HRIB
	2.9.2 E Strunjan št. 80
	2.9.3 E Strunjan št.,92
	2.9.4 E Strunjan št. 112
	5.2 ZASNOVA VARSTVA IN IZBOLJŠANJA OKOLJA
	Pomembnejše splošne usmeritve na področju varstva okolja so:
	sistematično in sankcionirano reševanje odprtih ekoloških problemov,
	dosledno preverjanje novih investicijskih pobud za razvoj gospodarskih in drugih dejavnosti z ekološkega vidika in preprečevanje ekološko vprašljivih investicij,
	usmerjanje razvoja poselitve tako, da bo v čim manjši meri prizadeta kvaliteta zraka in vode ter, da se poselitev ne bo širila na račun kvalitetnih kmetijskih in gozdnih zemljišč,
	zagotoviti bomo izdelavo katastra virov vseh vrst onesnaževanja in izvajati potrebne meritve - zlasti na območjih, ki so razvojno zanimiva. Pri tem je potrebno koncipirati enotno razreševanja ekološke problematike na ravm regije in oblikovati strokovne delovne skupine za pripravo izvedbe in spremljanje operativnega programa varstva okolja.
	5.2.1 VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE KVALITETE VODA
	Določitev varstvenih območij vodnih virov in sprejetje odlokov o zavarovanju.
	Nadaljevanje izdelav študij in akcije za sanacijo akvatorija.
	Prednostna naloga je izboljšanje kvalitete vodotokov predvsem z urejanjem kanalizacije in izvajanjem ukrepov za zmanjševanje erozije.
	Poostriti moramo nadzor nad načinom hranjenja naftnih derivatov.
	Proučiti je treba varnostne ukrepe pri prenosu in pretovarjanju vseh strupenih in okolju škodljivih snovi na morju in kopnem.
	Več nadzora in izobraževanja uporabnikom, moramo nameniti pri uporabi umetnih gnojil in škropil.
	5.2.2 VAROVANJE KVALITETE ZRAKA
	Postopna plinifikacija je prednostni ukrep, ki ga moramo podpirati s ciljem izboljšave kvalitete zraka
	5.2.3 RAVNANJE Z ODPADKI
	Medobčinska naloga je določitev in ureditev odlagališča komunalnih odpadkov za zaledje obalnih občin s ciljem ekonomsko in prostorsko sprejemljivega, neškodljivega odlaganja.
	Sedanje odlagališče se razširi in sprotno sanira v gozdna zemljišča. Sanirajo se vsa črna evidentirana odlagališča.
	Razreševanje problematike posebnih odpadkov bomo prednostno reševali z uvajanjem tehnoloških izboljšav, ki bodo zmanjšale nastanek posebnih odpadkov z uvajanjem zaprtih krogotokov ter z uporabo takšnih materialov, ki jih bo možno ponovno uporabiti v proizvodnji.
	Celovito reševanje dela posebnih odpadkov, ki ga ni mogoče reciklirati, se rešuje na republiški oz. regionalni ravni.
	Na občinski ravni moramo določiti lokacijo odlagališča odpadnega gradbenega materiala in zemljin iz izkopov (organizacijska naloga).
	Podjetja naj še vključuje o v borzo odpadnih surovin, za občane pa je potrebno razširiti mrežo zbiranja sekundarnih surovin.
	5.2.4 VARSTVO PRED HRUPOM
	Izdelali bomo evidenco stanja hrupa v naravnem in bivalnem okolju in pripravili programe prednostnih sanacij.
	5.2.5 VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE ZEMLJIŠČ
	Poleg učinkovitejšega varovanja kvalitet zemljišč pred onesnaženjem in nesmotrno preobrazbo je potrebno posebno pozornost posvetiti načinu in obsegu izvajanja planiranih melioracij; poleg uskladitve interesov varovanja krajinske podobe naravne in kulturne dediščine ter varovanja kvalitete voda je potrebno ugotoviti tudi ekonomsko upravičenost planiranih posegov.
	Agrokarta kot podlaga za smotrno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči mora vsebovati tudi elemente varstva okolja.
	Gozdnogospodarski načrti kot podlaga za smotrno gospodarjenje z gozdnimi zemljišči enako kot agrokarta usklajujejo elemente varstva okolja.
	Agrokarta in gozdnogospodarski načrti morajo vsebovati tudi opredelitve za sanacijo in smotrno rekultivacijo poškodovanih območij.
	5.3 USMERITVE ZA UREJANJE PROSTORA
	Plan opredeljuje tako obvezna izhodišča, ki jih je potrebno upoštevati za posege v prostor pri urejanju prostora, kakor tudi usmeritve in možne rešitve, katere je potrebno podrobneje proučiti pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov.
	5.3.1 USMERITVE ZA URBANISTIČNO UREJANJE NASELIJ
	5.3.1.1 Območja naselij
	Za območja, v katera usmerjamo urbani razvoj, so obvezna podrobnejša izhodišča za urejanje prostora, opredeljena v urbanističnih zasnovah (pogl. 6).
	Za urejanje vseh ostalih naselij v občini veljajo naslednje usmeritve:
	Razvoj urbanih dejavnosti bomo usmerjali v ureditvena območja naselij mestnega značaja in v ureditvena območja turistično-rekreacijske, prometne, komunalne in druge urbane dejavnosti izven naselij. Ureditvena območja so določena v kartografskem delu plana.
	V ureditvenih območjih strnjenih urbano - ruralnih naselij tipa D, C in izjemoma B so skladno s prostorskimi možnostmi in razvojnimi usmeritvami planirane ureditve manjših novih kompleksov za stanovanja, oskrbo, drobno gospodarstvo in turizem.
	Razvoj dopolnilnih dejavnosti v podeželskih naseljih, se usmerja tako, da ne ruši in načenja proizvodnih procesov v kmetijski dejavnosti ter ne slabša bivalne kvalitete in ekoloških razmer. Nemoteče dejavnosti je mogoče locirati tudi v območja, ki so označena kot pretežno stanovanjska.
	V tem planu so upoštevane obvezne razmejitve zavarovanih območij, ostale razmejitve pa so globalne in jih je mogoče dokončno določiti na podlagi podrobnejših preveritev pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov.
	Za naselja razloženega tipa so meje ureditvenih območij zaradi številnih specifičnih problemov na planski ravni le okvirno določene, za pretežni del območja razpršene gradnje pa niso določene. Prostorski razvoj teh naseli'' bo potrebno usmerjati predvsem na podlagi razvojnih iniciativ prebivalcev naselij ob upoštevanju tipov naselij, tipov kulturne krajine in morfoloških značilnosti naselij, ki pogojujejo obliko naselij, njihovo rast ter oblikovanje krajinske in ambientalno-naselbinske celote.
	Preobrazba kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča v ureditvenih območjih podeželskih naselij, bo potekala na podlagi uskladitve interesov lastnikov teh zemljišč.
	V okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi se kot obvezna izhodišča v podeželskih naseljih upoštevajo označena zemljišča, namenjena dejavnosti širšega pomena in zemljišča z omejeno rabo. V območjih, ki so v planu določena za pretežno storitvene in / ali oskrbne dejavnosti, je možna tudi gradnja stanovanjskih objektov na podlagi predhodne širše presoje lokacijskih pogojev.
	5.3.1.2 Urbanistično urejanje v območjih naselij
	Temeljna izhodišča in predpogoj za racionalnejši razvoj naselij so:
	smotrna uporaba obstoječih stavbnih zemljišč,
	prenavljanje in izboljšanje obstoječega stavbnega fonda,
	dolgoročni programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
	usklajeni razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
	urbanistično oblikovalska določila, ki upoštevajo ohranitev in
	izboljšanje značilnega oblíkovnega izraza posameznih naselij,
	dvig komunalnega in prometnega standarda v naseljih in med naselji,
	Pri nadaljnjem razvoju naselij je pomembna opredelitev faznosti izgradnje: V prvem obdobju bo poudarek na zapolnitvah in kvalitativni prenovi delno pozidanih območij, istočasno pa je potrebno zagotoviti odpiranje in urejanje novih površin za naslednje obdobje.
	Pri opredelitvi površin za dolgoročni razvoj naselij je v faznosti izgradnje pomemben pogoj možnosti priključitve na kanalizacijsko omrežje čistilne naprave.
	Nujen predpogoj za smotrno urejanje naselij v katera se usmerja razvoj urbanih dejavnosti, je oblikovanje dolgoročne zemljiške politike.
	Pri razvoju in urejanju naselij se upoštevajo razvojne usmeritve in funkcije naselij v omrežju naselij (določene s plansko tipologijo naselij in sistemom centralnih naselij - glej prilogo k poglavju 3. 1).
	Usmeritve za razvoj posameznega tipa naselja so razvidne iz priloge k poglavju 5.3.1 "Usmeritve za razvoj in urejanje naselij".
	Pri obliki stanovanjske gradnje bo v urbanih in pretežno urbanih naseljih prevladovala strnjena enodružinska zazidava, manjši bo delež blokovne gradnje.
	Pri načrtovanju stanovanjske gradnje je treba zasnovati takšne oblike, ki bodo racionalne in oblikovalsko primerne tipu naselja, istočasno pa bodo vključevale tiste vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju.

	Z zagotovitvijo humanega in kvalitetno oblikovanega bivalnega okolja v območjih organizirane individualne gradnje, s sistematičnim informiranjem graditeljev o prednostih bolj zgoščene enodružinske gradnje ter s stimulacijami pri bančnih posojilih se bodo usmerjali individualni graditelji na načrtovana območja. Delež blokovne gradnje je predviden samo v Luciji in to v manjšem obsegu, v skladu z občinsko stanovanjsko politiko.
	Urejanje površin za oskrbne in storitvene dejavnosti bo potrebno zagotoviti predvsem z ureditvijo sedanjih (centralnih) območij naselij. Za ocenjene nove potrebe zadostujejo še proste površine v teh območjih; delno pa jih bo treba pridobiti s temeljitejšo gradbeno prenovo starih jeder. Nemoteče oskrbne in storitvene dejavnosti, ki ne potrebujejo večjih površin se vključujejo v območja, ki so označena kot pretežno stanovanjska. Tudi v območjih, ki so v planu določena za pretežno storitvene in / ali oskrbne dejavnosti, je možna tudi gradnja stanovanjskih objektov na podlagi predhodne širše presoje lokacijskih pogojev (v okviru PIA).
	Za pridobivanje novih površin za te (in tudi druge) dejavnosti je potrebno v večji meri sanirati obstoječi gradbeni fond, še posebej bi se morali posvetiti kvalitetni arhitekturni dediščini in v ta namen podrobno proučiti njeno stanje.
	Lokacije manjših lokalov se praviloma usmerja v ureditev pritličij obstoječih in novih objektov. V primeru upravičenih potreb pa je možna postavitev kioskov ali drugih začasnih objektov (npr. plažni objekti). Postavitev začasnih objektov se rešuje na podlagi občinskega odloka oz. s prostorskim izvedbenim aktom.
	Sistematično je potrebno urejati nove površine za razvoj obrti ter glede na specifične pogoje postavljati tudi omejitve pri izboru bodočih proizvodnih dejavnosti. Nemoteče obrtne dejavnosti, ki ne potrebujejo večjih delavnic, se lahko vključujejo v območja, ki so označena kot pretežno stanovanjska.
	Določene površine v naselju bodo namenjene pretežno za šport in rekreacijo za potrebe šolskih otrok, športnih klubov, za rekreacijo domačih prebivalcev in v turistične namene in bodo urejene kot športna igrišča s pripadajočo infrastrukturo. Podrobnejša namenska raba se bo določila ob izdelavi PIA in ob pridobitvi mnenj in pogojev pristojnih soglasodajalcev ter ob izdelavi poročila o*oceni vpliva na okolje.
	V zasnovi namenske rabe površine so kot sestavni del koncepta zelenih površin določene javne zelene površine. Javne zelene površine so opredeljene kot nezazidljivo stavbno zemljišče. V zelenih pasovih, označenih v planu, je dopustno urejanje pešaških in kolesarskih poti, manjših otroških igrišč, ureditev trim stez in drugih ekstenzivnih ureditev za rekreacijo, sezonskih provizoričnih objektov itd.
	Osnovna funkcija javnih zelenih površin je izboljšava ambientalnih kakovosti, zaščite pred vplivi onesnaženja bivalnega okolja, ločitev območij z različno rabo, ohranitve delov značilne krajine v poseljenem območju, itd. Izjemoma so namenjene ljubiteljski obdelavi (vrtički).
	5.3.2 USMERITVE ZA UREJANJE OBMOČIJ SEKUNDARNIH BIVALIŠČ
	Problem sekundarnih bivališč je potrebno reševati skladno z razvojem poselitve in turizma. Pri tem bomo upoštevali naslednje usmeritve:
	Sekundama bivališča bomo obravnavali kot stanovanjsko gradnjo z vsemi prostorskimi in funkcionalnimi zahtevami in pogoji.
	Turistično razvojno zanimiva območja ter območja varstva naravne dediščine in kulturne krajine bomo varovali pred tovrstnimi posegi; le-te bomo po potrebi usmerjali v posebne zazidljive cone naselij s turistično rekreacijskim značajem.
	V celotnem območju občine niso planirana nova območja za sekundarna bivališča. Dopusti se smiselna zaokrožitev obstoječih območij, sanacija, prenova ter adaptacija obstoječih objektov v sklopu naselij ali samotnih domačij.
	5.3.3 ODPRTI PROSTOR
	Pri vseh posegih v naseljih in v odprtem prostoru se upošteva kulturno - krajinsko identiteto in kontinuiteto, varovanje dobrin splošnega družbenega pomena ter varovanje in kakovostno preobrazbo naravnega in ustvarjenega okolja.
	Pozornost je treba posvečali ekološko skladnim oblikam spodbujanja kmetijske in gozdarske dejavnosti. Pri melioracijskih posegih se daje prednost naravnim sistemom rešitev pred tehnološko usmerjenimi z visokim tehnološkim tveganjem. Obvezna je izdelava ureditvenih načrtov.
	Vse posege v prostor, ki imajo širše posledice na okolje in preobrazbo krajine, je treba obvezno pravočasno podrobneje preveriti z vidika varovanja okolja in/ali prostorskih vrednot ter identitete.
	Razvoj linijskih infrastrukturnih objektov izven naselij in vodnogospodarskih ureditev bo na podlagi usmeritev tega plana rešen s prostorskimi izvedbenimi akti na podlagi projektne dokumentacije.
	Razvoj kmetijstva in gozdarstva v prostoru se bo izvajal na podlagi letnih programov pospeševanja kmetijstva in gozdnogospodarskih načrtov
	5.3.4 PRIOBALNI PAS
	Pri vseh posegih v priobalni pas (plaže, nasutja, pomoli itd.) in v morje ter v morsko dno se smiselno upoštevajo določila varstvenih režimov.
	Površine v priobalnem pasu in vodne površine naj bodo namenjene poleg športu in rekreaciji še turizmu ter oskrbni in storitveni dejavnosti.
	V priobalnem pasu, namenjenem za kopanje in rekreacijo, je dovoljena gradnja bazenov, športnorekreacijskih objektov, plažnih objektov in drugo v skladu s PIA za določeno območje.
	S prostorskimi izvedbenimi akti se bo namenska raba natančno določila ob pridobitvi mnenj in pogojev pristojníh soglasodajalcev ter ob izdelavi poročila o oceni vpliva na okolje.
	6. URBANISTIČNE IN KRAJINSKE ZASNOVE
	6.1. URBANISTIČNE ZASNOVE
	6.1.1. U-I. URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA PIRAN
	Cilji in usmeritve
	Globalna usmeritev in strategija nadaljnjega razvoja mesta Piran izhaja iz njegove funkcije občinskega središča z intenzivnim prepletanjem s turistično dejavnostjo. Prostorski razvoj temelji na kompleksni revitalizaciji historičnega mestnega tkiva z vplivnim območjem in razvoja dejavnosti, ki izhaja iz valorizacije primernosti in ranljivosti prostora.
	Smotrna in uravnotežena razporeditev dejavnosti, sanacija in dograditev komunalne infrastrukture, prometna ureditev (ki temelji na postopnem izločanju motornega prometa iz historičnega mestnega jedra), ureditev obale ter zelenih varovanih in rekreativnih površin so osnovni cilji prostorskega razvoja mesta.
	Zasnova namenske rabe in razvrstitev dejavnosti v prostoru
	Namenska raba mestnega jedra je polivalentna z javnimi programi (dejavnosti, ki ne povečujejo obremenitev in emisij v prostoru) pretežno v pritličjih in s stanovanji v nadstropjih.
	Sanacija in revitalizacija obstoječe stavbne strukture mora težiti h kvalitetnemu prestrukturiranju površin in vsebin. Stanovanjski sklad (število stanovanjskih enot)se bo na račun zvišanja kakovosti bivanja zmanjšal.
	Območja s prevladujočo rabo:
	oskrbno storitvene dejavnosti: obod Tartinijevega trga do hotela Piran in do muzeja pomorstva, pa do območja piranskih vrat in Fornač;
	oskrbno storitvene dejavnosti in turizem: mestni rob od hotela Piran do Pusterle;
	območje vzgoje in izobraževanja: OŠ Ciril Kosmač, OŠ z italijanskim učnim jezikom, gimnazija, VVZ, stara bolnica v Piranu, sedaj Visokošolski center in Morska biološka postaja;
	stanovanjska območja nad starim mestnim jedrom: Razgled - Mogoron - Moštra, območje za pokopališčem, območje vrstnih hiš ob obzidju
	območje za šport in rekreacijo, območje predvidene garažne hiše ter stadion pri pokopališču;
	območje zelenih površin: zelene površine vplivnega območja historičnega mestnega jedra z varovalno funkcijo ohranjanja kvalitetne krajinske in mestne slike (zelene površine ob cerkvi sv. Jurija, na območju obzidja, območje Razgled - Mogoron - Moštra in Fornače). Del zelenih površin zahodno od mestnega jedra se parkovno uredi.
	priobalni pas od hotela Piran do obokov pod cerkvijo;
	priobalni pas od Tartinijevega trga do hotelov Bernardin.
	Kulturni dejavnosti se nameni vloga pomembnega dejavnika revitalizacije mesta in sooblikovalca turistične ponudbe. Ustrezno tej vlogi se ohranijo obstoječi in zagotovijo novi objekti in površine namenjene razvoju kulturne dejavnosti.
	Načrtovana polivalentna razporeditev dejavnosti v prostoru temelji na obstoječih dejavnostih, ki so stabilne in potrebne za kvalitetno bivalno in delovno okolje ter uvajanju novih atraktivnih in vitalnih programov, še posebej na obalnem mestnem robu.
	Komunalna in prometna infrastruktura
	a) Komunalna infrastruktura
	Komunalna infrastruktura se sistematično obnovi in dogradi, ker ne ustreza obstoječim zmogljivostim ter ne omogoča nadaljnjega razvoja. Planirani posegi:
	elektroenergetsko omrežje se sanira in dogradi na nazivno napetost 20 kV
	sanacija in dograditev telefonskega omrežja
	izgradnja kabelske TV
	plinifikacija mesta
	Sanacija in dograditev komunalnih vodov naj poteka kompleksno in sočasno s prenovo mestnih površin (ulic, trgov). Prostozračni vodi se odstranijo in namesto tega pokablijo.
	b) Promet
	Za prometno razbremenitev piranskih vrat je potrebno izboljšati in urediti prometni dostop do piranskega obzidja. Lokacije garažnih hiš so predvidene ob vhodih v mesto in pogojene s terenskimi danostmi in zmogljivostjo prostora. Morebitne garažne hiše znotraj mestnega jedra so namenjene izključno stanovalcem. Prometna ureditev v območju historičnega mestnega jedra mora temeljiti na izločanju motornega prometa in uvajanju ustreznega javnega prometa in omejene intervencije. Celotno območje je opredeljeno kot peš cona s poudarkom na obalni peš poti do Portoroža in Fiese. Avtobusno postajališče za medmestni promet se ukine in preseli na ustreznejšo lokacijo v Lucijo.
	c) Maritimne ureditve
	Obalni pas sega od obokov pod cerkvijo sv. Jurija do hotelov Bernardin. Urejene plaže so predvidene na Pusterli, pred hotelom Piran, ob parkirišču v piranskih vratih in od Fornač do Bernardina. Obala zaščitena s skalometom naj se priredi za kopanje z ustreznimi dostopi in sezonsko sidranimi plavajočimi ploščadmi. Naravna plaža se ohranja samo od cerkve naprej proti Fiesi. Na območju pristanišča ni predvidenih sprememb. V Fornačah je predvidena gradnja pomola za potrebe Morske biološke postaje.
	Urbanistično oblikovalske usmeritve in načini urejanja

	Kompleksna gradnja v ureditvenem območju mesta Piran ni predvidena. Možna je gradnja, dograjevanje in prenova znotraj območja obstoječe grajene strukture. Glede na značaja kulturnega in urbanističnega spomenika ter njegovega vplivnega območja je potrebno oblikovanje objektov in mestnega prostora uskladiti s pogoji in smernicami MZVNKD Piran. Oblikovanje novih objektov mora biti podrejeno varovanju mestne in krajinske slike in konfiguraciji terena. Izpostavljeni trakti morajo vključevati javne programe, usklajene s kontaktnimi območji.
	Na potezi od piranskih vrat do hotela Emona mora biti dograjevanje podrejeno oblikovanju mestne obalne promenade z javnimi programi. Območje piranskih vrat je oblikovano v smislu vhoda v mesto z ustrezno rešitvijo stacionarnega prometa.
	Celotno ureditveno območje mesta se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, ki se delijo na:
	območje historičnega mestnega jedra
	območje zelenih površin
	območje stavbnih zemljišč v vplivnem območju mestnega jedra
	Za območje Fornač in Piranskih vrat je predvidena izdelava ureditvenega načrta. Posamezna območja novih posegov se urejajo z ureditvenimi in zazidalnimi načrti, oziroma lokacijskimi načrti za infrastrukturne objekte in naprave.
	6.1.2. U-II. URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA PORTOROŽ
	Cilji in usmeritve
	Globalna usmeritev in strategija nadaljnjega razvoja naselja Portorož temelji na uravnoteženem in kvalitetnem razvoju obstoječih dejavnosti. Osnovno izhodišče je kakovostno prestrukturiranje in razvoj dejavnosti izhaja iz primernosti in zmogljivosti prostora in odpravljanje neskladja med turističnimi zmogljivostmi ter prometno in komunalno infrastrukturo, kakor tudi s plažnimi in oskrbno storitvenimi zmogljivostmi.
	Razvoj poselitvenih območij je usmerjen na zaključevanje obstoječe grajene strukture v smislu izboljšanja bivalnega in delovnega okolja in dopolnjevanja s kakovostnimi programi. Manjši obseg stanovanjske gradnje le predviden na Šentjanah na stiku z obstoječe pozidavo.
	Zasnova namenske rabe in razvrstitev dejavnosti v prostora
	Ustvarjene danosti in strategija razvoja naselja opredeljujeta dograjevanje naselja ob smiselnem upoštevanju obstoječih struktur in funkcij. Prevladujejo stanovanjske in turistične površine, ki se dopolnjujejo s spremljajočimi oskrbno storitvenimi dejavnostmi. Ravno uravnotežen in kvaliteten razvoj slednjih pa je odločujoč pri oblikovanju skladnega odnosa med stanovalci, zaposlenimi in obiskovalci.
	Območja s prevladujočo namensko rabo:
	stanovanjska območja: Pod anteno, Lepa cesta, Fizine, Letoviška in Ob progi. Predvidena nova stanovanjska območja so le kot zaokrožitev obstoječih površin na Belem križu. Manjši obseg stanovanjske gradnje je predviden na Šentjanah na stiku z obstoječo pozidavo;
	turistična območja: Bernardin, hoteli Slovenija, Riviera, Palace in Metropol;
	območja oskrbno storitvenih dejavnosti: center Beli križ, center Fizine (skladišča soli), objekti med cesto Obala in morjem ter območje centra Portoroža;
	območje vzgoje in izobraževanja: območje visokošolskega centra (sedanji Korotan in pomorska šola), območje šol v Portorožu;
	zelene površine: območje antene, vrh Bernardina, območje vrtnarije kot centralni mestni park (arboretum), kontaktno območje ob Koprski cesti, območje pod Valeto, športno rekreacijska cona pri Taverni.
	Razmestitev dejavnosti v prostoru sledi oblikovanju oskrbno storitvenih centrov za stanovanjska območja (Beli križ, Fizine, center Portorož) in prepletanju oskrbno storitvenih dejavnosti s turizmom ob glavnih komunikacijskih smereh s poudarkom na ožjem priobalnem pasu.
	Komunalna in prometna infrastruktura
	a) Komunalna infrastruktura
	Komunalna infrastruktura se delno sanira in dogradi.
	Elektroenergetsko omrežje: obnova in dograditev nizkonapetostnega omrežja, dograditev visokonapetostnega omrežja na 20 kV, rekonstrukcija obstoječih in izgradnja novih transformatorskih postaj.
	Telefonsko omrežje: dograditev omrežja skladno z razvojem poselitvenega območja, dograditev medkrajevne kabelske in RR povezave.
	Vodovodno omrežje: dograditev omrežja, rezervoarjev in črpališča.
	Sanacija in dograditev kanalizacijskega omrežja.
	izgradnja kabelske TV
	Plinifikacija mesta.
	b) Promet
	Urejanje prometa temelji na izločanju oziroma reduciranju motornega prometa po cesti Obala. Prometni tokovi iz zaledja občine in Lucije v Piran so preusmerjeni po predvideni obodni cesti ter preko Valete in Belega križa. Na vstopnih conah v naselje so predvidene garažne hiše namenjene obiskovalcem. Obstoječa parkirišča ob hotelih pa je potrebno spremeniti v več etažna (podzemna).
	Avtobusno postajališče za medmestni promet se preseli na ustreznejšo lokacijo v Luciji. Cesta Obala je namenjena predvsem lokalnemu javnemu prometu in kontrolirani intervenciji.
	Urejanje ožjega obalnega prostora mora vključevati ureditev peš poti, ki se nadaljuje proti Piranu in Seči in je povezana s sistemom peš poti v smeri Fiese in Strunjana.
	c) Maritimne ureditve
	Vzdolž cele obalne črte so urejene plažne površine s kvalitetno oblikovanimi ambienti in atraktivnimi spremljajočimi programi (bazeni, plažni objekti).
	Izjemi sta le območje skladišč soli, kjer je predvidena ureditev pristanišča z dnevnimi privezi in območje centra vodnih športov s pripadajočim mandračem.
	Urbanistično oblikovalske usmeritve in načini urejanja
	Glede na to, da gre za pozidano območje, se oblikovanje podreja obstoječim kontaktnim gradbenim in urbanim strukturam ter terenskim danostim. Objekti in ureditve ob glavni obalni promenadi mora' o biti podrejeni urejanju le-te, tako z vidika oblikovanja kot tudi namembnosti. Oblikovanje centra Portoroža mora biti podrejeno formiranju osrednjega mestnega trga kot dela peš con.
	Načini urejanja:
	Obstoječa stanovanjska območja se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Novo stanovanjsko območje kot zaokrožitev obstoječe poselitve na Belem križu in Šentjanah se ureja z ureditvenim načrtom.
	Posamezna funkcionalno zaključena območja z novimi posegi se ureja, o z ureditvenimi oziroma zazidalnimi načrti. Območja infrastrukturnih objektov in naprav se urejajo z lokacijskimi načrti.
	6.1.3. U-III. URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA LUCIJA
	Cilji in usmeritve
	Globalna usmeritev in strategija nadaljnjega razvoja naselja Lucija temelji na prostorski in funkcijski integraciji stihijsko nastalih delov naselja, v uravnoteženi distribuciji centralnih dejavnosti in v širitvi, na nivoju naselja in občine vitalnih programov, ki jih naselje Portorož in mesto Piran zaradi prostorskih omejitev nista sposobna razviti (obrtna dejavnost, stanovanja, športno-rekreacijske površine).
	Sprememba neustreznih programov in ureditev ter dograjevanje obstoječe stavbne strukture v smislu oblikovanja urbane identitete naselja ter dograjevanje prometne infrastrukture so predpogoj za sanacijo stanja in usklajen razvoj.
	Zasnova namenske rabe in razvrstitev dejavnosti v prostoru
	Površíne v ureditvenem območju so členjene glede na prevladujočo funkcijo, ki jo opredeljujejo naravni pogoji in ustvarjene danosti ter sedanja raba ob smotrnem in smiselnem prepletanju komplementarnih dejavnosti. Posebno je poudarjeno formiranje centra naselja s prepletanjem upravnih, oskrbno storitvenih in kulturnih dejavnosti.
	Osrednje stanovanjsko območje med cesto Obala in Šolsko ulico se - po izločitvi prometa v dograjeni parterni strukturi dopolni z oskrbno storitvenimi dejavnostmi.
	Območja s prevladujočo rabo:
	stanovanjsko območje: pobočje Lucana in Kampolina;
	stanovanjsko območje z intenzivnejšim dopolnjevanjem z oskrbno storitvenimi dejavnostmi: območje med obstoječo magistralno cesto in oskrbnim centrom Degro, območje med oskrbnim centrom in gostilno Koblar, območje med cesto Obala in Šolsko ulico.;
	območja oskrbno storitvenih dejavnosti: območje centra Degro, območje centra naselja.;
	območje turizma: marina in avtokamp;
	območje vzgoje in izobraževanja: šolski kompleks Lucija;
	območje za šport in rekreacijo: med kanalom Fazan in marino, športno rekreacijska cona med šolskim kompleksom in obrtno cono;
	območje obrtne in servisne dejavnosti: obrtna cona, območje plinarne;
	območje RTP
	Komunalna in prometna infrastruktura
	a) Komunalna infrastruktura
	Komunalna infrastruktura se sanira in dogradi skladno s potrebami razvoja naselja.
	elektroenergetsko omrežje: rekonstrukcija in dograditev visoko in nizkonapetostnega omrežja (kablovodi in TP) razširitev kapacitet telefonske omrežja
	dograditev vodovodnega omrežja
	sanacija in dograditev kanalizacijskega omrežja
	izgradnja kabelske TV
	b)Promet
	Prometne povezave temeljijo na zasnovah prometnega omrežja naselij Piran, Portorož in Lucija v navezavi na obalno cesto v kontekstu povezave obalnih mest. V cilju preusmerjanja motornega prometa iz naselja je predvidena cestna povezava do mesta Piran po obodni cesti preko Valete in Belega križa. Taka rešitev omogoča ukinitev dela obstoječe magistralne ceste skozi naselje in ločevanje tovornega prometa za obrtno cono. Na območju centra se na več mestih predvidi parkiranje v nivojih.
	Temeljna usmeritev urejanja peš prometa je v oblikovanju posameznih med seboj povezanih peš con predvsem ob obali med Sečo in Portorožem in v smeri obala - center naselja - šolski kompleks - športno rekreacijska cona - zaledje.
	Urbanistično oblikovalske usmeritve in načini urejanja
	Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju prostora na liniji obala (marina) - center naselja - športno rekreacijska cona, ki predstavlja integracijsko os stihijsko nastalih posameznih delov naselja. Gre za oblikovanje mestotvornih urbanih struktur in povezavo posameznih peš con, enkrat spremljanih z javnimi program, drugič s prostimi površinami kot so obalno sprehajališče, center z mestnim trgom, piazzete s spremljajočim programom in parkovne ureditve (območje med cesto Obala in Šolsko ulico), območje objektov vzgoje in izobraževanja, športni objekti in naprave ter parkovne površine. Ključnega pomena je dograjevanje obstoječe stavbne strukture (pritlični objekti z javnim programom, ki sooblikujejo peš poti, ploščadi itd.) na območju med cesto Obala in Šolsko ulico, saj s svojo centralno lego v naselju predstavlja presek raznolikih stavbnih in funkcijskih struktur.

	Nova stanovanjska zazidava mora upoštevati terenske danosti in značilnosti avtohtone grajene strukture na pobočjih (členjene vrstne hiše). Ob upoštevanju krajinske slike, urbane zasnove naselja in gostote poseljenosti se priporoča tip zazidava z objekti do etažnosti P+2 (individualne hiše, vrstne hiše, vila blok) namesto predvidene blokovne zazidave.
	Že pozidana območja se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, zaokrožena po pretežni rabi in tipologiji pozidave. Posamezna območja novih posegov se urejajo z ureditvenimi in zazidalnimi načrti, oziroma lokacijski načrti za infrastrukturne objekte in naprave.
	6.1.4. U-IV URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA SEČOVLJE
	Cilji in usmeritve
	Območje urbanistične zasnove naselja Sečovlje obsega vizualno izpostavljeni prostor (pomol nad ravnino). in površine opuščenega rudnika, letališče in območje ob mejnem prehodu, občutljivost prostora pa izhaja tudi iz kontaktnih površin krajinskega parka na zahodu in I. območja kmetijskih zemljišč na vzhodu.
	Osnovni cilji prostorskega razvoja naselja so smotrna in uravnotežena razporeditev dejavnosti z zaključevanjem načetih in delno opremljenih območij z objekti centralnih dejavnosti (formiranjem centra naselja), dograjevanjem obstoječe stavbne strukture na pobočjih Košte z jasnim prehodom v nepozidane površine in dograjevanjem komunalne infrastrukture. Po ureditvi območja opuščenega rudnika s centralnimi (oskrbno-storitvenimi) dejavnostmi je predvidena deviacija prometa iz centra skozi predor pod Košto, kar bo omogočilo revitalizacijo naselja s povezavo območja opuščenega rudnika s starim jedrom, naselja ter prehodom v novi del naselja na pomolu), ki je bilo doslej podvrženo stihijski pozidavi in razmestitvi dejavnosti.
	Zasnova namenske rabe in razvrstitev dejavnosti v prostoru
	Območje Sečovlje-Košta je namenjeno stanovanjski gradnji ter spremljajočim centralnim dejavnostim, stanovanjska gradnja pa delno vsebuje nemotečo uslužnostno dejavnost. Območje centra naselja je opredeljeno za oskrbno storitvene dejavnosti, delno v prepletanju s stanovanji v nadstropjih. Predvidena je dograditev območja šolstva in otroškega varstva. Predvidena zasnova prometnega omrežja omogoča funkcioniranje naselja kot celote, površine med predvidenimi prometnicami in predvideno pozidavo pa se ohranjajo kot nezazidljive zelene površine s funkcijo varovanja vedut in rekreacije.
	Območja s prevladujočo rabo:
	stanovanjsko območje: severno in južno pobočje Košte, Mlini;
	oskrbno storitvene dejavnosti: območje opuščenega rudnika, območje ob letališču, center naselja (s prepletahjem s stanovanjsko funkcijo) območje ob mejnem prehodu;
	območje vzgoje in izobraževanja: območje šolskega kompleksa ;
	območje letališča;
	območje zelenih površin: severno pobočje Košte z okolico cerkve, rekreacijske površíne severno in južno od Košte; .
	območja za šport in rekreacijo: ob opuščenem rudniku (organizacijska naloga);
	območje deponije gradbenega materiala: severno od opuščenega rudnika (organizacijska naloga);
	območje čistilne naprave: ob magistralni cesti.
	Z uvajanjem novih in ohranjanjem ustreznih obstoječih dejavnosti bo naselje zaživelo kot kvalitetno bivalno okolje.
	Komunalna in prometna infrastruktura
	a) Komunalna infrastruktura
	Predvidena je sanacija in dograditev komunalne infrastrukture:
	dograditev visoko in nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja;
	dograditev vodovodnega omrežja;
	dograditev telefonskega omrežja;
	izgradnja kanalizacijskega omrežja s priključitvijo na čistilno napravo, locirano ob deviaciji magistralne ceste.
	b) Promet
	Z razvojem območja oskrbno storitvenih dejavnosti je predvidena deviacija magistralne ceste skozi predor pod Košto in izgradnja (oziroma rekonstrukcija) napajalne ceste za območje Košte z odcepa v Gorgu in napajalnih cest za območji oskrbnega centra in letališča z odcepoma z magistralne ceste ter korekcija priključka iz smeri naselja. Dragonja ob mejnem prehodu.
	Peš povezava poteka med solinami (ob stari strugi Dragonje) preko Košte do Kroga nad Sečovljami, povezava s Sečo po trasi opuščene železnice in povezava s solinami in solinarskim muzejem ob stari strugi Dragonje proti mejnemu prehodu ter ob Dragonji do morja.
	c) Maritimne ureditve
	Kot dopolnitev turistične ponudbe in oživitev naselja se za potrebe krajanov in občasno vplovbo turističnih plovil plovno usposobi kanal (stara struga Dragonje) do centra naselja, kjer se uredi primerno število privezov in pristan.
	Urbanistično oblikovalske usmeritve in načini urejanja
	Na območju predvidenega centra mora biti gradnja podrejena oblikovanju centra naselja s trgom in vključevanjem vodotoka v ta ambient. Krajinska slika naselja mora ohranjati značilnosti pozidave naselja na pomolu z jasnimi razmejitvami proti nepozidanim površinam z ohranjanjem zelenih površin ob cerkvi in na severnim pobočju pod njo.
	Posamezna območja novih posegov se urejajo z ureditvenim in zazidalnimi načrti, oziroma lokacijskimi načrti za infrastrukture objekte in naprave:
	6.2 KRAJINSKE ZASNOVE
	6.2.1 K1-K2: KRAJINSKA ZASNOVA STRUNJAN-PIRANSKI POLOTOK
	Dolgoročni cilji in usmeritve razvoja
	Strunjanski polotok je del krajinskega parka Strunjan z notranjimi conami rezervatnega varstva. Skladno z načeli varovanja naravnih in s človekovim delom ustvarjenih vrednot, se dejavnosti v prostoru razvojno usmerjajo tako, da so usklajene z razpoložljivimi naravnimi možnostmi.
	V območje KZ je vključeno severno pobočje Piranskega polotoka do meje z območjem Urbanistične zasnove Piran-Portorož na zahodu in jugu ter ceste Strunjan-Valeta na vzhodu.
	Območje krajinske zasnove je namenjeno razvoju dejavnosti, ki se prilagajajo kriterijem varstva naravnih danosti prostora. Gradnja dopolnilnih turističnih zmogljivosti je usmerjena na prostor, ki je v sklopu ali povezavi z obstoječimi turističnimi območji ter v najmanjšem obsegu spreminja krajinsko podobo območja. Predvidene dejavnosti v sklopu območja so: kmetijstvo, solinarstvo, turizem, stanovanja (za domače prebivalce), oskrbne in storitvene dejavnosti za lokalno oskrbo in turizem, šport in rekreacija v naravnem okolju.
	Zasnova namenske rabe prostora in orgamzacije dejavnosti
	Osnova zasnove namenske rabe prostora je varovanje naravnih vrednot Strunjanskega in Piranskega polotoka ob omogočanju razvoja dejavnosti, ki so v tem prostora in bodo nosilke nadgrajevanja kvalitete ter vrednot kraja. Koncept prostorske zasnove slom na poudarjeni turistično-rekreativni funkciji Strunjana, Fiese in Pacuga. Večja širitev površin namenjenih stanovanjski gradnji ni predvidena. Koncept predvideva manjše povečanje stanovanjskih površin v sklopu delno pozidanih območij oz. njihovo zaokrožitev ter ustrezno kompletiranje oskrbnih in storitvenih zmogljivosti.
	Specifičnost območja je podoba Strunjana - naselja razloženega tipa poselitve z manjšim strnjenim jedrom naselja ob magistralni cesti. Večje sklenjeno območje stanovanjskih in počitniških objektov je med kompleksom zdravilišča Krka in dolino Borgola.
	Strunjan ohrani vlogo lokalnega središča za zaledje do 1000 prebivalcev in dodatno funkcijo turističnega središča.
	Bodoči razvoj bo prilagojen.značilnosti sedanje poselitve: oskrbne in storitvene dejavnosti se usmerjajo v sedanje jedro naselja. Planirana je kvalitativna prenova obstoječe grajene strukture (povezano tudi z novo prometno ureditvijo priključka na magistralno cesto) in manjša širitev ureditvenega območja naselja na račun kmetijskih zemljišč. Planirana je ureditev športnih igrišč na vzhodnem robu solin.
	Zagotovi se razvoj kmečkih gospodarstev skladno s tipiko razložene gradnje na blagih pobočjih. Vsako pobudo je potrebno posebej. obravnavati in določiti lokacijske pogoje z upoštevanjem funkcionalnih potreb in določil varovanja v območju krajinskega parka.
	Z upoštevanjem razvojnih omejitev v prostoru (omejene možnosti povečanja urejene obale za kopanje, izhodišča varstva naravne in kulturne dediščine za območje krajinskega parka ter omejitve glede spremembe namembnosti 1. območja kmetijskih zemljišč) je na območju kompleksa zdravilišča Krka in ob cesti med avtocampom in območjem hotelskega kompleksa Salinera planirana predvsem izboljšava kvalitete sedanjih ureditev in ponudbe z minimalno širitvijo območij stavbnih zemljišč.
	Strunjanske soline so opredeljene kot območje proizvodnje soli na klasičen način. Dejavnost ima, poleg proizvodnega, širši pomen ohranjevanja tradicionalne dejavnosti in varovanja kulturne dediščine, kar se bo upoštevalo pri nadaljnjih ureditvah proizvodnega območja.
	Površine za intenzivno kmetijsko proizvodnjo predstavljajo večji del zemljišč območja krajinske zasnove. Pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči je treba upoštevati temeljne vrednote kulturne krajine in usmeritve za njihovo ohranitev, določene z odlokom o krajinskem parku.
	Rekreativne in urejene zelene površine se v območju urejanja prepletajo z obstoječimi gozdnimi površinami posebnega pomena in območjem edukativnih zelenih površin. Rekreativne površine v naravnem okolju obsegajo kopanje, sprehode, trim. V sklopu turističnih območij so predvidene urejene športne površine.
	Hotelski, kompleks Salinera se razvija v okviru sedanjih stavbnih zemljišč.
	Nadaljnji razvoj dejavnosti v ureditvenem območju Pacug temelji na opredelitvi uravnotežene razporeditve dejavnosti turizma, ki mora biti skladna z receptivnimi zmogljivostmi obale in priobalnega prostora ter zaključitvi obstoječih poselitvenih območij. Zaključijo se obstoječa območja za turizem (mladinsko letovišče in območja sindikalnih domov ter obstoječa poselitvena območja. Poudarek nadaljnjega razvoja je na izboljšanju komunalne opreme in sanaciji stanja.
	Zaokrožijo se obstoječa območja za turizem v Fiesi s poudarkom na boljši urejenosti okolice (območje jezer, obala) in kvalitetnejši ponudbi hotelov. Sedanji kamp se postopoma ukine in nadomesti s športnim parkom. Uredi se večji parkirni prostor pred vstopom v ožje turistično območje.
	Na pobočju na zahodnem robu turističnega kompleksa Fiese so možne zapolnitve s stanovanjskimi objekti in z dejavnostmi, ki sodijo v ponudbo turističnega območja.

	Južno in vzhodno obrobje turističnega kompleksa Fiese se ohrani kot naravno zaledje (pretežno varovalni gozd).
	Za navodnjavanje kmetijskih zemljišč je v območju KZ planiranih 5 malih akumulacij (Al, A2, A3, A4, A5).
	Ureditev potrebne prometne in komunalne infrastrukture je predvidena v soodvisnosti od celotnega sistema oskrbe Občine Piran (glej poglavje 3 in kartografski del KZ).
	6.2.2 K-3 KRAJINSKA ZASNOVA SEČA
	Dolgoročni cilji in usmeritve razvoja
	Kulturne, naravne in krajinske vrednosti polotoka Seča narekujejo varovanje prostora pred posegi, ki bi spremenili njegove značilnosti in vlogo v celoviti podobi obale ob Portoroškem zalivu. Te vrednosti prostora Seče je potrebno načrtno aktivirati kot pomembni potencial Občine Piran v rekreativnem, kulturnem oziroma turističnem pomenu.
	Prostorske rešitve in povezave med Sečo ter Lucijo, Portorožem in Piranom, naj bi približale in nadgradile naravne m s človekovim ustvarjalnim delom oblikovane vrednote.
	Pri vseh posegih v prostor je osnovno izhodišče ohranitev avtentičnega krajinskega značaja Seče, ki ga označujejo tako poselitev kot tradicionalna raba tal.
	Zasnova namenske rabe prostora
	Območje krajinske zasnove Seča je namenjeno naslednjim dejavnostim:
	športnim, rekreacijskim in drugim urejenim zelenim površinam
	razstavnemu območju Forma viva
	manj intenzivnemu kmetijstvu
	turizmu, avtocamp, gostinska dejavnost (v današnjem obsegu)
	oskrbnim in storitvenim dejavnostim (v današnjem obsegu)
	proizvodnim in servisnim dejavnostim (v današnjem obsegu)
	Rekreacija v naravnem okolju, v povezavi s Formo vivo - kiparsko galerijo na prostem, kopanju, sprehode, trim. Peš poti predstavljajo del enovitega sistema, zasnovanega kot povezava med območji Pirana, Portoroža, Seče, Lucije, Strunjana, Sečoveljskih solin.
	Kiparska galerija na prostem - Forma viva se prostorsko razširi. Ureditve območja na izvedbenem nivoju bodo spoštovale sožitje s kmetijsko dejavnostjo ter zastavljenim sistemom sprehajališč, v katerem ima Forma viva ciljni značaj.
	Obnovi se kompleks v lasti Olimpijskega komiteja (obnova vile, ureditev objektov za šport in rekreacijo).
	Sanira se območje pri "Ribiču" (ureditev pomola in degradirane okolice. Uredijo se privezi za lahka plovila v razširjenem delu kanala Sv. Jerneja in v kanalu (do kompleksa "Droge").
	Zagotovi se razvoj kmečkih gospodarstev skladno s tipiko obstoječe razložene gradnje. Vsako pobudo je potrebno posebej obravnavati in določiti lokacijske pogoje z upoštevanjem funkcionalnih potreb in določil varovanja v območju krajinskega parka.
	Ureditev prometne in komunalne infrastrukture je predvidena v soodvisnosti od celotnega sistema oskrbe Občine Piran (glej poglavje 3 in kartografski del KZ).
	6.2.3 K-4 KRAJINSKA ZASNOVA SEČOVELJSKE SOLINE
	Dolgoročni cilji in usmeritve razvoja
	V okviru krajinske zasnove obravnavamo območje sečoveljskih solin iz katerega smo izločili območje letališča in opuščenega rudnika. Navedeni območji sta vključeni v območje urbanistične zasnove Sečovlje - Košta.
	Izjemno bogastvo in posebnost flore in favne, kulturna dediščina, ki temelji na solinarstvu ter krajinske vrednote, so osnove, na katerih je območje Sečoveljskih solin opredeljeno kot območje krajinskega parka z notranjimi območji naravnih rezervatov. Ureditev krajinskega parka sloni na varovanju območja solinskih polj pred posegi, ki bi spremenili ekološko ravnovesje in krajinsko podobo prostora ali pa ogrožali naravne in kulturne vrednote. Obenem razvojna usmeritev vključuje oživljanje in nadgrajevanje do sedaj ustvarjenih vrednot in naravnih danosti solinskega območja. Razvojni programi vseh dejavnosti na območju, skozi presojo negativnih vplivov na okolje, bodo realizirani tako, da zagotavljajo čim manjše spremembe v prostoru.
	Zasnova namenske rabe prostora
	Območje krajinske zasnove Sečoveljske soline je namenjeno dejavnostim, ki so skoraj v celoti že prisotne v prostoru. Solinarstvo je predvideno kot nadaljevanje klasičnega načina pridobivanja morske soli in uvajanje industrijskega načina proizvodnje po tehnološkem postopku s termokompresijo. V proces priprave slanice je vključena obnova celotnega območja Sečoveljskih solin - bazenov Lera in Fontange.
	Tehnološki postopek, tehnične in prostorske rešitve industrijske proizvodnje morske soli morajo zagotoviti ohranjanje obstoječih vrednot prostora.
	Bazeni slanice na območjih Lere in Fontanige so namenjeni tudi marikulturam.
	V območju solinskih polj so poslovni objekti solin. Planirana je njihova kvalitativna prenova in izboljšanje komunalne opreme.
	V območju solinskih polj (pri "Drogi") je planirana tovarna soli.
	Školjkarstvo v akvatoriju območja solin se poveča po obsegu, ob ustju Dragonje pa še na ustrezen način uredijo površine, ki jih proizvodni proces nujno potrebuje.
	Turistična dejavnost je predvidena v obliki izletništva.
	Območje naravnih rezervatov in solinarskega muzeja se smiselno vključujejo v opredeljeni obseg turistične dejavnosti. Planirana je postopna obnova solinarskih hiš v smislu kulturno-zgodovinske prezentacije in tudi v turistične namene.
	Planirana je lokacija "malih term", ki so dostopne po morju in po obstoječi komunikaciji (organizacijska naloga).
	Kmetijske površine (2. območje) obsegajo manjši del območja Stojb.
	Ureditev prometne in komunalne infrastrukture je predvidena v soodvisnosti od celotnega sistema oskrbe Občine Piran (glej poglavje 3 in kartografski del KZ).
	6.2.4 K-5 KRAJINSKA ZASNOVA STRUNJAN-SEČOVLJE
	Dolgoročni cilji in usmeritve razvoja
	V okviru krajinske zasnove obravnavamo zaledje obalnega pasu v katerega vključujemo območje južno in vzhodno od sedanje magistralne ceste M2: območja Karbonar, Lucan, Limijan, Vinjole, Paderno, Parecag, Lonzan, Krog ter dolino Drnice in Dragonje do naselja Dragonja. Iz območja krajinske zasnove je izločena Lucija (vključena v območje urbanistične zasnove Piran- Portorož-Lucija) in Sečovlje-Košta (vključena v območje urbanistične zasnove Sečovlje-Košta).
	Območje krajinske zasnove je pretežno območje primarne rabe prostora (kmetijstvo, gozdarstvo) s pomembnimi vrednotami kulturne in naravne dediščine ter rekreacijskih vrednosti. Z ozirom na prostorsko in vizualno povezanost z območji intenzivne pozidave v obalnem pasu le nujno ohraniti ravnovesje v širši rabi prostora. Vse dejavnosti na območju je potrebno prilagoditi izhodiščem ohranjanja naravnih kvalitet prostora ob nadgrajevanju obstoječih značilnosti krajine.
	Večji obseg razložene (stihijske) pozidave je na južnih pobočjih (med naselji Paderno in Parecag). Zaradi velikega pritiska na pozidavo tega območja je potrebno za celotno območje izdelati nov urbanistično-razvojni koncept, ki mu mora slediti sanacija današnjega stanja in načrten nadaljnji razvoj (organizacijska naloga).
	Zasnova namenske rabe prostora
	Pretežni del namenske rabe prostora predstavljajo kmetijske in gozdne površine, ki se bodo v prostoru prepletale z rekreativnimi površinami. Zaradi pomena in funkcije območja v celotni zasnovi namenjene rabe prostora, je potrebno agrarne dejavnosti prilagoditi pogojem ohranjanja in nadgrajevanja vrednot krajine.
	Pri melioracijskih posegih bo potrebno dati prednost naravnim sistemom rešitev, pred izrazito tehnološko usmerjenimi, ki so ob visokih investicijah obremenjene z ekološkim rizikom.
	Rekreativna območja so namenjena predvsem pasivni rekreaciji v naravnem okolju, v povezavi s turistično dejavnostjo. Prepletanje in so te turistično-rekreativne dejavnosti s kmetijstvom in gozdarstvom, je opredeljeno v celotnem prostoru krajinske zasnove, najbolj izrazito pa se pojavlja na območju Kroga (golf igrišče, kmetijstvo, oljčni nasadi).
	Za stanovanjsko gradnjo je v okviru tega plana določena manjša zaokrožitev ureditvenega območja Paderne, Parecaga in Gorga. Na podlagi podrobnejše presoje se določi komunalna sanacija in smiselna zaokrožitev celotnega območja med Paderno in Parecagom (organizacijska naloga):
	V ostalih območjih KZ bomo zagotovili razvoj kmečkih gospodarstev skladno s tipiko obstoječe razložene gradnje. Vsako pobudo je potrebno posebej obravnavati m določiti lokacijske pogoje z upoštevanjem funkcionalnih potreb in določil varovanja kmetijskih zemljišč."
	Za zadostitev razvojnih potreb po planskem obdobju je predvideno stanovanjsko območje Karbonar.
	Prostorsko se zaokroži obstoječa proizvodno - obrtna cona "Klavnica" pri naselju Dragonja in doda novo majhno območje za potrebe prehrambene industrije ob Šmarski cesti.
	Za navodnjavanje kmetijskih zemljišč je v območju KZ več akumulacij, od teh 4 velike (A7, A8, A 11, A23) in 3 majhne (A9, A12, A13).
	Ureditev prometne in komunalne infrastrukture je predvidena v soodvisnosti od celotnega sistema oskrbe Občine Piran (glej poglavje 3 in kartografski del KZ).
	Kot pomembnejši nalogi izpostavljamo ureditev dveh deviacij sedanje magistralne ceste M2 (pri Sečovljah in pri mejnem prehodu Sečovlje.
	6.2.5 K-6 KRAJINSKA ZASNOVA SV PETER-PADNA-NOVA VAS
	Dolgoročni cilji in usmeritve razvoja
	V okviru te krajinske zasnove obravnavamo hriboviti del Občine Piran, ki zajema območje vzhodno od doline Drnice in naselja Dragonja ter dolino Dragonje vzhodno od naselja Dragonja do občinske meje.
	Krajinsko območje Sv. Peter-Padna-Nova vas ima zaradi bogastva naravnih danosti, krajinskih značilnosti in kulturnih vrednot razvojno-varovalno usmeritev. Območje s svojo tipiko, gospodarsko, družbeno in prostorsko vlogo, tvori komplementarno območje izrazito urbaniziranega obalnega prostora. Razvojni cilj intenziviranja proizvodnih dejavnosti območja, oživljanja in obnove naselij, zagotavljanja njihove ustrezne opremljenosti, vsebuje tudi odločitev o smiselnem vgrajevanju vidikov varovanja krajine, naravnih in kulturnih vrednot. V zastavljenem konceptu je vgrajena povezava naravnih in ustvarjenih potencialov območja s pretežno turistično usmeritvijo Občine Piran.
	Večja preobrazba prostora je na odrobju hribovitega dela občine predvsem v območju naselje Dragonja (bližina mejnega prehoda, dobra dostopnost, sanitarna deponija). Z gradnjo hitre ceste lahko pričakujemo tudi v bodoče velike prtiske na ta prostor, na katere moramo biti pripravljeni s sprejetjem jasnih razvojnih usmeritev.

	Zasnova namenske rabe prostora
	Osnovno izhodišče nadaljnjega razvoja v prostoru je ohranjanje avtentičnega krajinskega značaja območja, ki ga opredeljuje tip poselitve in tradicionalna raba tal.
	Obstoječa območja hribovitih naselij in zaselkov se smiselno zaokrožujejo skladno z dejanskimi potrebami prebivalcev. Poleg upoštevanja varovanja naselbinske dediščine, ohranjanja krajine in kvalitetnih kmetijskih kompleksov je pomembno upoštevati tudi urbanistično-funkcionalni vidik razvoja naselij, racionalnost in tehnične omejitve izvedbe prometnega in komunalnega omrežja.
	Poselitev v ozkem delu doline Drnice se omeji na zaokrožitev zaselka Orešje in manjšo obrtno cono severno od naselja Dragonja. Vse ostale ureditve bo potrebno podrediti bodoči hitri cesti (organizacijska naloga).
	Bodoča hitra cesta lahko vpliva tudi na severni del ureditvenega območja naselja Dragonja. Pred izdelavo oz. sprejetjem projektne dokumentacije ne priporočamo novih gradenj v teh območjih.
	Sanitarna deponija v dolini Dragonje se širi in sprotno sanira na podlagi določil lokacijskega načrta.
	Pri urejanju pretežno kmetijskega območja v dolini Dragonje je treba upoštevati ohranitev značilnosti krajine.
	Obsežne gozdne površine, poleg svoje osnovne namembnosti, bodo v povezavi s celotnim prostorom imele tudi rekreativni značaj.
	Rekreacija v naravnem okolju je predvidena v obsegu ureditev sistema sprehajalnih in kolesarskih poti, razgledišč ter v povezavi z opredeljenimi vrednotami kulturne in naravne dediščine.
	Ureditev prometne in komunalne infrastrukture je predvidena v soodvisnosti od celotnega sistema oskrbe Občine Piran (glej poglavje 3 in kartografski del KZ).
	Kot najpomembnejšo nalogo izpostavljamo izdelavo projektne dokumentacije za hitro cesto Koper mejni prehod Dragonja in uskladitev urejanja prostora v njenem vplivnem območju.
	7. OBVEZNA IZHODIŠČA
	7.1 OBVEZNA IZHODIŠČA DOLGOROČNEGA PLANA R SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1986 2000 (DPRS)
	Kartografski del plana, TTK 1:2500, TTN 1:5000, kartografska dokumentacija in PKN 1:5000.
	V planu so naslednja izhodišča, ki so jih občina Piran in drugi nosilci dolžni upoštevati pri pripravi razvojnih programov, dokumentacije za posege v prostor pri urejanju in rabi prostora.
	Prvo območje kmetijskih zemljišč - trajno varovana kmetijska zemljišča; V obrazložitvi (priloga plana) so utemeljeni izjemni posegi na 1. območje kmetijskih zemljišč, usklajeni v postopku sprememb plana.
	Pomembnejši izvir Budini;
	Magistralni vodovod Malni - Rodik - Piran;
	Skupna čistilna naprava Piran (od 10000 do 100000 E);
	Rudnine: morska sol, Sečoveljske in Strunjanske soline;
	Krajinska parka: Sečoveljske soline, Strunjan;
	Pomembnejši kulturni spomeniki: 28 kulturnih spomenikov
	Središče širšega regionalnega pomena: somestje Piran-Portorož-Lucija;
	Zasnova državnih magistralnih cest:
	-hitra cesta Koper - Lucija
	-hitra cesta Koper - Dragonja - mejni prehod
	-regionalna cesta (prekategorizirana M2) - občinska meja - Valeta Sečovlje
	-regionalne ceste R 382 Valeta - Piran,
	-R311 Dragonja - Mlini, R311A Mlini-Sečovlje;
	Zasnova javnih letališč: letališče Portorož;
	Zasnova elektroprenosnega omrežja visoke napetosti: DV 110 kV Koper - Buje;
	Zasnova razdelilnih transformatorskih postaj: RTP Lucija 110/35 kV;
	Zasnova plinovodnega omrežja: magistralni plinovod Pobegi-Lucija.
	Usmeritve, ki se vežejo na uresničevanje obveznih izhodišč in organizacijske naloge v zvezi s dodatnimi uskladitvami, so v ustreznih poglavjih tekstualnega dela plana.
	7.2 OBVEZNA IZHODOŠČA PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE PIRAN
	Poleg obveznih izhodišč, določenih v poglavju 7.1, določamo s tem planom dodatna obvezna izhodišča, ki so označena v kartografskem delu plana:
	1. Zasnova (drugih) varovalnih gozdov in gozdov posebnega namena; zavarovanje in upoštevanje varstvenih režimov;
	2. Zasnova oskrbe s pitno vodo: zavarovanje izvirov, izgradnja primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja;
	zasnova varovanja termalno mineralne vode (zavarovanje dveh vrtin, v Portorožu in Luciji);
	3. Zasnova varovanja (drugih) naravnih znamenitosti in kultuRNih spomenikov ter priobalnega pasu in morja; zavarovanje in razvoj ob
	upoštevanju odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov ter Odloka o priobalnem pasu in koncesijah (PN-VO št. 11/ 96)
	4. Zasnova sanacij akvatorija (predvsem medobčinska, državna in meddržavna nalogg) in vodotokov, zemljišč idr.
	5. Zasnova čiščenja odpadnih voda: izgradnja čistilnih naprav do 10000 E in primamih zbiralnikov;
	6. Zasnova odlagališč odpadkov: upoštevati pogoje delovanja in urejanja obstoječega odlagališča; opredelitve odlagališč posebnih odpadkov je organizacijska naloga regionalnega in državnega pomena;
	8. Omrežje lokalnih središč;
	9. Ureditvena območja naselij: obvezne so razmejitve območij stavbnih zemljišč in zavarovanih oz. varovanih območij (naravni viri in z delom ustvarjeno okolje);
	10. Območja stavbnih zemljišč: obvezno je upoštevanje s planom določenih stavbnih zemljišč za kompleksno graditev in prenovo, za razvoj dejavnosti širšega družbenega pomena ter za urejanje in razvoj naselij kot celote.
	V naseljih mestnega značaja tipi E, D) je obvezno upoštevanJe organizacije dejavnosti in členitve namenske rabe stavbnih zemljišč znotraj ureditvenega območja.
	V podeželjskih naseljih se obvezno upoštevajo območja stavbnih zemljišč, ki so določena za razvoj oskrbnih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti ter za izgradnjo prometne in komunalne infrastrukture ter drugih objektov širšega družbenega pomena.
	11. Zasnova omrežja lokalnih cest: postopna izgradnja in rekonstrukcija;
	12. Zasnova oskrbe z električno energijo: zavarovanje koridorjev za izgradnjo daljnovodov visoke napetosti in upoštevanje omejitev rabe zemljišč v koridorjih; postopna izgradnja električnega omrežja 20 (35) kV, transformatorskih postaj 20 (35) kV,
	13. Zasnova oskrbe s plinom: zavarovanje koridorjev za izgradnjo magistralnega plinovoda in upoštevanje omejitev rabe zemljišč v koridorjih; postopna izgradnja primarnega plinovoda za oskrbo urbanih območij.
	14. Zasnova telekomunikacijskega omrežja: upoštevanje RR zračne-ga koridorja, območja RTV oddajnika Beli križ, (do prestavitve);
	Usmeritve, ki se vežejo na uresničevanje obveznih izhodišč, so v ustreznih poglavjih tekstualnega dela plana.
	8. URESNIČEVANJE SPREJETIH USMERITEV PROSTORSKEGA RAZVOJA
	8.1 SMERI UKREPOV
	Naloga Občine Piran je zagotoviti, da se bodo vsi posegi v prostor izvajali skladno z obveznimi izhodišči in usmeritvami tega plana.
	Obveznosti Občine Piran v zvezi z uresničevanjem planskih aktov so:
	ugotoviti katere sestavine sprejetih prostorskih izvedbenih aktov so v skladu s sprejetimi spremembami plana in katere je potrebno spremeniti ( ok sprejme OS);
	zagotovitev priprave potrebnih dodatnih študij in preveritev potrebnih za dopolntitev planskih aktov (organizacijske naloge)
	zagotovitev priprave posebnih strokovnih podlag za prostorske izvedbene akte in odloke o zavarovanju objektov območij;
	sprejeti odloke o zavarovanju objektov in območij;
	sprejeti prostorske izvedbene akte skladno s predhodno sprejetim programom izdelave le-teh;
	zaostriti nadzor nad izvajanjem prostorskih aktov;
	zagotoviti poostreni nadzor inšpekcijskih služb za preprečevanje razvrednotenja naravnega in grajenega okolja ter uničevanje naravnih virov.
	Za uresničevanje obveznih izhodišč plana RS prevzema obveznosti priprave ustrezne dokumentacije R Slovenija v sodelovanju z občino Piran.
	Občina Piran in ostale pristojne institucije oblikujejo in verificirajo predvsem stimulativne ukrepe za uresničevanje sprejete zasnove prostorskega razvoja, predvsem zasnove poselitve.
	Prednostne naloge so oblikovanje ukrepov na področju zemljiške politike, oblikovanje fonda stavbnih zemljišč, določitev prednostnega vrstnega reda (strategijo) vlaganj v pogoje za razvoj, načrtno komunalno urejanje območij v katera se usmerja poselitev itd. Občina Piran sodeluje s Skladom kmetijskih in gozdnih zemljišč pri oblikovanju fonda nadomestnih kmetijskih zemljišč.
	8.2 ZASNOVA UREJANJA PROSTORA Z VRSTAMI PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV (PIA)
	Uresničevanje nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva uskladitev novih prostorskih izvedbenih aktov (PIA) z določili tega plana ter sprejem novih PIA skladno s predhodno sprejetim programom.
	Vrsta prostorskega izvedbenega akta temelji na stopnji prostorske problematike in zahtevnosti posega v prostor.
	Za vsa območja v občini, kjer so predvideni pomembnejši posegi v prostor in še niso sprejeti ustrezni prostorski izvedbeni načrti (PIN), bodo odgovorne občinske službe zagotovile pravočasno pripravo in sprejem zazidalnih, ureditvenih in lokacijskih načrtov.
	Zazidalni in ureditveni načrti se bodo izdelali predvsem za posamezna ureditvena območja znotraj urbanih in pretežno urbanih naselij.
	Območja, ki se bodo urejala z vrstami PIN, so okvirno določena v urbanističnih zasnovah, podrobno (po parcelnih mejah) pa na podlagi programskih izhodišč in programa izdelave PIA.
	Izjemoma se bodo izdelali PIN tudi za dele oz. posamezna območja urbano ruralnih in pretežno ruralnih naselij. Razmejitve območij urejanja bodo določene na podlagi programa izdelave PIA.
	Za vse večje posege izven ureditvenih območij naselij se bodo izdelali ureditveni in lokacijski načrti. Najpomembnejši tovrstni posegi so izgradnja in rekonstrukcija omrežja državnih cest, vodni zbiralniki, ureditev in sanacija odlagališča odpadkov, novo mestno pokopališče, širitev letališča itd.
	Vsi melioracijski posegi se pred pripravo tehničnega načrta obvezno kompleksno ovrednotijo s krajinskega, ekološkega in drugih vidikov; skladno z ugotovljeno problematiko se določi vrsta prostorskega izvedbenega akta; načeloma naj bi se hidromelioracije izvajale na podlagi PIN.
	V primeru manjših ureditev izven ureditvenih območij naselij (rekonstrukcije lokalnih infrastrukturnih omrežij, ureditve za lokalne potrebe) se posegi urejajo z lokacijsko dokumentacijo na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev.
	Ruralna in prevladujoča ruralna območja in naselja se bodo urejala na podlagi meril in pogojev določenih s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP).
	Za območja občine in dele naselij za katere bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti v kasnejših fazah, so oz. bodo izdelani začasm PUP.
	8.3 OBMOČJA UREJANJA S PIA
	Na podlagi letnih programov izdelave PIA, ki jih sprejme OS Piran se podrobno opredelijo območja urejanja. Za območja prostorskih izvedbenih načrtov se skladno s sprejetim programom izdelajo programske zasnove (organizacijska naloga).
	8.4 MERILA ZA UGOTAVLJANJE ODSTOPANJ OD PLANA
	8.4.1 MERILA ZA UGOTAVLJANJE ODSTOPANJ OD PLANA, KI NAREKUJEJO POSTOPEK SPREMEMBE PLANA
	Odstopanje od obveznih izhodišč, ki so bistvenega pomena za uresničevanje sprejetih ciljev in zasnove dolgoročnega razvoja, narekuje postopek spremembe plana.
	Utemeljitev sprememb in dopolnitev oziroma odstopanj od sprejetega plana lahko predlagajo vsi nosilci razvoja v občini in državi.
	Če ugotovi OS Občine Piran družbeno upravičenost potrebe po odstopanju od obveznih izhodišč, bo zagotovil obravnavo in sprejem sprememb in dopolnitev tega plana po istem postopku, ki velja za sprejem plana.
	8.4.2 MERILA ZA UGOTAVLJANJE ODSTOPANJ OD PLANA, - KI NE POGOJUJEJO POSTOPKA SPREMEMBE PLANA Vse spremembe in dopolnitve, ki pomenijo manjši odstop in odmik od sprejetega plana obravnava in sprejme na podlagi pripravljene strokovne presoje OS Občine Piran. Kot manjša odstopanja od plana upoštevamo - vse posege v prostor, ki v postopku priprave plana niso bili zadostno strokovno preverjeni ter so v skladu s sprejetimi cilji in zasnovo dolgoročnega razvoja, - vse korekcije v planu sprejetih rešitev, ki so posledica podrobnejših strokovnih preveritev (potekov tras infrastrukturnih vodov, razmejitev ureditvenih območij naselij oz. območij stavbnih zemljišč itd., ki ne predstavljajo spremembe sprejetega koncepta in ne posegajo v varovana območja, - manjše korekcije razmejitev 1. območja kmetijskih zemljišč na robovih naselij, pri rekonstrukcijah infrastrukturnega omrežja in naprav, pri širitvi pokopališč, urejanju vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda, varstvo kakovosti voda itd.. - Zaris osme kategorije kmetijskih zemljišč (stavbno zemljišče) okoli objektov ne pomeni točne velikosti in oblike funkcionalnega zemljišča k objektom, pač pa se natančno določi v lokacijski dokumentaciji v skladu z merili in pogoji za določanje funkcionalnih zemljišč PUP v katerem se obravnavani objekt nahaja. Pri prenosu razmejitev stavbnih zemljišč iz kart TTN v PKN (oboje v merilu 1:5000) ali pri prenosu v merila 1:2880 in 1:1000 za potrebe izdelave lokacijske dokumentacije in prostorskih izvedbenih aktov se lahko upoštevajo manjša odstopanja v skladu z PIA, ki so potrebna zaradi uskladitve prikazov na različnih podlagah in merilih, zaradi funkcionalnih razlogov ali zaradi ažuriranja dejanskega stanja. V kolikor se pri izvajanju plana ugotovi, da so v sprejetem planu (zaradi neažurnih podlag ali drugih razlogov) napake, je le-te potrebno dokumentirati in potrditi ugotovljeno stanje na OS Občine Piran. Po potrditvi napake na seji OS se lokacijski postopki za obravnavane objekte lahko izvajajo. Napake se bodo formalno korigirale pri naslednji spremembi plana. Pred obravnavo na OS Občine Piran morajo odgovorne strokovne službe zagotoviti vsestransko strokovno presojo predlaganih odstopanj od sprejetega plana in obrazložitev ugotovljenih napak v sprejetem planu. Za vsa predlagana odstopanja, ki zadevajo razmejitve 1. območja kmetiskih zemljišč je potrebno pridobiti mnenje kmetijske službe Občine Piran in mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsa navedena odstopanja, tolerance in korekcije ugotovljenih napak ni potreben postopek spremembe plana z javno razgrnitvijo, temveč le-obravnava na OS Občine Piran. Vse korekture se bodo upoštevale pri dopolnitvah tekstualnega in kartografskega dela piana pri naslednji spremembi plana.
	9. PROGRAM RAZISKAV, ANALIZ, ŠTUDIJ, POTREBNIH ZA DOPOLNJEVANJE IN URESNIČEVANJE SESTAVIN PROSTORSKEGA PLANA (ORGANIZACIJSKE NALOGE)
	V tem poglavju so povzete najpomembnejše naloge, ki so potrebne kot podlaga za dopolnjevanje planskih usmeritev, za odločitev o posameznih rešitvah, za pripravo in izvajanje izvedbene dokumentacije.
	9.1 IZHODIŠČA DRUŽBENO EKONOMSKEGA RAZVOJA
	9.1.1 DEMOGRAFSKI RAZVOJ
	Oblikovati je treba demografsko politiko in ukrepe za njeno izvajanje. Povezano s to politiko se ugotovi:
	nova ocena razporeditve prebivalcev v občini,
	socioekonomska struktura prebivalcev, ocena števila in strukture delovnih mest.
	9.1.2 RAZVOJ OSKRBNIH IN STORITVENIH DEJAVNOSTI
	Na podlagi projekcije iz tč. 9.1.1 in ocene razvojnih potreb se izdela
	novelacija razvojnih usmeritev in zmogljivosti družbenih dejavnosti;
	ocena strukture storitvenih dejavnosti in razvojne usmeritve glede na prostorsko razmestitev prebivalcev, turističnih zmogljivosti, prometnih tokov, lokacijskih prednosti itd.
	9.1.3 STANOVANJSKA GRADITEV
	Na podlagi projekcije iz tč. 9.1.1 in analize obstoječega stanovanjskega fonda se izdela ponovna presoja
	stanovanjskih potreb: (1) novogradenj - vrsta objekta, območje (2) prenove
	območij predvidenih za stanovanjsko graditev: opremeljenost, lastništvo, obseg, faznost izgradnje;
	analiza območij z velikim številom zahtev po gradnji oz. številom črnîh gradenj: (1) ugotovitev vzrokov, (2) ukrepi za sanacijo stanja in smotrno zadovoljitev potreb;
	oblikovati smernice za prenovo stanovanjskega fonda (naloga nacionalnega pomena).
	Na osnovi izkazanih potreb se določi lokacije za gradnjo domov za starejše občane.
	9.1.4 RAZVOJNE USMERITVE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
	Kot izhodišče za nadaljnje urejanje prostora bo potrebno na podlagi novih pogojev gospodarjenja in novih prostorskih politik korigirati dosedanje usmeritve ter jih preveriti in uskladiti z interesi podjetij in investitorjev.
	9.1.5 TURISTIČNI RAZVOJ
	Glede na pomen turističnega gospodarstva je treba v novih pogojih gospodarjenja pozorno ponovno presoditi rezultate novejših študij ter jih
	soočiti z novimi usmeritvami občine s poudarkom na izboljšanju kvalitete in -oblikovanju dopolnilne ponudbe. Prednostni cilj zagotoviti podaljšanje sezone in prilagoditi ponudbo sodobnim trendom v turizmu.
	Potrebna je priprava podrobnejših podlag za konkretne akcije oz. programe na podlagi usmeritev študij s področja turizma (oblikovanje turistične promotivne politike Portoroža.
	9.1.6. RAZVOJ PODEŽELJA
	Za območje vasi je potrebno preučiti razvojne možnosti za ohranitev poseljenosti in kulture krajine. V ta namen je treba izdelati študijo celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, predvsem za demografsko ogroženo območje in zaledje.
	9.2 PREGLED POMEMBNEJŠIH ORGANIZACIJSKIH NA-LOG ZA DOPOLNJEVANJE PLANA
	9.2.1 Sistem državnih cest
	Opredelitev potekov tras (naloga na državni ravni)
	Opredelitev potekov novih tras in prekategorizacija sedanjih državnih cest: trasi hitrih cest Koper-Lucija in Koper-Dragonja; prekategorizacija in delna ukinitev M2 v območju Portorož - Lucija; deviacija R382 v Portorožu (predor); obvoznica na M2 pri Sečovljah; obvoznica R311a pri mejnem prehodu Sečovlje.
	9.2.2. Sistem lokalnih cest (naloga na občinski ravni)
	Spremljanje prometnih obremenitev lokalnega oziroma mestnega cestnega omrežja in (v primeru utemeljene potrebe) sprejeti ukrepe: izgradnja nove cestne povezave hitra cesta - Karbonar - Valeta, izgradnja nove cestne povezave Valeta - Beli križ, izgradnja obvoznice pri naselju Nova vas.
	9.2.3 Projekt "tramvaj"
	Podrobna določitev trase in vrste javnega prometa od Lucije do Pirana. Projektna rešitev bo podlaga za dopolnitve prostorskih izvedbenih aktov v obalnem pasu Portoroža.
	9.2.4 Projekt "obalno sprehajališče"
	Cilj je ureditev obalnega sprehajališča vzdolž obale od Ankarana - Kopra do SečoveIjskih solin. Le-to je prednostno namenjeno pešcem in kolesarjem pod pogojem, da se kolesarske steze uredijo tako, da ne motijo sprehajalcev.
	9.2.5 Širitev letališča
	Prednostnega pomena je obdržati sedanjo kategorijo javnega letališča, izvesti izboljšave zaradi varnosti in učinkovitejšega obratovanja. Uskladiti je potrebno razvoj letališča z interesi varovanja krajinskega parka Sečoveljske soline.
	Upravičenost in ekonomičnost letališča ali morebitno zamenjavo in preusmeritev v druge dejavnosti je potrebno določiti na podlagi posebne študije (organizacijska naloga).
	9.2.6. Zasipavanje območja pri opuščenem rudniku v Sečovljah
	Predlagano zasipavanje v območju krajinskega parka (KP) Sečoveljske soline ni usklajeno z interesi varovanja naravne dediščine. V okviru celotnega urejanja KP je potrebno preučiti obseg in pogoje zasipavanja v območju, ki je že degradirano oziroma je nujna sanacija.
	9.2.7 Določitev lokacije remize in parkirišča avtobusov
	Lokacija v območju KP Sečoveljske soline je predlagana pri opuščenem rudniku v Sečovljah po zaključenem nasipavanju (glej tč. 9.2.6.). V primeru predhodne uskladitve v zvezi z nasipavanjem območja se preveri usklajenost dejavnosti z interesi varovanja naravne dediščine ali se določi nova lokacija.
	9.2.8 Lokacija nove cerkve v Luciji
	Na podlagi sprejetih sprememb urbanistične zasnove se ponovno preverijo možne lokacije nove cerkve.
	9.2.9 Plinifikacija
	Na podlagi izdelane zasnove oskrbe občine s plinom in skladno s finančnimi viri se izdelajo projekti za postopno plinifikacijo.
	9.2.10 Območje za marikulturo
	Na podlagi izdelanih študij ter uskladitve interesov se določi razvoj in lokacija za vzgojo marikulture pri sečoveljskih solinah. Določijo se tudi kopenske površine za vzgojo marikulture.
	9.2.11 Male terme v Sečoveljskih solinah
	V okviru celovitega urejanja KP je potrebno preučiti pogoje za ureditev "malih term".
	9.3. UPRAVLJANJE S PROSTOROM
	Sprejetje zemljiške politike,
	Sprejetje stanovanjske politike,
	Vodenje evidence stavbnih in drugih zemljišč,
	Zajemanja zemljiščne rente,
	Postavitev sistema vodenja evidenc za potrebe urejanja prostora,.
	Postavitev sistema plačevanja komunalnega prispevka v različnih tipih naselij,
	Oblikovanje sklada stavbnih zemljišč in sklada nadomestnih kmetijskih zemljišč,
	Ažuriranje temeljnih topografskih načrtov in katastra,
	Ažuriranje in priprava novih geodetskih načrtov skladno a programom pnprave prostorskih izvedbenih aktov,
	Evidenca degradiranih območij v Občini Piran.
	9.4 OSTALE NALOGE
	9.5.1 Razložena poselitev
	Izdelati študijo ukrepov za sanacijo usmerjanja razvoja v območjih razložene poselitve.
	9.5.2 Vodno gospodarstvo
	Zaščititi območja vodnih virov.
	Zaščititi območja termalne vode.
	Sprejeti dokončno odločitev o lokacijah akumulacij.
	9.5.3 Gozdarstvo
	Določiti funkcije varovalnih gozdov in gozdov posebnega pomena ti določitev režimov varovanja.
	9.5.4 Varstvo okolja
	Vodenje katastra onesnaževalcev, zagotoviti stalno spremljanje stopnje onesnaženosti vseh sestavin okolja, določiti sistem financiranja sanacije.
	95.5 Sanacija morja
	Upravljanje z akvatorijem je po zakonu v pristojnosti države, kar tudi pomeni, da mora država zaščititi javni interes na področju varovanja kvalitete morja. Ekološke razmere v akvatoriju je mogoče sanirati le s celovitim pristopom na mednarodni ravni. Država se je dolžna vključevati v mednarodne projekte, istočasno pa mora z ukrepi finančne politike sodelovati pri sanaciji domačih virov onesnaženj.