|
Na podlagi
52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP
(106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13
Skl. US: U-I-43/13-8) ter 16. člena
Statuta Občine Škofja Loka – UPB
(Uradni list RS, št. 11/13) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 28.
redni seji dne 19. 12. 2013 sprejel |
|
O D L O K |
|
o
občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka |
|
1. Uvodne
določbe |
|
1. člen |
|
(predmet
občinskega prostorskega načrta) |
|
(1) S tem
odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Škofja Loka (v
nadaljnjem besedilu: OPN), ki ga je izdelal Locus prostorske
informacijske rešitve, d.o.o. (št. projekta 585, oktober 2013). V
postopku priprave OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov
na okolje in presoje sprejemljivosti na varovana območja. Okoljsko
poročilo je izdelal Geateh, d.o.o. (št. projekta OP 145/10, oktober
2011), dodatek k okoljskemu poročilu pa Lutra, inštitut za ohranjanje
naravne dediščine (št. projekta 010-2010-PSP, avgust 2010). |
|
(2) OPN
vsebuje strateški in izvedbeni del. |
|
(3)
Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih
aktov, razvojnih potreb Občine Škofja Loka (v nadaljevanju: občina) in
varstvenih zahtev določa: |
|
–
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, |
|
– zasnovo
prostorskega razvoja občine, |
|
– zasnovo
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega,
|
|
–
usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, |
|
– koncept
prostorskega razvoja na območju urbanističnega načrta Škofja Loka in
Reteče, |
|
–
usmeritve za razvoj v krajini, |
|
–
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, |
|
–
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
|
(4)
Izvedbeni del OPN določa: |
|
– enote
urejanja prostora, |
|
– območja
namenske rabe prostora, |
|
–
prostorske izvedbene pogoje, |
|
– območja,
za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. |
|
2. člen |
|
(vsebina
in oblika OPN) |
|
(1) OPN
vsebuje besedilo in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in analogni
obliki. |
|
(2)
Besedilo odloka obsega naslednja poglavja: |
|
1. Uvodne
določbe |
|
2.
Strateški del |
|
2.1.
izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, |
|
2.2.
zasnova prostorskega razvoja občine, |
|
2.3.
zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega,
|
|
2.4.
usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, |
|
2.5.
koncept prostorskega razvoja na območju urbanističnega načrta Škofja
Loka in Reteče, |
|
2.6.
usmeritve za razvoj v krajini, |
|
2.7.
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, |
|
2.8.
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
|
3.
Izvedbeni del |
|
3.1. enote
urejanja prostora, |
|
3.2.
območja namenske rabe prostora, |
|
3.3.
prostorski izvedbeni pogoji, |
|
3.4.
načini urejanja prostora. |
|
4.
Prehodne in končne določbe. |
|
5. Priloga
1: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po
posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora. |
|
6. Priloga
2: Seznam enot in podenot urejanja prostora z načinom urejanja in
namensko rabo po naseljih. |
|
(3)
Grafični prikazi OPN obsegajo: |
|
1.
Strateški del |
|
+----+--------+-------------------------------------+-----------+ |
|
|01 |2.1.1.
|Zasnova prostorskega razvoja |(M 1: | |
|
| |
| |50.000) | |
|
+----+--------+-------------------------------------+-----------+ |
|
|02
|2.1.2.1.|Zasnova gospodarske javne |(M 1: | |
|
| |
|infrastrukture – prometna |50.000) | |
|
| |
|infrastruktura | | |
|
+----+--------+-------------------------------------+-----------+ |
|
|03
|2.1.2.2.|Zasnova gospodarske javne |(M 1: | |
|
| |
|infrastrukture – vodovodno omrežje |50.000) | |
|
+----+--------+-------------------------------------+-----------+ |
|
|04
|2.1.2.3.|Zasnova gospodarske javne |(M 1: | |
|
| |
|infrastrukture – kanalizacijsko |50.000) | |
|
| |
|omrežje | | |
|
+----+--------+-------------------------------------+-----------+ |
|
|05
|2.1.2.4.|Zasnova gospodarske javne |(M 1: | |
|
| |
|infrastrukture – energetska |50.000) | |
|
| |
|infrastruktura | | |
|
+----+--------+-------------------------------------+-----------+ |
|
|06
|2.1.3.1.|Usmeritve za razvoj poselitve |(M 1: | |
|
| |
| |50.000) | |
|
+----+--------+-------------------------------------+-----------+ |
|
|07
|2.1.3.2.|Usmeritve za razvoj v krajini |(M 1: | |
|
| |
| |50.000) | |
|
+----+--------+-------------------------------------+-----------+ |
|
|08
|2.1.3.3.|Usmeritve za določitev namenske rabe |(M 1: | |
|
| |
|zemljišč in prostorskih izvedbenih |50.000) | |
|
| |
|pogojev | | |
|
+----+--------+-------------------------------------+-----------+ |
|
2. Izvedbeni del |
|
+----+----------------------------------------------+-----------+ |
|
|1 |Pregledna
karta občine z razdelitvijo na liste|M 1: 50.000| |
|
+----+----------------------------------------------+-----------+ |
|
|2 |Pregledna
karta občine s prikazom osnovne |M 1: 25.000| |
|
| |namenske
rabe in ključnih omrežij gospodarske | | |
|
| |javne
infrastrukture | | |
|
+----+----------------------------------------------+-----------+ |
|
|3 |Prikaz
območij enot urejanja prostora, osnovne|M 1: 5.000 | |
|
| |oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in | | |
|
|
|prostorskih izvedbenih pogojev | | |
|
+----+----------------------------------------------+-----------+ |
|
|4 |Prikaz
območij enot urejanja prostora in |M 1: 5.000 | |
|
| |prikaz
javne gospodarske infrastrukture | | |
|
+----+----------------------------------------------+-----------+ |
|
3. člen |
|
(obvezne
priloge OPN) |
|
Obvezne
priloge vsebujejo: |
|
1.
izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, |
|
2. prikaz
stanja prostora, |
|
3.
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN, |
|
4.
smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
|
5.
obrazložitev OPN, |
|
6.
povzetek za javnost, |
|
7.
okoljsko poročilo. |
|
4. člen |
|
(pomen
izrazov) |
|
Posamezni
izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
1.
Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja (avtohtona
vegetacija). |
|
2. Bruto
etažna površina (v nadaljevanju: BEP) objekta je vsota bruto tlorisnih
površin vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9838. |
|
3.
Dopolnilna dejavnost kmetije je dejavnost, ki je opredeljena v skladu s
predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti
na kmetiji. |
|
4.
Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del,
kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do
največ 30 % obstoječe BEP objekta. Dozidava ali nadzidava, večja od 30 %
obstoječe BEP, pomeni novogradnjo objekta. Vsaka dozidava ali nadzidava
z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo
objekta. Prizidek je treba priključiti na komunalno infrastrukturo preko
obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma
nadziduje. |
|
5. Dvojček
je prostostoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki
stanovanjski enoti s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi
(loči ju skupni požarni zid) in imata ločeni gradbeni parceli in ločena
vhoda. |
|
6.
Enodružinska gradnja je območje prostostoječih stanovanjskih stavb, ki
obsegajo do dve stanovanjski enoti v isti stavbi na eni gradbeni
parceli. |
|
7.
Enostanovanjska stavba je prosto stoječ objekt z enim oziroma največ
dvema stanovanjema. |
|
8.
Enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje
posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen
prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. |
|
9. Etaža
je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v
najnižjem delu višjo od 1,20 m. |
|
10.
Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se
kot etaža štejejo pritličje (P), nadstropje (1 – eno nadstropje, 2 – dve
nadstropji …), mansarda (M). |
|
11. Faktor
izrabe gradbene parcele (v nadaljevanju: FI) je razmerje med bruto
etažno površino objekta nad terenom in celotno površino gradbene
parcele. Pri izračunu bruto etažnih površin objekta se ne upošteva:
neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov in odprtih teras. Pri
izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih
površin, kjer je svetla višina prostora višja od 1,20 m. |
|
12. Faktor
odprtih zelenih površin (v nadaljevanju: FOZP) je razmerje med površino
zelenih in tlakovanih odprtih površin, ki so namenjene zunanjemu bivanju
in služijo skupni rabi prebivalcev objekta, zagotavljajo kvaliteto
bivanja ter ne služijo kot prometne površine in površine za uporabo in
delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, ozelenjena
parkirišča in prostori za ekološke otoke – zbiralnice nenevarnih
odpadkov) ter celotno površino gradbene parcele. |
|
13. Faktor
zazidanosti gradbene parcele (v nadaljevanju: FZ) je razmerje med
tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih nadzemnih
delov objekta na zemljišče, vključujoč napušče, nadstreške, balkone in
podobne gradbene elemente, ter površino gradbene parcele. V faktor
zazidanosti gradbene parcele se štejejo tudi tlorisne projekcije
enostavnih in nezahtevnih objektov na gradbeni parceli. V faktor
zazidanosti parcele se ne štejejo nepokrita parkirišča. |
|
14.
Gospodarska javna infrastruktura (v nadaljevanju: GJI) so objekti ali
omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z
zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z
zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in
omrežja v skupni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in
lokalnega pomena. |
|
15.
Gostinski vrt je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata.
|
|
16.
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških
parcel ali njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je
predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu
objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile
takšnemu objektu. |
|
17.
Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del ter obsega gradnjo novega
objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. |
|
18.
Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt,
oziroma se objekt dozida ali nadzida, in zaradi katerih se bistveno
spremeni njegov zunanji izgled. |
|
19.
Izkoriščeno podstrešje (v nadaljevanju: Po) je del stavbe, katerega
prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno
streho s kolenčnim zidom do 0,40 m. Osvetlitev prostorov je dopustna z
različnimi oblikami strešnih oken in pultnimi okni. |
|
20.
Klasična frčada je podaljšek fasadnega zidu v površino strehe, ostali
obodni zidovi so pravokotni na fasadni zid. Streha frčade ima sleme
pravokotno na fasadni zid, krita je z dvokapnico enakega naklona in z
enako kritino kot osnovna streha. |
|
21. Klet
(v nadaljevanju: K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od
pritličja navzdol. Klet je vkopan del stavbe, ki na nobeni strani
objekta ne sega več kot 1,40 m nad raščen teren in kjer je več kot 50 %
bruto volumna vkopanega. |
|
22.
Kmetija je oblika kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več
gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. |
|
23.
Komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni deli
okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za
odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki),
energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto,
omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in
naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno energijo, omrežje
javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih
komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje
kolesarskih poti, omrežje pešpoti, železniško omrežje, omrežje zračnih
poti, omrežje vodnih poti). |
|
24. Kota
pritličja je kota gotovega tlaka pritličja. |
|
25.
Mansarda (v nadaljevanju: M) je prostor pod poševno streho, z višino
kolenčnega zidu od 0,4 m do največ 1,40 m. Če je kolenčni zid višji, se
mansarda šteje za etažo. Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi
oblikami strešnih oken, pultnih oken in frčad. |
|
26.
Mestotvorne dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti,
trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura,
športne dejavnosti ipd.). |
|
27.
Nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na stavbišču poprej
odstranjenega objekta zgradi nov objekt enakih dimenzij. |
|
28.
Neizkoriščeno podstrešje je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad
zadnjim nadstropjem in neposredno pod streho. Ti prostori ne služijo
dejavnostim oziroma namembnosti objekta. |
|
29.
Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je
predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez
veljavnega gradbenega dovoljenja. |
|
30.
Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem ni stanovanjskih površin.
|
|
31.
Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt. |
|
32. Objekt
je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz
gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi
inštalacijami in tehnološkimi napravami. |
|
33. Odprte
zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča
v stanovanjskih soseskah in druge zelene ureditve za potrebe
prebivalcev. |
|
34.
Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani,
poruši ali razgradi in se na zemljišču vzpostavi prejšnje stanje.
|
|
35.
Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za
čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za
odlaganje odpadkov. |
|
36.
Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko
stanovalci dobijo pomoč 24 ur na dan, pod pogojem, da so arhitektonsko
prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v
večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje. |
|
37.
Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano
opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno
eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali
ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. |
|
38.
Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka; če to zaradi
utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil
tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega
dovoljenja za poseg v prostor. |
|
39.
Prenova objekta obsega vzdrževalna dela in rekonstrukcijo objekta z
namenom vzpostavitve želenega stanja. |
|
40.
Pritličje (v nadaljevanju: P) je del stavbe, katerega prostori se
nahajajo neposredno nad raščenim terenom ali največ 1,40 m nad njim. V
primeru, da se stavba nahaja na nagnjenem terenu, je pritličje etaža, ki
je lahko delno ali popolnoma vkopana z do treh strani in vsaj na eni
strani objekta presega višino 1,40 m nad raščenim terenom. |
|
41.
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: PGD) je
določen z veljavnim zakonom s področja graditve objektov. |
|
42. Raščen
teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s
tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. |
|
43.
Regulacijske linije ločujejo obstoječe in predvidene odprte ali grajene
(javne) površine od površin v zasebni lasti, in sicer so regulacijske
linije: |
|
–
regulacijske linije drevoredov (v nadaljevanju: RL), ki določajo linije
drevoredov, |
|
– gradbene
linije (v nadaljevanju: GL), ki predstavljajo linijo, na katero morajo
biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču
ob tej liniji, |
|
– gradbene
meje (v nadaljevanju: GM), ki določajo linije, katerih novozgrajeni
objekt ne sme presegati, lahko pa se jih dotika ali pa je odmaknjen od
njih v notranjost gradbene parcele. |
|
44.
Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega
objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim
potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se velikost bistveno ne
spremeni, spreminjajo pa se objektovi konstrukcijski elementi in
zmogljivost ter se izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri
stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena
prostornina ne spremeni za več kot 10 %. |
|
45. Sleme
je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja
točka objekta. Za 1,50 m ga lahko presegata dimnik in zaključek
instalacijskega bloka. |
|
46.
Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih
tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo
namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na
okolico. |
|
47.
Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto etažnih
površin namenjenih bivanju. |
|
48.
Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu
reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših,
študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski
domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za
brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe,
namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
|
|
49. Svetla
višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
|
|
50. Trg je
odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za
sestajanje, zbiranje ljudi. |
|
51. Urbana
oprema: |
|
– nadkrita
čakalnica na avtobusnem, železniškem, tramvajskem in taksi postajališču,
če je njena tlorisna površina do 15 m², višina nadstreška pa do 4 m,
merjeno od terena do kapa; |
|
– javna
kolesarnica z nadstreškom, če je njena tlorisna površina do 15 m²,
višina nadstreška pa do 4 m, merjeno od terena do kapa; |
|
– javna
telefonska govorilnica, to je tipska oziroma montažna hišica ali na zid
pritrjen nadstrešek, s tlorisno površino do 10 m², s telefonskim
aparatom ali drugo terminalsko opremo, namenjeno javnim
telekomunikacijskim storitvam, vključno z brezžičnim širokopasovnim
lokalnim omrežjem; |
|
–
skulptura in druga prostorska inštalacija, če je njena tlorisna površina
do 100 m², višina pa do 4 m nad terenom; |
|
– montažna
sanitarna enota, ki je lahko tudi v zabojniku, če je njegova tlorisna
površina do 20 m², višina pa do 4 m; |
|
– otroško
igrišče, če je njegova tlorisna površina do 500 m²; |
|
– obešanka
na drogu javne razsvetljave z največjo površino ene strani 2 m².
|
|
52.
Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega
prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka
in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu
s predpisi. |
|
53.
Varovalni pas prometne in komunalne infrastrukture obsega prostor,
določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s
soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca. |
|
54.
Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji
(vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni
stanovanjski objekti). |
|
55. Višina
objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri do najvišje točke na
slemenu oziroma na strehi objekta. |
|
56.
Višinski poudarek je oznaka za objekt, ki zaradi svoje višine izrazito
izstopa iz okolice. Zaradi svoje vidnosti višinski poudarek oblikuje
silhueto mesta. Višinski poudarki se praviloma umestijo na območje
mestnih vpadnic, na križišča pomembnejših mestnih cest, v mestna
središča in na posamezna večja zaključena mestna območja. |
|
57. Vodno
zemljišče celinskih voda je zemljišče, na katerem je celinska voda
trajno ali občasno prisotna, zaradi česar se oblikujejo posebne
hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in
obvodni ekosistem. |
|
58. Vrstna
hiša je niz stanovanjskih stavb z enim stanovanjem, ki se medsebojno
stikajo z dvema fasadama in so zgrajene v nizu najmanj treh enot
zaporedno. |
|
59.
Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v
dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in
vzdrževalna dela v javno korist. |
|
60.
Vzdrževanje zelenih površin je urejanje, omejeno na ohranjanje
značilnosti posamezne zelene površine; v okviru vzdrževanja je možna
nadomestitev urbane opreme in rastlin. |
|
61.
Začasni objekt je lahko: |
|
– odprti
sezonski gostinski vrt (kot posebej urejeno zemljišče kot del
gostinskega obrata), |
|
– kiosk
oziroma tipski zabojnik, |
|
– pokrit
prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru (do 500,00 m² z
višino najvišje točke 6,00 m), |
|
– oder z
nadstreškom (sestavljen iz montažnih elementov), |
|
– cirkus
(če so šotor in drugi objekti montažni), |
|
– začasna
tribuna za gledalce na prostem |
|
– oziroma
proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za
proizvode in ugotavljanje skladnosti. |
|
Začasni
objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen,
najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po odstranitvi je
treba na zemljišču, na katerem je bil zgrajen, vzpostaviti prvotno
stanje. |
|
62.
Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za gradnjo katerega je bilo izdano
predpisano upravno dovoljenje. |
|
63.
Zbiralnica odpadkov je posebej urejen in opremljen pokrit ali nepokrit
prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij
(praviloma stekla, papirja in embalaže), ki jih povzročitelji prepuščajo
izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov. |
|
64. Zbirni
center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje
vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko
prepuščajo izvajalcu frakcij, ki jih le-ta sam prevzame v zbiralnicah,
in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij
odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo
ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica
nevarnih frakcij, kjer se le-te tudi začasno skladiščijo. |
|
65. Zelena
streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
|
|
Izrazi,
uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku,
imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo
predpisi s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in
državne statistike. |
|
2.
Strateški del OPN občine Škofja Loka |
|
2.1.
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
5. člen |
|
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
|
Občina
Škofja Loka je povezana z območji sosednjih občin na naslednjih
področjih: |
|
– varstvo
vodnih virov, oskrba s pitno vodo in varstvo pred visokimi vodami
(občine Gorenja vas - Poljane, Kranj, Železniki), |
|
–
reševanje dispozicije komunalnih odpadkov z občinami funkcijske regije
Gorenjske, |
|
–
reševanje primestnega javnega prometa (občine Ljubljana, Medvode, Kranj,
Gorenja vas - Poljane, Železniki), |
|
–
umeščanje regionalnih kolesarskih povezav (občine Medvode, Kranj,
Gorenja vas - Poljane, Železniki), |
|
– urejanje
rekreacijskih površin smučišča Stari vrh (občina Gorenja vas - Poljane),
|
|
– urejanje
novih cestnih povezav proti Kranju (občina Kranj), |
|
– urejanje
cest v okviru četrte prioritetne razvojne osi predvidene modernizacije
državnega cestnega omrežja, |
|
–
priključevanje škofjeloške regije na državni avtocestni sistem. |
|
6. člen |
|
(cilji
prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Cilji
prostorskega razvoja so opredeljeni z upoštevanjem stanja, teženj v
prostoru z namenom razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih
problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj in doseganja večje
stopnje urejenosti v prostoru. |
|
(2) Ob
upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja: |
|
– Skladen
in vzdržen prostorski razvoj Občine Škofja Loka po načelih trajnostnega
razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami.
|
|
–
Sodelovanje s sosednjimi občinami in vladnimi organi ter ustanovami pri
prostorskem razvoju, razvoju infrastrukture regionalnega ali državnega
pomena ter izvajanju varstvenih režimov. |
|
–
Usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi usmeritvami in
zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih
virov in varstva kulturne dediščine. |
|
– Razvoj
poselitve in dejavnosti se prednostno usmerja na območje Škofje Loke,
pomembnejšega lokalnega središča in lokalnih središč. Za razvoj se
prednostno izkorišča nezadostno in neprimerno izkoriščene obstoječe
površine. Za krepitev vloge Škofje Loke, pomembnejšega lokalnega
središča in lokalnih središč se zagotavljajo tudi nove površine, ki bodo
prispevale h krepitvi urbane strukture naselij. |
|
–
Racionalen in učinkovit prostorski razvoj, ki obsega usmerjanje
dejavnosti v prostor na način, da se zagotovijo največji pozitivni
učinki za razvoj ter zagotavljanje racionalne rabe prostora in
izboljševanje negativnih stanj v prostoru. |
|
–
Gospodarske dejavnosti se razvijajo na območjih, na katerih glede na
prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti za
njihov razvoj. Večje gospodarske cone se v prihodnjem gospodarskem
razvoju koncentrirajo na območju Škofje Loke v navezavi na obstoječi in
predvideni sistem obvoznih in povezovalnih cest. V drugih naseljih se
gospodarske dejavnosti razvijajo glede na prostorske možnosti, prometno
dostopnost in infrastrukturno opremo prostora. Gospodarske dejavnosti se
prednostno razvijajo v okviru urejenih gospodarskih con, kamor se
postopoma selijo iz naselij, v katerih so moteče za bivanje in družbene
dejavnosti. |
|
–
Zaustavitev procesov zaraščanja in vzdrževanje kulturne krajine,
ohranitev poseljenosti podeželskega prostora in kmetijske proizvodnje
ter spodbujanje okolju prijaznejše kmetijske pridelave. |
|
–
Kakovosten razvoj gozdnih površin ob povezovanju interesov gozdarstva,
lastnikov gozdov in prostorskega urejanja. |
|
–
Prizadevanje za kvaliteten razvoj in privlačnost naselij ter skladen
razvoj celotnega območja Občine Škofja Loka. Prizadevanje za urejanje
novega in izboljšanje kakovosti obstoječega javnega prostora v naseljih,
urejanje površin za pešce in kolesarje, izboljšanje kvalitete javnih
površin, poenotenje urbane opreme, označevalnih sistemov ter oglasnih
panojev. V povezavi z utrjevanjem identitete krajev in urejanjem javnega
prostora se izvaja tudi ukrepe za dvig kakovosti ureditev na zasebnih
zemljiščih. |
|
–
Prizadevanje za razvoj, izboljšave in vzdrževanje prometnega omrežja na
vseh območjih z izgradnjo obvoznic Škofje Loke in nove cestne povezave
proti Kranju, Ljubljani in avtocestnemu omrežju je ena izmed
pomembnejših nalog občine. |
|
–
Prizadevanje za izgradnjo ter izboljšanje komunalne infrastrukture.
Komunalno se opremlja vsa zemljišča znotraj poselitvenih območij.
|
|
–
Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne
ali druge nesreče, ter preusmerjanje obstoječih dejavnosti izven
območij, ki so ogrožena zaradi naravnih ali drugih nesreč. |
|
–
Omogočanje dostopnosti do osnovnih storitev za vse prebivalce občine.
|
|
(3) Cilji
na področju poselitve: |
|
–
Prostorski razvoj poselitve se načrtuje na prostih, degradiranih in
nezadostno izkoriščenih površinah znotraj naselij, pri čemer ima prenova
prednost pred novogradnjo. |
|
– Z
razvojem naselij se ne sme slabšati kakovost življenjskega okolja in se
morajo v čim večji meri ohranjati zelene površine naselja. Širitev
naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji
prostorski razvoj ni možen. Širitev naselja je treba prvenstveno
usmerjati na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov,
ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva
kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z
obstoječim naseljem. |
|
–
Razpršena gradnja se ne širi. Obstoječa območja razpršene gradnje se
sanira. |
|
– Območja
avtohtone razpršene poselitve se širi za potrebe ohranjanja osnovne
dejavnosti v prostoru in se jo ohranja kot značilnost poselitve.
|
|
– V
naseljih, ki se po tipologiji uvrščajo med avtohtona razložena naselja s
pripadajočimi zaselki in predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev s
centralno funkcijo v omrežju naselij, so dopustne posamezne manjše
širitve območja avtohtone razpršene poselitve za potrebe lokalnega
prebivalstva. |
|
– Omogoča
se prostorsko širitev hribovskih in perspektivnih kmetij izven
ureditvenih območij naselij, in sicer v skladu z usmeritvami za
ohranjanje kvalitet kulturne krajine. |
|
– Kot
središče regionalnega pomena in občinsko središče se bo prednostno
razvijalo mesto Škofja Loka z zagotavljanjem prostorskih pogojev za
razvoj ustreznih dejavnosti, tako da se centralne dejavnosti prednostno
umeščajo v mestno jedro in v njegovo neposredno bližino. |
|
– Novo
poselitev se praviloma usmerja le na komunalno zadostno opremljena,
nepozidana zemljišča strnjenih kompleksov znotraj obstoječih naselij.
|
|
(4) Pri
načrtovanju in usmerjanju razvoja poselitve bo občina: |
|
–
zagotavljala površine za skladen in trajnosten dolgoročen prostorski
razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja, |
|
–
zagotavljala površine in druge pogoje za gospodarski razvoj in
ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem tehnološko zahtevnejših
programov in ekološko sprejemljivih posegov, |
|
–
spodbujala vse vrste stanovanjske gradnje (neprofitna in profitna
stanovanja) z zagotavljanjem ustreznih površin in javne infrastrukture
za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb, predvsem na območju
Škofje Loke in v lokalnih središčih, |
|
–
spodbujala reurbanizacijo in prenovo degradiranih območij v naseljih,
|
|
–
spodbujala prenove mestnega jedra, vaških jeder in drugih območij
kulturne dediščine skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediščine,
|
|
–
zagotavljala površine za dolgoročni razvoj visokega in višjega šolstva,
|
|
–
zagotavljala površine za razvijanje lokalnih oskrbnih in storitvenih
dejavnosti v razvijajočih se območjih poselitve, |
|
–
spodbujala trajnostni razvoj v turizmu, predvsem izboljšanje kakovosti
in dopolnjevanje obstoječe turistične infrastrukture, |
|
–
omejevala gradnjo velikih nakupovalnih središč na obrobju mesta in v
lokalnih središčih, ki bi škodila razvoju mesta, |
|
–
izboljševala bivalne in delovne razmere na vseh območjih, |
|
–
izboljševala urejenost obstoječih in novih javnih površin naselij in
njihovo opremo, |
|
–
izboljševala razmere za šport in rekreacijo, |
|
–
zagotavljala ustrezne javne površine za različno javno rabo,
|
|
–
spodbujala ohranjanje in razvoj kulturne raznovrstnosti kot osnove za
kakovostno nacionalno prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno
okolje in socialno vključenost, |
|
–
spodbujala rabo obnovljivih virov energije, učinkovito rabo energije z
energetsko varčnimi oblikami gradnje in celovito energetsko sanacijo
obstoječih stanovanjskih stavb. |
|
(5) Cilji
na področju gospodarske javne infrastrukture: |
|
– Sanacija
obstoječe komunalne infrastrukture na obstoječih poselitvenih območjih z
gradnjo nove ali s posodobitvijo obstoječe javne infrastrukture,
pospeševanje sanacije obstoječih greznic z vgrajevanjem malih komunalnih
čistilnih naprav na območjih, kjer se javno kanalizacijsko omrežje ne bo
gradilo ter celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve.
|
|
–
Spodbujanje širitve plinifikacije znotraj obstoječih poselitvenih
območij ter dolgoročno zagotavljanje pogojev za zagotovitev oskrbe s
plinom iz samostojnega kraka prenosnega plinovoda
(Medvode–Reteče–Trata). |
|
–
Izboljšanje prometnih razmer in razvoj javnega prometa na območju Škofje
Loke z zagotovitvijo prostorov za postajališča, ureditvijo prestopnih
točk in ureditvijo obračališč za avtobuse. |
|
–
Zagotovitev ustreznih prostorov za razvijanje sistema parkiraj in se
pelji v naseljih ob železniški progi Jesenice–Ljubljana. |
|
–
Razvijanje kolesarskih povezav in pešpoti med posameznimi območji
aktivnosti (kulturnimi, športno-rekreacijskimi, izobraževalnimi,
upravnimi, stanovanjskimi itd.). |
|
–
Izgradnja južne in severne obvoznice Škofje Loke. |
|
–
Umestitev nove prometne povezave proti Kranju, Ljubljani in avtocestnemu
sistemu izven obstoječih poselitvenih območij. |
|
–
Izgradnja drugega tira železniške proge Ljubljana–Kranj (nova železniška
proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče
Jožeta Pučnika Ljubljana). |
|
(6) Cilji
na področju krajine: |
|
–
Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in
naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.
|
|
–
Ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo. |
|
– Smotrna
raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij.
|
|
–
Zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih
vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom. |
|
–
Vzpostavitev omrežja posebnih varstvenih območij in zavarovanih območij.
|
|
–
Sonaravno gospodarjenje z naravnimi viri. |
|
–
Upravljanje in razvoj krajinskih potencialov. |
|
–
Varovanje obvodnega prostora pred neskladnimi posegi. |
|
2.2.
Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
7. člen |
|
(1)
Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izoblikovanje in
izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani
učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humane pogoje za
življenje v občinskem središču in ostalih naseljih, smotrno organizacijo
in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno
koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in
ustvarjenih vrednot. |
|
(2)
Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana v grafičnem delu
strateškega dela OPN na karti št. 2.1.1.: Zasnova prostorskega razvoja
(M 1:50.000). |
|
8. člen |
|
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) |
|
(1)
Prednostno se bo razvijalo območje mesta Škofja Loka kot nosilca
prostorskega razvoja občine z zaledjem. Prostorski razvoj bo usmerjen v
večji meri v samo mesto in z njim funkcijsko povezana naselja s prenovo,
zgoščevanjem in prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih površin ter
širitvami na nove površine, predvsem za potrebe razvoja posameznih
dejavnosti. |
|
(2)
Pomembnejše lokalno središče Reteče z Gorenjo vasjo se bo krepilo z
notranjim zgoščevanjem obstoječih površin, širitvami za potrebe razvoja
centralnih in družbenih dejavnosti in ureditve prometa. |
|
(3)
Lokalna oskrbna središča (Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart ter Brode -
Gabrk) se bodo intenzivneje krepila in razvijala tam, kjer se poleg
notranjega zgoščevanja zagotavlja širitve za potrebe posameznih
dejavnosti. |
|
(4) Ostala
naselja se usmerjajo v zgoščevanje obstoječih površin in širitve za
potrebe opravljanja kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Razvija se jih
predvsem z nadomestno ali dopolnilno gradnjo v sklopu obstoječih
gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu. |
|
9. člen |
|
(prednostna območja za razvoj turizma in rekreacije) |
|
(1) Občina
Škofja Loka bo postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje z
razvojem v širšem prostoru in navezavo na širša regijska jedrna
turistična območja Gorenjske in Ljubljanske urbane regije. |
|
(2) Občina
bo turizem in rekreacijo v prostoru usmerjala tako, da bodo ob
upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti ohranjene naravne in
kulturne kakovosti prostora. |
|
(3) Glede
na razvojne možnosti in potrebe se v Občini Škofja Loka oblikujejo
naslednja turistično-rekreacijska razvojna območja: |
|
– mesto
Škofja Loka se razvije v glavno jedrno turistično območje občine z
vzpostavitvijo kulturnega, mestnega in kongresnega turizma v navezavi s
turistično-rekreativnim zaledjem mesta (območje Lubnik, območje Ožbolt –
Sveta Barbara, območje Križna gora, območje Crngrob, območje Reteške
loke in območje vsakodnevne rekreacije prebivalcev mesta Škofja Loka),
|
|
– območje
Stari vrh s smučiščem se razvija kot drugo večje turistično rekreativno
jedro občine, |
|
– območje
turizma – Visoko pri Poljanah. |
|
10. člen |
|
(prednostna območja za razvoj dejavnosti v krajini, prednostna območja
za razvoj kmetijstva) |
|
(1) Občina
bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot
vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo
zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine. |
|
(2)
Kmetijska zemljišča se razvrščajo v skupine glede na ustreznost teh
zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje
najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki so notranje členjena na
območja z omejitvami zaradi varovanih naravnih vrednot, kulturne
dediščine, obrambe ali škodljivega delovanja voda ter vodovarstvenih
območij virov pitne vode. |
|
(3) Glede
na pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč se razvoj intenzivnega
kmetijstva usmerja na ravninski svet Sorškega polja, kjer so za to
ustrezni pogoji. |
|
(4) Na
območjih kmetijskih zemljišč z močno izraženimi dediščinskimi omejitvami
(kulturna krajina) se spodbuja tradicionalna kmetijska raba zaradi
ohranjanja kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine,
preprečevanja zaraščanja, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih
vrednot. Takšna območja so: dolina Poljanske Sore, dolina Selške Sore,
razgibano obrobje Sorškega polja, Krancelj, Križna gora. |
|
(5) Na
območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami v Škofjeloškem in
Polhograjskem hribovju (hribovita, strma in slabše dostopna območja) se
bo spodbujalo kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in
opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne
dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v
integrirano in ekološko pridelavo. |
|
11. člen |
|
(prednostna območja za razvoj gozdarstva) |
|
(1) Občina
bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem
upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v
gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v
gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in
proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega
uresničevanja, niso dopustni. |
|
(2)
Območje z osnovno namensko rabo gozd je razdeljeno na naslednja območja
s podrobnejšo namensko rabo. |
|
– Gozdni
rezervati (Zminec) so prepuščeni naravnemu razvoju. V njih niso
dovoljeni posegi v prostor, gozdnovarstvena in gojitvena dela, gradnja
prometnic in izkoriščanje ter raba gozdov. |
|
– V
varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z
ekološkimi ter socialnimi funkcijami so dopustni le posegi in dejavnosti
za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za
gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in
socialnih funkcij gozdov. |
|
–
Večnamenski gozdovi so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoriščanju
gozdov. V njih je dovoljeno izvajati dejavnosti s področja gozdarstva in
posegati v prostor v skladu s predpisi. |
|
(3) Pri
načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih
dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni,
gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, vzdolž površin
obstoječe osnovne namenske rabe gozd, je treba vzdolž površin osnovne
namenske rabe gozd načrtno predvideti tudi varnostno-oskrbni pas, ki
zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi
gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda. |
|
12. člen |
|
(omrežje
naselij z vlogo in funkcijami naselij) |
|
(1) Občina
Škofja Loka bo razvijala policentrično omrežje naselij v okviru občine
in regije. Razvijalo se bo omrežje ustrezno opremljenih središč, ki so
generator razvoja svojega zaledja, ki omogočajo vsem prebivalcem udobno,
cenovno ugodno, varno in okoljsko sprejemljivo dostopnost do javnih
funkcij, delovnih mest, storitev in znanja. |
|
(2) Glede
na vlogo v omrežju naselij Občine Škofja Loka se bodo naselja razvrščala
v naslednje kategorije središč: |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Vloga/rang
naselja |Naselje | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Središče
regionalnega |Škofja Loka s funkcionalno povezanimi | |
|
|pomena/občinsko |naselji: Stara Loka, Virlog, Vešter, | |
|
|središče –
urbano |Vincarje, Binkelj, Trnje, Grenc, | |
|
|naselje |Virmaše, Trata, Sv. Duh, Forme, Puštal | |
|
| |in zaselek Zabrajde | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Pomembnejše
lokalno |Reteče z Gorenjo vasjo | |
|
|središče –
urbano | | |
|
|naselje | | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Lokalno
središče – |Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart, Brode | |
|
|podeželsko
naselje |– Gabrk | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
|Ostala
naselja |Bodovlje, Dorfarje, Godešič, Log nad | |
|
| |Škofjo Loko, Na Logu, Pevno, Praprotno, | |
|
| |Pungert, Suha, Breznica pod Lubnikom, | |
|
|
|Draga, Gabrovo, Gosteče, Knape, Križna | |
|
| |Gora, Lipica, Moškrin, Sv. Tomaž, | |
|
| |Zgornja Luša, Ševlje, Hosta, Zminec, | |
|
| |Bukov Vrh nad Visokim, Crngrob Sv. | |
|
| |Florijan nad Škofjo Loko, Gabrška Gora, | |
|
| |Kovski Vrh, Pozirno, Podpulfrca, Rovte | |
|
| |v Selški dolini, Sopotnica, Staniše, | |
|
| |Stirpnik, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, | |
|
| |Spodnja Luša, Strmica, Sv. Barbara, | |
|
| |Valterski Vrh, Visoko pri Poljanah, | |
|
| |Papirnica, Sv. Andrej | |
|
+----------------------+----------------------------------------+ |
|
13. člen |
|
(temeljne
smeri prometnega povezovanja) |
|
(1)
Obstoječa temeljna smer prometnega povezovanja naselij v regiji je
Ljubljana–Škofja Loka–Kranj, Ljubljana–Škofja Loka–Železniki preko
Petrovega Brda na severno Primorsko ter Ljubljana–Škofja Loka–Gorenja
vas preko Cerknega na severno Primorsko ter prek Žirov na Notranjsko.
|
|
(2) Čez
območje Občine Škofja Loka poteka četrta prioritetna razvojna os
predvidene modernizacije državnega cestnega omrežja, ki poteka od
mejnega prehoda z Italijo, torej od Robiča, preko Kobarida in Tolmina do
Cerknega, kjer se skozi predor usmeri proti Hotavljam. Nato se nadaljuje
po Poljanski dolini do Škofje Loke in zaključi na Jeprci. |
|
(3) Ostala
naselja so navezana na osnovno omrežje z lokalnim cestnim omrežjem.
|
|
(4) Občina
Škofja Loka nima neposredne navezave na državno avtocestno omrežje.
|
|
(5)
Železnica poteka po robu občine na Sorškem polju in ima glavno postajo
Škofja Loka na Trati ter postajališče v Retečah in predstavlja povezavo
z Ljubljano in Kranjem. |
|
(6) Pri
povezovanju v občini in z drugimi območji se bo pospeševal javni cestni
in železniški promet. |
|
(7)
Razvijalo se bo omrežja kolesarskih poti in pešpoti. |
|
14. člen |
|
(druga za
občino pomembna območja) |
|
(1)
Ohranjanje območij prepoznavnih naravnih kvalitet. |
|
(2) Glede
na kulturno in simbolno prepoznavnost določenega zaključenega območja,
ki temelji na prisotnosti in številu oziroma gostoti prvin
prepoznavnosti in izjemnosti, pa tudi že uveljavljenih kategorijah
varstva kulturnih krajin ali naravnih vrednot s simbolnimi pomeni ali
ima pomembno vlogo v mentalni sliki prostora, so v Občini Škofja Loka
naslednja posebna območja prepoznavnosti: |
|
1. Območja
regionalne prepoznavnosti: |
|
– Križna
gora, |
|
–
Kamnitnik, |
|
– Dobrave,
|
|
– dolina
Poljanske Sore, |
|
– Krancelj
in Stari grad, |
|
– dolina
spodnje Selške Sore, |
|
– Reteške
loke. |
|
2. Območja
lokalne prepoznavnosti: |
|
– Lubnik,
|
|
–
parcelacija na Sorškem polju, |
|
– Sora
(vodni in obvodni prostor), |
|
– celki v
Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju. |
|
3. Kot
območja prepoznavnih naravnih kvalitet se smatrajo tudi: |
|
– območja
nižinskih gozdov na Sorškem polju z zaledjem, |
|
– potoki
Suha, Hrastnica, Sovpat, Virloški potok, Dragobaški potok, Črnovški
potok, Udečkarica, |
|
–
Moškrinska grapa, Potoška grapa (zgornji tok), Sopotniška grapa,
Bodoljska grapa. |
|
4. Prvine,
ki so pomembne za prepoznavnost škofjeloškega prostora, so naravne in
ustvarjene: strma pobočja, grape in grebeni, sklenjena gozdna območja,
vodna in obvodna krajina (terase, obrežno rastje, poplavne loke,
prodišča), dobrave, ostanki ravninskega gozda, kmetijski svet na
grebenih in prisojnih pobočjih, kmetijski svet, obdan z gozdom (celki),
drobno členjena kmetijska krajina ravnin z značilno poljsko razdelitvijo
na proge, mozaična kmetijska krajina razgibanega obrobja ravnine,
visokodebelni sadovnjaki ob naseljih, omejki in živice, cerkve na
lokalnih vrhovih in pobočjih. |
|
5.
Območja, kjer so v veliki meri še ohranjene prepoznavne grajene
kvalitete območja, so: |
|
– območje
Breznice pod Lubnikom, Visokega, Križne Gore, |
|
– med
tovrstna območja se uvrščajo še vsa tista območja, ki imajo izjemno
doživljajsko in identifikacijsko vrednost. |
|
6. Kot
grajena kvaliteta se smatrajo: |
|
– Stara
Loka, |
|
– staro
mestno jedro z gradom, |
|
– deli
Puštala, |
|
– Breznica
pod Lubnikom, |
|
– Brode
(vaško jedro), |
|
– Lipica.
|
|
(3)
Usmeritve za varstvo in vključevanje kulturne dediščine: |
|
–
Prostorski razvoj občine se usmerja v varovanje območij prepoznavnih
grajenih kvalitet, celostno varstvo kulturne dediščine, značilno
naselbinsko, arhitekturno tipologijo in morfologijo. Dediščino se
vključuje v razvoj turizma. Objekte in območja kulturne dediščine se
ureja skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne
dediščine. |
|
– Pri
izdelavi izvedbenih aktov se upošteva sprejete režime in usmeritve, ki
so navedeni v strokovnih podlagah za kulturno dediščino. Strokovne
podlage so sestavni del obveznih prilog tega dokumenta. |
|
– Pri
zasnovi razmestitve dejavnosti v prostoru je treba upoštevati vse zvrsti
kulturne dediščine. Kulturno dediščino je treba v največji možni meri
varovati na mestu samem. Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali
uničili kulturno dediščino, niso dovoljeni. |
|
– Na
območjih arheološke dediščine se pred destruktivnimi posegi in rabami
(izkopi, nasipi, rigolanje, gradnje različnih objektov itd.) varuje
zlasti arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami ter prostorski in vsebinski kontekst najdišča.
Arheološko dediščino je treba pri načrtovanju prostorske rabe varovati v
celoti. Raba tal na arheoloških območjih mora v prvi vrsti zagotavljati
nepoškodovanost podzemnih ostalin, zato se novi posegi znanim
arheološkim najdiščem načeloma izogibajo. |
|
– Pri
objektih stavbne dediščine se varuje zlasti: tlorisna in višinska
zasnova, gradivo, oblikovanost zunanjščine (arhitekturno členitev,
strešine, kritino, barvo itd.), komunikacijsko in infrastrukturno
navezavo, ožjo okolico z niveleto površin ter lego, namembnostjo in
oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin ter odnos do drugih
objektov na parceli in do drugih stavb. Varuje se tudi širša okolica
objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne
dediščine v širšem prostoru, brez motečih prvin. |
|
– Pri
objektih memorialne dediščine se varuje zlasti avtentičnost lokacije,
materialno substanco in fizično pojavnost objekta ter vsebinski
prostorski kontekst območja z okolico. |
|
– Na
območjih vrtnoarhitekturne dediščine se varuje zlasti kompozicija
zasnove in strukturne poteze, kulturne (grajeni objekti, skulpture,
parkovna oprema) in naravne (vegetacija, voda, relief) sestavine ter
podoba v širšem prostoru in funkcijske navezave na okoliški prostor.
Vrtnoarhitekturna dediščina potrebuje stalno vzdrževanje. |
|
– Na
območjih dediščinske kulturne krajine se varuje zlasti krajinsko zgradbo
(naravne in kulturne prvine), ekološke procese sonaravnega gospodarjenja
v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin ter povezavo s stavbno
in naselbinsko dediščino. |
|
– Poleg
objekta dediščine se varuje tudi okolica varovane kulturne dediščine
oziroma njeno vplivno območje, ki je določeno z zgodovinskega,
funkcionalnega in vizualnega vidika. Nove rabe v vplivnem območju
načeloma niso dopustne, kar posebej velja za pomembnejšo kulturno
dediščino. |
|
(4)
Usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti: |
|
– Kot
območja z naravnimi kakovostmi se štejejo: zavarovana območja, območja,
predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja,
habitatni tipi in posebna varstvena območja (Natura 2000) ter tudi
druga, manjša, pretežno naravno ohranjena območja. |
|
– Na
območjih naravnih kakovosti krajine v občini je treba zagotavljati
ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.
|
|
– V Občini
Škofja Loka je 13 zavarovanih območij, ki so vsa kategorizirana kot
naravni spomeniki. Med njimi so območja podzemeljskih vrednot (Lubniška
jama in Kevdrc; Marijino brezno, Migutovo brezno in Gipsova jama), del
reke Sore s pritoki in terasami, Hudičeva brv (tesen v ploščatih
apnencih), grajski park z lipovim drevoredom ter več zavarovanih dreves,
skupin dreves in drevoredov v občini. Največ zavarovanih območij je v
naselju Škofja Loka, zlasti v njenem starem mestnem jedru. Naravni
spomeniki v urbani krajini so posebej vredne krajinsko-ekološke prvine,
ki imajo poleg značilnosti, zaradi katerih so varovani z
naravovarstvenim statusom, še posebej poudarjeno ekološko, socialno in
strukturno funkcijo, zato je ravnanje s tem prostorom še toliko bolj
občutljivo. |
|
– Za
zavarovanje so predlagana štiri območja: Sovpat, Reteške loke, Škofja
Loka – hrastov gozd in Reteče – del opuščene gramoznice. |
|
– Na
območju Občine Škofja Loka je več evidentiranih območij naravnih vrednot
državnega ali lokalnega pomena. Pojavljajo se številne zvrsti naravnih
vrednot: površinska geomorfološka, geomorfološka, geološka, hidrološka,
botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna
vrednota. |
|
– Z
naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov
obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni
drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali
opravljanje dejavnosti. |
|
–
Habitatni tipi se v ugodnem stanju ohranjajo tako, da se ohranja ugodno
stanje za habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v
skladu z varstvenimi cilji. |
|
– Na
ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so
možni vsi posegi in dejavnosti, načrtuje pa se jih tako, da se v čim
večji možni meri ohranjajo naravna razširjenost habitatnih tipov ter
habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter
povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila
le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. |
|
– Na
območjih Nature 2000 se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim
večji možni meri: |
|
– ohranja
naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali
živalskih vrst, |
|
– ohranja
ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov,
njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
|
|
– ohranja
ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti
tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske
faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, |
|
– ohranja
povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst ter omogoča
ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. |
|
– Pri
izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim
odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je
neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove
habitate čim manjši. |
|
– Na
območja Nature 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter
gensko spremenjenih organizmov. |
|
15. člen |
|
(urbana
središča, za katera se izdela urbanistični načrt) |
|
Za
celostno urejanje prostora ter učinkovito uresničevanje razvojnih ciljev
je izdelan urbanistični načrt za: |
|
– širše
območje mesta Škofja Loka, |
|
– območje
naselja Reteče z Gorenjo vasjo. |
|
2.3.
Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra |
|
16. člen |
|
(razvoj
gospodarske javne infrastrukture) |
|
(1)
Infrastrukturna omrežja se bodo razvijala skladno s potrebami
prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra
infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z
neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo ter
izboljševala tako, da se bo preprečilo onesnaževanje in zmanjševalo
obremenjevanje vodotokov in drugih naravnih vrednot. |
|
(2) Na
območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za bodoče novo opremljanje
in preurejanje, se teži k predhodni celoviti ureditvi prometne,
komunalne in energetske infrastrukture ter zvez. |
|
(3) Obnova
infrastrukturne opreme bo izvajana po načelu celovite opreme posameznih
območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture
(novogradnje ali obnove) se morajo istočasno obnoviti vsi obstoječi ali
na novo zgraditi potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezni
odsek ali območje. |
|
(4)
Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in
infrastrukturnih koridorjih. |
|
(5) Za
obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju
v prostor treba upoštevati sprejete varovane koridorje in predpisane
varovalne pasove ter zakonite pogoje upravljavcev posameznih objektov in
naprav javne infrastrukture. |
|
(6)
Opremljanje stavbnih zemljišč za gradnjo se izvaja na podlagi programa
opremljanja. Programe opremljanja se pripravi na podlagi tega
prostorskega načrta ali na podlagi OPPN. Program opremljanja mora biti
usklajen s sprejetimi državnimi operativnimi programi za posamezna
območja. V programu se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter
določi roke izgradnje, pogoje priključevanja ter finančne vire za
realizacijo gradnje skladno z državnimi in občinskimi predpisi. |
|
17. člen |
|
(prometna
infrastruktura) |
|
(1) Cestno
omrežje |
|
– Omrežje
državnih cest v občini se bo izboljševalo z rekonstrukcijami posameznih
odsekov. |
|
– Za
boljšo povezavo in razbremenitev prometa skozi mesto Škofja Loka sta
predvideni izgradnji južne in severne obvoznice. |
|
– Varuje
se cestnoprometne koridorje, in sicer proti Kranju in Ljubljani s
predvideno prestavitvijo glavne ceste na severni rob naselja Reteče ter
navezavo na avtocestno omrežje. |
|
– Za
povezavo na širšo prometno mrežo, predvsem zaradi razbremenitve
tovornega prometa skozi naselja na relaciji Kranj–Škofja Loka–Jeprca, se
predvidi nova prometna povezava od naselja Trata oziroma industrijske
cone do naselja Meja v Mestni občini Kranj. |
|
– Mreža
občinskih cest se bo redno vzdrževala in obnavljala. Mreža je dokaj
dobro razvita, vendar na več odsekih slabše vzdrževana in ne ustreza
zahtevam in standardom predvidenega prometa zaradi omejitev z vidika
prostorskih danosti in načina poselitve, kar s povečevanjem prometa
povečuje nevarnost prometnih nesreč in prometnih zastojev. |
|
– Lokalne
ceste in javne poti se uredijo v primeren cestni profil s koridorji za
pešce in kolesarje z upoštevanjem prostorskih danosti in kategorizacije
cest in poti. Znotraj naselij se promet umirja s primernimi ukrepi.
|
|
(2)
Železniško omrežje |
|
–
Železnica poteka po robu občine na Sorškem polju in ima glavno postajo
Škofja Loka na Trati ter postajališče v Retečah. Zaradi dislociranosti
železniške postaje izven centra občinskega središča oziroma le dveh
železniških postaj je železnica premalo izrabljena, večjo uporabo
predvsem v potniškem prometu omejuje neustrezna progovna kapaciteta,
zato je nujna izgradnja drugega tira železniške proge Ljubljana–Jesenice
(nova železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo
na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana) in rekonstrukcija železniške
postaje Škofja Loka, v sklopu katere se uredijo ustrezni dostopi na
perone, potrebne prometne in parkirne površine za ureditev prestopa med
različnimi načini prevoza potnikov (osebni avtomobili po načelu parkiraj
in se pelji, avtobus, taksi, kolo) in tovora (tovorno vozilo).
|
|
–
Predvidena je preureditev postajališča v Retečah z ureditvijo dostopa do
postajališča in ureditev mirujočega prometa (parkiranje in ustavljanje
osebnih avtomobilov in koles za potrebe prestopa potnikov). |
|
(3)
Kolesarske poti in pešpoti |
|
– V skladu
z usmeritvami iz Strategije prostorskega razvoja RS se varujejo površine
za ureditev kolesarskih poti regionalnega pomena iz Kranja in Ljubljane
preko Medvod v Poljansko in Selško dolino. |
|
–
Regionalna oziroma rekreacijska kolesarska mreža poteka: |
|
– iz smeri
Kranja po lokalnih cestah vzporedno z regionalno cesto Kranj–Škofja
Loka, |
|
– iz smeri
Ljubljane po lokalni cesti Goričane–Hosta–Puštal, |
|
– iz smeri
Poljan nad Škofjo Loko v največji meri vzporedno z regionalno cesto,
|
|
– iz smeri
Železnikov ob regionalni cesti oziroma ob severni obvoznici.
|
|
– V
okolici Škofje Loke ter v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju je
vzpostavljen sistem kolesarskih poti, ki so namenjene rekreaciji in se
povezujejo v krožno transverzalo. Kolesarske površine se uredijo tudi
med posameznimi naselji, zlasti v smereh šolskih poti, v ta namen se
varujejo potrebni odmiki od obstoječih prometnih površin za dolgoročne
ureditve kolesarskih površin. |
|
– Za
ureditev peš in kolesarskega prometa, ki se odvija po regionalnih in
občinskih cestah, se uredijo neprekinjene povezave znotraj naselij ter
povezave med naselji, kjer pomembnejše poti prečkajo cesto z gostejšim
motornim prometom. Poudarek je na ureditvi ustrezne kolesarske
infrastrukture na relaciji Podlubnik–Stari Dvor–železniška
postaja–Godešič in Virmaše–Stari Dvor–Lipica. |
|
(4) Javni
potniški promet |
|
– Za
izboljšanje javnega potniškega prometa, ki se odvija po cestnem in
železniškem omrežju, se uredijo prestopne točke (postaje, postajališča)
med različnimi načini prevoza potnikov (vlak, avtobus, taksi, osebni
avtomobil, kolo) in spremljajočimi dejavnostmi (oskrba) in parkirišči
(sistem parkiraj in se pelji). Postajališča se z zagotavljanjem ustrezne
dostopnosti razporedijo in kakovostno uredijo glede na poselitev.
|
|
(5)
Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura je
prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.2.1.
Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura (M
1:50.000). |
|
18. člen |
|
(telekomunikacijska infrastruktura) |
|
(1)
Telekomunikacijsko omrežje je v Občini Škofja Loka zadovoljivo urejeno.
Na območju Občine Škofja Loka so omogočene storitve klasične telefonije,
ISDN, ADSL, interneta, centreksa, modemskih povezav, optičnih povezav,
širokopasovnega omrežja ATM. Občina Škofja Loka je pokrita tudi z
GSM-signalom. S sistemi zvez se bo nadaljevalo opremljanje vseh naselij,
da bi na ta način omogočili kakovostnejše in enakovrednejše pogoje za
delo in bivanje. |
|
(2) Na
območju Občine Škofja Loka se predvideva izgradnja TK-omrežja s
pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko
kanalizacijo na vseh poselitvenih območjih v smislu posodobitve omrežja
z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. |
|
(3) Na
območju Občine Škofja Loka se nahaja več telefonskih central s
pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v
zemeljski in nadzemni obliki. |
|
(4) Na
območju Občine Škofja Loka se nahajata dva RTV-oddajnika (Lubnik, Kovski
vrh), ki skupaj z RTV-oddajniki v neposredni bližini (Selca, Miklavška
gora) ustrezno pokrivata območje Občine Škofja Loka. |
|
(5) Za
zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav
operaterjev sta izgrajeni omrežji GSM in UMTS. Bazne postaje različnih
operaterjev se bo združevalo v skupne bazne postaje, ki se jih umesti v
prostor tako, da ne bodo vizualno izpostavljene ter ne bodo imele
negativnih vplivov na okolje. |
|
(6) Pri
obnovah cest in ostale infrastrukture se predvidi sočasno gradnjo nove
ali posodobitev obstoječe kabelske kanalizacije za omrežje zvez, če za
to obstaja prostor in so zagotovljeni vsaj minimalni odmiki med vodi
posamezne infrastrukture. |
|
19. člen |
|
(energetska infrastruktura) |
|
(1)
Električno omrežje |
|
– Na
območju Občine Škofja Loka se nahajajo naslednji prenosni daljnovodi:
|
|
– DV 2x400
kV Beričevo–Okroglo, |
|
– DV 2x110
kV Kleče–Škofja Loka, Kleče–Okroglo I, |
|
– DV 110
kV Kleče–Okroglo II, |
|
– DV 110
kV Škofja Loka–Železniki. |
|
– Na
območju občine je predviden DV 2x400 kV Okroglo–Udine, katerega trasa še
ni določena. |
|
– Za vse
obstoječe prenosne daljnovode je predvidena rekonstrukcija. |
|
– Oskrbo z
električno energijo je treba v poselitvenih območjih postopno urejati
podzemno (v kabelski kanalizaciji). |
|
– Na
območju Občine Škofja Loka se nahaja razdelilna transformatorska postaja
RTP 110/20 kV Škofja Loka 110/10/20 kV, ki je vključena v 110 kV omrežje
dvostransko, iz RTP 220/110/35 kV Kleče in RTP 400/110 kV Okroglo.
|
|
–
Distribucijsko omrežje na območju Škofje Loke je skoraj v celoti 20 kV.
|
|
– Pri
nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte
za rabo obnovljivih virov energije. |
|
(2) Male
hidroelektrarne |
|
– V Občini
Škofja Loka deluje hidroelektrarna HE Škofja Loka ter nekaj malih
hidroelektrarn (ki ne prispevajo bistveno k zmanjšanju porabe električne
energije iz distribucijskega omrežja). |
|
– Na
vodotokih se bo lahko gradilo nove energetske objekte, če interes
izgradnje ni v nasprotju z načeli varstva voda in narave. |
|
(3)
Plinsko omrežje |
|
– Na
območju Občine Škofja Loka poteka prenosni plinovod Kranj–Škofja Loka,
na katerega se navezuje lokalno plinovodno omrežje. |
|
– Oskrba s
plinom se skladno s predpisi s področja energetike dolgoročno spodbuja
na poselitvenih območjih mestnega in primestnega značaja. Spodbuja se
povečanje rabe zemeljskega plina kot energenta za ogrevanje in
aktiviranje čim večjega števila obstoječih plinskih priključkov.
|
|
– Širitev
plinovodne infrastrukture je predvidena predvsem do naslednjih
poselitvenih območij: |
|
vzhodni
del Trate z obrtno in industrijsko cono ter z vasjo Trata, Pod Plevno,
plinifikacija Centralne čistilne naprave Suha, območja Grenca, notranje
območje naselij: Virmaše, Sv. Duh, Dorfarje, Kamnitnik, Stara Loka,
Trnje in Virlog. Dokonča se plinifikacija Puštala. Območje Reteč,
Gorenje vasi in Godešiča se plinificira hkrati z izgradnjo povezave
plinovoda od Trate do Medvod. |
|
– Za
poselitvena območja, ki so oddaljena od obstoječe javne plinovodne
mreže, se zemeljski plin predvidi kot alternativni energent.
|
|
– Kot
rezervni vir oskrbe z zemeljskim plinom in za zagotovitev dveh
neodvisnih prenosnih oskrbnih poti se zagotovi priključitev obstoječega
lokalnega omrežja na magistralni plinovod iz Ljubljane preko Medvod pri
Retečah. |
|
(4)
Obnovljivi viri energije |
|
– Spodbuja
se uporabo vseh vrst obnovljivih virov energije: sončne energije, vetra,
geotermalne energije, lesne biomase in drugih ob upoštevanju prostorske,
okoljske in družbene sprejemljivosti. |
|
(5)
Daljinsko ogrevanje |
|
–
Dolgoročno se predvidi možnost daljinskega ogrevanja na posameznih
območjih urbanističnega načrta Škofja Loka. |
|
(6)
Zasnova gospodarske javne infrastrukture – energetska infrastruktura je
prikazana v grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.2.4:
Zasnova gospodarske javne infrastrukture – energetska infrastruktura (M
1:50.000). |
|
20. člen |
|
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter
varstva okolja) |
|
(1)
Vodooskrba |
|
– Skladno
s predpisi in Generalno rešitvijo oskrbe s pitno vodo, ki so osnova za
razvoj občinskega programa oskrbe s pitno vodo, se oskrba z vodo v
Občini Škofja Loka na določenih poselitvenih območjih zagotavlja s
storitvami javne službe – oskrba z vodo iz javnih vodovodnih sistemov
(virov in omrežij), na določenih območjih pa kot lastna oskrba z vodo
(sistem oskrbe s pitno vodo iz zasebnih zajetij in po vodovodnih
sistemih v zasebni lasti – vaški vodovodi in lastna vodna zajetja),
zlasti v razpršenih naseljih. |
|
– Na
območju Občine Škofja Loka je veliko kvalitetnih vodnih virov.
Podtalnica Sorškega polja, območje vrtin na območju Hrastnice in območje
črpališča Visoko se varujejo kot strateška zaloga pitne vode.
|
|
(2)
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda |
|
– V skladu
z Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017) t. i.
aglomeracija Škofja Loka obsega poleg samega mesta še naslednja naselja,
ki so bolj ali manj zraščena z njim v urbano celoto: Binkelj, Dorfarje,
Forme, Grenc, Hosta, Puštal, Stara Loka, Suha, Sv. Duh, Škofja Loka,
Trata, Trnje, Vešter, Vincarje, Virlog in Virmaše. Celotna aglomeracija
Škofja Loka mora biti opremljena z javnim kanalizacijskim sistemom
(poselitveno območje s številom populacijskih enot, večjim od 15.000).
Ponekod se nova opremljenost nanaša le na del naselja, saj je le-to
deloma že opremljeno s kanalizacijo. |
|
–
Centralni kanalizacijski sistem aglomeracije Škofja Loka odvaja odpadno
vodo na centralno čistilno napravo. Obstoječa čistilna naprava bo
posodobljena. Nov objekt bo obsegal vse potrebne postopke čiščenja (tudi
postopek nitrifikacije in denitrifikacije). |
|
– Skladno
z evropsko doktrino varstva okolja in predpisi varstva okolja je treba
obstoječo napravo prilagoditi načinu čiščenja in količini komunalnih
odpadnih in padavinskih vod. Za prispevno območje (aglomeracija Škofja
Loka) zadošča kapaciteta naprave do 50.000 PE. Na taki napravi se
čistijo komunalne vode, ki so vključene v storitev javne službe in še do
30 % industrijskih odpadnih vod. Na posodobljeni čistilni napravi se
zagotovi prevzem blata iz komunalne in iz malih komunalnih čistilnih
naprav ter grezničnih vod iz obstoječih greznic in obdelava ter čiščenje
le-teh. Za čiščenje industrijskih odpadnih vod je treba pospeševati in
predpisovati predčiščenje le-teh pred izpustom v javno kanalizacijo
oziroma dolgoročno predvideti gradnjo industrijske čistilne naprave.
|
|
– V skladu
z veljavnim Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017)
mora biti aglomeracija Godešič opremljena z javno kanalizacijo do konca
leta 2015 (poselitveno območje s številom populacijskih enot med 50 in
2.000 z gostoto obremenjenosti, večjo od 20 PE/ha). |
|
– Vse
ostale aglomeracije v Občini Škofja Loka so aglomeracije: Reteče,
Bodovlje, Zminec, Draga, Gosteče, Pungert, Brode, Gabrk, Log nad Škofjo
Loko, Na Logu, Praprotno, Bukovica, Ševlje, Knape, Bukovščica, Križna
Gora, Pevno in Sv. Barbara. Investicije za izgradnjo javne kanalizacije
z zagotovljenim ustreznim čiščenjem komunalne odpadne vode za navedene
aglomeracije se štejejo za skladne z državnim operativnim programom, če
so tehnično-tehnološko in ekonomsko upravičene. Ciljna stopnja
opremljenosti z javno kanalizacijo ni določena, temveč je odvisna od
rezultatov analiz o tehnično-tehnološki in ekonomski upravičenosti.
Investicije se zaključijo do konca leta 2017. Zaradi povezanosti v
enoten sistem javne kanalizacije se ureditev aglomeracije Reteče opravi
v sklopu ureditve aglomeracije Godešič. |
|
– Na
območjih, kjer objektov ni možno priključiti na centralni kanalizacijski
sistem oziroma je gradnja povezav kanalizacijskih sistemov neekonomična,
se predvidijo sekundarni (lokalni) kanalizacijski sistemi. Taki sistemi
odpadno komunalno vodo zberejo in odvedejo do male komunalne čistilne
naprave, kjer se voda pred izpustom v vodotok ali podtalje ustrezno
očisti. Če se kanalizacijskih sistemov ne gradi, se odpadna komunalna
voda čisti v individualnih malih komunalnih čistilnih napravah.
|
|
– V sklopu
kanalizacijskih sistemov se izvedejo male (lokalne) čistilne naprave, ki
so lahko klasične, mehansko-biološke ali rastlinske čistilne naprave, ki
so okolju prijaznejše tako v oblikovnem kot krajinskem smislu.
|
|
– Primerno
prečiščene vode se lahko uporablja za potrebe vzpostavitve ločenega
sanitarnega sistema. |
|
(3)
Ravnanje z odpadki |
|
– Občina
Škofja Loka je vključena v projekt CERO Gorenjska, v okviru katerega je
v skladu z državnim operativnim programom odstranjevanja odpadkov za
odlaganje komunalnih odpadkov predvidena gradnja centra za ravnanje z
odpadki 1. reda. Predvideno je, da se občina pridruži konceptu
regionalnega ravnanja z odpadki in bo odpadke iz gospodinjstev
deponirala na regijski deponiji. Do vzpostavitve regijske deponije in
centralnega načina ravnanja z odpadki bo Občina Škofja Loka odvažala
komunalne odpadke na primerno urejeno deponijo v eno od sosednjih občin
oziroma v sosednjo regijo. |
|
– Koncept
ravnanja z odpadki se izvaja po sistemu ločevanja odpadkov na samem
izvoru. Zbiralnice ločenih frakcij (zbiralnica nenevarnih odpadkov) so
namenjene zbiranju manjših količin in frakcij ločeno zbranih odpadkov.
Na celotnem območju občine je vzpostavljen sistem zbiralnic. Na območju
občine že obratuje zbirni center za zbiranje vseh predpisanih ločenih
frakcij odpadkov. Poleg obstoječega zbirnega centra v Dragi se
dolgoročno uredita še dva zbirna centra komunalnih odpadkov. Zbirna
mesta za zbiranje ločenih frakcij (zbiralnice nenevarnih odpadkov) je
treba predvideti v vseh novih večjih območjih, namenjenih poselitvi.
|
|
– V Občini
Škofja Loka se uredi odlagališče inertnih odpadkov. Deponiranje
gradbenih odpadkov se zagotavlja povezano s sanacijo nelegalnih kopov v
skladu z določili predpisov s področja graditve objektov. Možni lokaciji
sta območje deponije Draga (severni del območja) in kamnolom Praprotno.
|
|
(4)
Pokopališka dejavnost |
|
– Na
pokopališču Lipica se dolgoročno zagotovi prostor za pokope pokojnih
celotnega območja mesta Škofja Loka. Na pokopališču Lipica se predvidi
tudi prostor, potreben za pokope ob velikih nesrečah. V ta namen se
prične z urejanjem območja, ki leži na levi strani potoka Žabnica.
|
|
– Za
ostala pokopališča se predvidi delovanje v obstoječem obsegu z možnostjo
širitve (pokopališče Reteče), razen za pokopališča v urbanem območju,
kjer se predvidi omejitev pokopov na sedanji obseg pokopališča
(pokopališče Stara Loka, staro mestno pokopališče Škofja Loka),
dolgoročno pa se predvidi zapiranje tega pokopališča. |
|
– Vsa
pokopališča v naseljih Občine Škofja Loka morajo imeti zagotovljeno
poslovilno vežo za čuvanje umrlih. |
|
(5)
Zasnova gospodarske javne infrastrukture – vodooskrba in odvajanja in
čiščenja odpadnih voda je prikazana v grafičnem delu strateškega dela
OPN na kartah št. 2.1.2.2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture –
vodovodno omrežje (M 1:50.000) in št. 2.1.2.3: Zasnova gospodarske javne
infrastrukture – kanalizacijsko omrežje (M 1:50.000). |
|
2.4.
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
|
21. člen |
|
(določitev
območij naselij) |
|
Okvirna
območja naselij, ki obsegajo območja obstoječih stavbnih zemljišč in
območja predvidenih širitev, so: |
|
– Škofja
Loka s funkcionalno povezanimi naselji: Stara Loka, Virlog, Vešter,
Vincarje, Binkelj, Trnje, Grenc, Virmaše, Trata, Sv. Duh, Forme, Puštal
in zaselek Zabrajde, Reteče z Gorenjo vasjo, Bukovščica, Bukovica,
Brode, Bodovlje, Dorfarje, Gabrk, Godešič, Log nad Škofjo Loko, Na Logu,
Pevno, Praprotno, Pungert, Suha, Breznica pod Lubnikom, Draga, Gabrovo,
Gosteče, Knape, Križna Gora, Lipica, Moškrin, Ševlje, Hosta, Zminec, Sv.
Tomaž. |
|
22. člen |
|
(določitev
območij razpršene poselitve) |
|
Območja
razpršene poselitve v občini so območja v hribovitih predelih z nižjo
gostoto prebivalstva kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini. Okvirna
območja tovrstne poselitve obsegajo območja samotnih kmetij, celkov,
zaselkov, razpršenih, razdrobljenih, raztresenih in razloženih naselij:
|
|
– Bukov
Vrh nad Visokim, Crngrob, Gabrška Gora, Kovski Vrh, Papirnica,
Podpulfrca, Pozirno, Rovte v Selški dolini, Sopotnica, Staniše,
Stirpnik, Sv. Andrej, Sv. Florijan nad Škofjo Loko, Sv. Lenart, Spodnja
Luša, Strmica, Sv. Barbara, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, Valterski Vrh,
Visoko pri Poljanah, Zg. Luša. Območja razpršene poselitve tvorijo
pretežno objekti, zgrajeni pred letom 1967. |
|
23. člen |
|
(usmeritve
za razvoj naselij) |
|
(1) Razvoj
naselij v Občini Škofja Loka se prvenstveno zagotavlja z notranjim
razvojem, celovitimi prenovami delov naselij ter sanacijami in prenovami
degradiranih območij. |
|
(2) Nova
poselitev se usmerja v poselitvena območja urbanih naselij in naselij s
funkcijo v omrežju naselij. Prvenstveno se zagotavljata boljša
izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih
zemljišč v naseljih, in sicer s spremembo rabe obstoječih objektov in
zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s
prenovo, obnovo, reurbanizacijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem
je treba v naselju zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in
grajenimi površinami ter upoštevati identiteto naselja. |
|
(3)
Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več
primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za
razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. |
|
(4)
Širitve naselij so prvenstveno usmerjene v naselja s funkcijo v omrežju
naselij. Pri drugih, predvsem podeželskih naseljih, so dopustne
zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja
širitev in zaokrožitev naselij se bo načrtovalo z občinskimi podrobnimi
prostorskimi načrti. |
|
(5)
Graditi je treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za
kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na
robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejujejo
primarna raba kmetijskih zemljišč in možnosti za racionalno uporabo in
uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve
čim bolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.
|
|
(6) Pri
razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti
bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se
kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.
|
|
(7)
Razpršena gradnja se ne širi. Obstoječa območja razpršene gradnje se, če
je to smiselno, sanira. |
|
(8) Na
območjih ostalih naselij in razpršene poselitve se le-ta širijo za
potrebe ohranjanja osnovne dejavnosti v prostoru in se ohranjajo kot
značilnost poselitve. V naseljih, ki se po tipologiji uvrščajo med
avtohtona razložena naselja s pripadajočimi zaselki in predstavljajo
avtohtono razpršeno poselitev s centralno funkcijo v omrežju naselij, so
dopustne posamezne manjše zapolnitve oziroma morfološke in funkcionalne
zaokrožitve za potrebe lokalnega prebivalstva. |
|
(9)
Širitve naselij se načrtujejo tako, da se preprečuje zlivanje naselij in
vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah. |
|
(10) Novo
poselitev se usmerja le na komunalno opremljena, nepozidana zemljišča
strnjenih kompleksov znotraj obstoječih naselij. |
|
(11)
Osrednjo vlogo bo še naprej imelo občinsko in regionalno središče Škofja
Loka in njegovo ureditveno območje s prenovo, zgoščevanjem in
prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih površin ter širitvami na nove
površine, predvsem za potrebe razvoja posameznih dejavnosti
(industrije). V mestu se krepi mestno središče z oblikovanjem zunanjega
prostora in oživljanjem prvotnih struktur naselja in s spodbujanjem
mestotvornih dejavnosti. |
|
(12) V
urbana jedra se poleg stanovanjske rabe umešča tudi poslovne,
storitvene, trgovske ter družbene dejavnosti. |
|
(13)
Intenzivneje se bodo krepila in razvijala pomembnejša lokalna oskrbna
središča in lokalna oskrbna središča (Reteče z Gorenjo vasjo,
Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart z naselji razpršene poselitve, ki
gravitirajo na Sv. Lenart ter Brode - Gabrk), kjer se poleg notranjega
zgoščevanja zagotavlja širitve za potrebe dejavnosti. Ohranja se že
dosežen nivo družbene infrastrukture v naseljih, dopolnjujejo se
centralne in oskrbne dejavnosti, omogoča in pospešuje se razvoj
storitvenih dejavnosti (zlasti turistična in gostinska ponudba),
pospešuje se turistične ter nastanitvene zmogljivosti v povezavi z
razvojem športno-turistične ponudbe. |
|
(14)
Ostala naselja se usmerjajo v zgoščevanje obstoječih površin in širitve
za potrebe osnovne kmetijske dejavnosti. Vzdržuje se komunalna
infrastruktura in spodbuja razvoj, ki bo temeljil na izkoriščanju in
varovanju naravnih virov. Osnovne dejavnosti na kmetijah se povezujejo z
dopolnilnimi dejavnostmi, turizmom in prodajo kmetijskih izdelkov.
|
|
(15)
Ohranja se obstoječa poselitev, širitve so dovoljene za potrebe kmetij.
Omogočajo se gradnja novih ali nadomestnih kmetij izven strnjenih
stanovanjskih območij ter prenova in posodobitev obstoječih
funkcionalnih objektov, prav tako se kmetije usposablja za sodobno
kmetovanje. |
|
(16) V
hribovitih območjih s pretežno razpršeno poselitvijo in značilnim
vzorcem razloženih naselij se omogočata bivanje in delo (zagotavljanje
zadostnih stavbnih zemljišč za krajevne potrebe). |
|
(17)
Avtohtoni poselitveni vzorec zunaj poselitvenih območij, ki prispeva k
prepoznavnosti in ohranjenosti kulturne krajine, se ohranja in varuje
predvsem: |
|
– z
obnovo, prenovo ali spremenjeno rabo obstoječih objektov, |
|
– z
nadomestno gradnjo na način, da se ohranja prvotna namembnost objektov,
|
|
– z
novogradnjo v primeru funkcionalnih zaokrožitev komunalno opremljenega
območja. |
|
(18)
Območja počitniških objektov se ne širijo. Na območjih kvalitetne
stavbne dediščine in razpršene poselitve, kjer se obstoječi objekti
opuščajo, je dopustno spremeniti posamezne objekte v počitniške objekte.
|
|
(19)
Usmeritve za razvoj poselitve in za razvoj naselij so prikazane v
grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.1. Usmeritve za
razvoj poselitve (M 1: 50.000). |
|
24. člen |
|
(notranji
razvoj in prenove naselij) |
|
(1)
Notranji razvoj naselij se zagotavlja na poselitvenih območjih vseh
naselij v Občini Škofja Loka. Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij
in rabe poselitvenih površin je treba upoštevati naslednje usmeritve:
|
|
(2) Z
zgoščevanjem obstoječih poseljenih površin, namenjenih stanovanjem, in
gradnjo na novih nepozidanih površinah, namenjenih stanovanjem, naj se
dosega primerne gostote, ki zagotavljajo primerno bivalno okolje. Na
obstoječih pozidanih površinah za namen stanovanj, ki so že gosto
pozidane, pa se preprečuje pretirano zgoščevanje in umeščanje za okolje
motečih dejavnosti in se ohranja obstoječe stanje pozidanosti.
|
|
(3)
Stanovanjske površine za kompleksno gradnjo različnih gostot so
predvidene na območju obstoječih poselitvenih površin mesta Škofja Loka
(Kamnitnik). |
|
(4) V
Retečah se del obstoječih poselitvenih površin med Retečami in Gorenjo
vasjo spremeni v zeleni pas, kjer se ohranja primarna kmetijska raba z
namenom ločevanja in ohranjanja identitete obeh naselij. |
|
(5)
Izboljšati je treba nivo kakovosti prometne in komunalne infrastrukture,
ureditev javnih in zelenih površin ter izboljšati javno opremo teh
površin. |
|
(6)
Celovito se prenovita: staro mestno jedro Škofje Loke in Stare Loke.
|
|
(7)
Celovito se prenovi degradirano industrijsko območje tovarne LTH Ulitki,
ki se po izselitvi dejavnosti nameni stanovanjski dejavnosti.
|
|
(8)
Prenavljajo se deli Puštala v Škofji Loki ter vaška jedra Brode, Lipica
ter Breznica pod Lubnikom. |
|
(9)
Prenavlja se degradirano območje Kapucinsko predmestje z območjem
nekdanjih vojašnic, ki se zgosti in prestrukturira, prenovi in poveže s
starim mestnim jedrom Škofje Loke. Boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo
rabo zemljišč območja se doseže z umeščanjem družbenih in poslovnih
dejavnosti ter ureditvijo parkovnih površin. |
|
(10) Pri
načrtovanju prenov in zgoščevanja je treba upoštevati ohranjeno
identiteto naselja ali njegovega dela. |
|
(11)
Usmeritve za notranji razvoj in prenove naselij so prikazane v grafičnem
delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.1. Usmeritve za razvoj
poselitve (M 1:50.000). |
|
25. člen |
|
(območja
širitev) |
|
(1)
Prostorske možnosti za razvoj dejavnosti bo občina zagotavljala tudi s
širitvami in zaokrožitvami naselij. Širitve poselitvenih območij se
prvenstveno usmerja v urbana območja: v širše območje Škofje Loke (na
podlagi urbanističnega načrta). |
|
(2) Na
območju urbanističnega načrta Škofje Loke je predvidena širitev
industrije ter umestitev nove severne obvoznice. |
|
(3) Na
območju Reteč z Gorenjo vasjo kot pomembnejšega lokalnega središča so
predvidene širitve za potrebe ureditve urbanega jedra naselja in
umestitve novih prometnih rešitev v naselju. |
|
(4) V
ostalih naseljih in naseljih avtohtone razpršene poselitve s funkcijo
lokalnega središča: Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart z naselji razpršene
poselitve, ki gravitirajo na Sv. Lenart (Zgornja in Spodnja Luša) in
Brode - Gabrk so predvidene manjše funkcionalne zaokrožitve za potrebe
širitve kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in za potrebe lokalnega
prebivalstva. |
|
(5) V
ostalih naseljih in območjih razpršene poselitve, ki niso lokalna
središča, so dopustne manjše funkcionalne zaokrožitve in zgostitve za
potrebe lokalnega prebivalstva. |
|
(6) Nova
razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in razraščanje naselij na
robovih niso dopustni. |
|
(7)
Usmeritve za razvoj poselitve in širitve so prikazane v grafičnem delu
strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.1. Usmeritve za razvoj poselitve
(M 1:50.000). |
|
26. člen |
|
(usmeritve
za razvoj dejavnosti po naseljih) |
|
(1) V
naseljih prevladuje osnovna dejavnost – bivanje. |
|
(2)
Stanovanjske dejavnosti: |
|
– V
naseljih se bodo razvijale z zagotavljanjem stanovanjskih površin za
kompleksno gradnjo različnih gostot na območju obstoječih poselitvenih
površin aglomeracije Škofja Loka in delno na območju Reteč z Gorenjo
vasjo. |
|
– V
ostalih naseljih se bo stanovanjska dejavnost ohranjala. |
|
– Območja
počitniških hiš se bodo ohranjala. |
|
(3)
Oskrbne in storitvene dejavnosti: |
|
– V
območja urbanih središč in jeder naselij se umeščajo stanovanjske
dejavnosti s prepletom družbenih, gostinskih, oskrbnih in storitvenih
dejavnosti. |
|
– Oskrbne
in storitvene dejavnosti so umeščene predvsem v občinsko središče –
aglomeracijo Škofja Loka, pomembnejše lokalno središče Reteče z Gorenjo
vasjo in lokalna središča. Razvijale se bodo skupaj z urejanjem javnih
odprtih površin v povezavi s temi dejavnostmi. |
|
–
Nakupovalna in posebna območja so umeščena na območje aglomeracije
Škofja Loka tako, da so lahko prometna dostopna tako z javnim kot
osebnim motornim prometom, pa tudi peš in s kolesom (območje Grenca).
|
|
(4)
Območja družbenih dejavnosti: |
|
– Za
območja družbenih dejavnosti v občinskem središču in pomembnejšem
lokalnem središču (Škofja Loka s povezanimi naselji, Reteče z Gorenjo
vasjo) se zagotavlja prostorske možnosti za njihov razvoj, v ostalih
naseljih pa se ohranjajo v obstoječem obsegu. |
|
(5)
Območja proizvodnih dejavnosti: |
|
–
Proizvodne dejavnosti se umešča v obstoječe proizvodne in gospodarske
cone. Obstoječa območja za industrijske dejavnosti se bodo
prestrukturirala in nadalje urejala za potrebe proizvodnih dejavnosti.
|
|
–
Obstoječa industrijska območja za proizvodne dejavnosti se ohranja,
predvideva se razširitev območja za proizvodnjo v Škofji Loki.
|
|
– V Škofji
Loki se bodo s širitvijo vzhodno od obstoječe industrijske cone
zagotovile nove površine za proizvodne dejavnosti. |
|
–
Industrijske dejavnosti se umešča v območja za industrijske dejavnosti,
ki naj ne bodo neposredno ob stanovanjskih območjih. V primerih
zatečenega stanja je treba urediti varovalne in zaščitne zelene
površine. |
|
– V
območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne med seboj združljive
rabe in tehnološki parki. V ta območja se ne umešča stanovanj. |
|
27. člen |
|
(usmeritve
za sanacijo in prenovo razpršene poselitve in gradnje) |
|
(1) Nova
razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in razraščanje naselij na
robovih niso dopustni. |
|
(2) Na
območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij kot posamični
novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške
hiše, pomožni in drugi objekti. |
|
(3)
Razpršeno gradnjo se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in
dopolnjevanjem, kjer je to prostorsko ustrezno in okoljsko sprejemljivo
ter možno z vidika opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo.
|
|
(4) V vseh
območjih razpršene poselitve se: gradi in vzdržuje komunalno
infrastrukturo in spodbuja razvoj, ki bo temeljil na izkoriščanju in
varovanju naravnih virov. Obnavlja, prenavlja ali spreminja se raba
obstoječih objektov, gradi nadomestne objekte na način, da se ohranja
prvotna namembnost objektov, gradi dopolnilne objekte v primeru
funkcionalnih zaokrožitev komunalno opremljenega območja. V naseljih, ki
se po tipologiji uvrščajo med avtohtona razložena naselja s
pripadajočimi zaselki in predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev s
centralno funkcijo v omrežju naselij, so dopustne posamezne manjše
funkcionalne zaokrožitve območja avtohtone razpršene poselitve za
potrebe lokalnega prebivalstva. |
|
(5) Nova
razpršena poselitev ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti
in dopolnilnih dejavnosti kmetij, in sicer zaradi potreb
prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja
konkurenčnosti na evropskem trgu. |
|
(6) Pri
vseh posegih na območjih razpršene poselitve je treba zagotoviti
ohranjanje kulturne krajine. |
|
28. člen |
|
(usmeritve
za urbanistično oblikovanje naselij) |
|
(1) Za
zagotavljanje skladne oblikovne podobe naselij je treba upoštevati
naslednje usmeritve: |
|
(2) Z
oblikovanjem naselij: |
|
–
Razvijajo se prepoznavna podoba, merilo in krajinski okvir; prenavlja,
sanira in ustrezno se zgosti degradirana območja; omogoči se dobro
funkcioniranje naselja, uveljavlja se celostno varstvo stavbnih in
naselbinskih vrednot. |
|
–
Zagotavlja se ohranjanje in razvijanje prepoznavne podobe naselja kot
celote in njegovih posameznih delov, zlasti z ohranjanjem kulturne
dediščine in drugih kakovosti prostora ali z ustvarjanjem novih vzorcev
in oblik, kadar v obstoječih ni mogoče prepoznati kakovostne prostorske
strukture. |
|
– Razvoj
naselij se prilagaja geometriji obstoječih reliefnih oblik, omrežju
vodotokov, smerem komunikacij ter smerem in konfiguraciji zazidave.
|
|
–
Zagotavlja se ohranjanje obstoječih zelenih površin in urejanje novih z
namenom razvijanja urbanističnih in socialnih funkcij ter povezav z
naravnim zaledjem. Uvajanje značilnih drevorednih potez ob glavnih
povezavah. |
|
– Na
urbanih območjih se ob glavnih vpadnicah oblikuje mestne ceste z
zadostno širino profila, ki omogoča ureditev dovolj širokih pločnikov,
kolesarskih poti in zelenih pasov. |
|
– Pri
načrtovanju podeželskih naselij se upošteva in ohranja vaška jedra in
druge kvalitetno oblikovane objekte kulturne dediščine objektov ter
njihovo podobo v krajini. |
|
–
Preprečuje se zlivanje posameznih naselij z ohranjanjem zelenih pasov,
gozdov in kmetijskih površin. |
|
– Na
območjih večje ohranjenosti avtohtonega stavbarstva (manj urbanizirano
podeželje) se ohranja identiteta posameznih značilnosti naselij in
objektov na območjih posameznih arhitekturnih krajin s povzemanjem
identitetne oblike avtohtonega stavbarstva pri novogradnjah.
|
|
– Opuščeni
objekti kmetij v podeželskih naseljih in območjih avtohtone razpršene
poselitve se prepustijo stanovanjski funkciji ali funkciji počitniškega
stanovanja. |
|
–
Obstoječa razpršena gradnja se sanira skladno z upoštevanjem značilnosti
avtohtonega stavbarstva posamezne arhitekturne krajine, kjer se nahaja,
in okoljskimi pogoji. |
|
– Pri
oblikovanju urbanega območja Škofje Loke je treba varovati značilne
vedute na staro mestno jedro. |
|
– Tipe
zazidave v urbanem območju Škofje Loke in Reteč z Gorenjo vasjo se
uskladi z obstoječo pozidavo, in sicer ob upoštevanju sodobnih trendov v
arhitekturi, urbanizmu in krajinski arhitekturi. Pri tem se sledi
načelom kvalitetnega bivalnega okolja, ki se zagotavlja z ustrezno
gostoto pozidave, estetskim oblikovanjem celotnega območja kakor tudi
posameznih stavb. |
|
2.5.
koncept prostorskega razvoja na območju urbanističnega načrta Škofja
Loka in Reteče |
|
29. člen |
|
(koncept
razvoja mesta Škofja Loka) |
|
(1) Škofja
Loka se bo razvijala kot občinsko središče in središče regionalnega
pomena za območje Poljanske in Selške doline (upravno, gospodarsko,
družbeno in kulturno središče). |
|
(2) Kot
središče regionalnega pomena bo razvijala obstoječe dejavnosti ter
dejavnosti, ki glede na samo vlogo mesta in potencial niso dovolj
izkoriščene in razvite. |
|
(3)
Prostorski razvoj mesta Škofja Loka bo usmerjen v nadaljevanje urejanja
in izboljšanja razmer na obstoječih poselitvenih območjih, kar vključuje
prenovo in dopolnilno gradnjo. Hkrati pa bo prostorski razvoj usmerjen
tudi v razvoj na prostih, še nepozidanih stavbnih zemljiščih, zlasti na
območju Kamnitnika. Za prostorski razvoj industrije je predvidena
širitev stavbnih zemljišč. |
|
(4) Staro
mestno jedro skupaj s Kapucinskim predmestjem in območjem nekdanje
vojašnice predstavlja kakovostno urbano mestno središče s prepletom
mestnih funkcij: družbenih, poslovnih, oskrbnih, storitvenih,
stanovanjskih, upravnih, kulturnih in turističnih. |
|
(5)
Osrednje območje razvoja in širitve gospodarske dejavnosti, ki vključuje
območje, namenjeno proizvodni dejavnosti in obrti, predstavlja območje
obstoječe industrijske cone skupaj z na novo predvidenimi površinami za
širitev vzhodno od obstoječe industrijske cone. |
|
(6)
Pospeševanje razvoja turizma (mestnega, kulturnega, kmečkega) v navezavi
s prenovo starega mestnega jedra, razvojem muzejske dejavnosti
(interpretacija narave in zgodovine v okviru učnih poti itd.) in pestre
ponudbe kulturnih dogodkov ter športno-rekreacijske ponudbe v navezavi s
sosednjimi območji. Pri tem se bosta krepila dostopnost mesta in
povezanost z Ljubljano ter s sosednjimi mesti in regijami. |
|
(7) Mesto
se bo razvijalo v sožitju s podeželjem predvsem na območjih z večjim
številom vitalnih kmetij. Širitev mesta za preselitev kmetij se usmerja
na vzhodni rob naselja Sv. Duh in deloma na severni rob Stare Loke (pri
severni obvoznici). |
|
(8)
Območje, ki se ureja z urbanističnim načrtom (v nadaljevanju: UN)
|
|
–
Ureditveno območje UN Škofje Loke obsega širše območje naselja Škofja
Loka z naselji, ki so med seboj funkcionalno povezana in zrasla. Obsega
poselitveno območje funkcionalno povezanih naselij Škofje Loke, Stare
Loke, Virloga, Veštra, Vincarij, Binklja, Trnja, Grenca, Virmaš, Trate,
Sv. Duha, Form, Puštala in zaselka Zabrajde, vključno z razvojnimi
območji, predvidenimi za širitev; turistično-rekreacijska območja
Krancelj in Gorajte, območja obeh obvoznic ter območja kmetijskih
zemljišč in gozdov, ki se jim raba ohranja, vendar jo je treba podrejati
potrebam poselitve v ureditvenem območju. |
|
(9)
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa |
|
– Sistem
prometne ureditve je zasnovan po principu umirjanja prometa v središču
mesta, vzpostavitvi povezovalnih cest med deli naselja ter obvoznih
cest, namenjenih tranzitu ter glavnemu napajanju mestnih območij.
|
|
– Ceste so
funkcionalno kategorizirane v: |
|
–
regionalne (razbremenilne) ceste 1. in 2. reda (državne ceste),
|
|
– lokalne
ceste, |
|
– mestne
zbirne ceste, |
|
–
napajalne ceste in |
|
–
pomembnejše dostopne ceste ter |
|
– javne
poti. |
|
1. Državne
ceste |
|
– Območje
UN je prometno navezano na regionalno cesto R1 210, ki poteka od Jeprce
do Kranja, ter se v Škofji Loki razcepi na R1 210 proti Poljanam ter R2
403 proti Železnikom. |
|
– Po
izgradnji bo južna obvoznica prevzela glavnino prometa v smeri proti
Poljanski dolini. |
|
– Severna
obvoznica bo razbremenila predvsem Kidričevo cesto ter postala glavna
napajalna cesta za Podlubnik in novo predvideno poselitev na Kamnitniku
ter Selško dolino. S severno obvoznico se prometno razbremeni središče
mesta, omogoči dostop v nova razvojna območja severnega dela mesta in v
posamezne mestne predele iz severa. Za severno obvoznico je treba na že
obstoječih stavbnih zemljiščih varovati koridor, širok najmanj 50
metrov. |
|
–
Predvidena je nova cestna povezava s Kranjem, s čimer bo razbremenjena
obstoječa cesta skozi naselja Virmaše, Sveti Duh in Forme. |
|
– Čez
območje UN poteka četrta prioritetna razvojna os predvidene
modernizacije državnega cestnega omrežja, ki poteka od mejnega prehoda
Robič (mejni prehod z Italijo), preko Kobarida in Tolmina do Cerknega,
kjer se skozi predor usmeri proti Hotavljam. Nato se nadaljuje po
Poljanski dolini do Škofje Loke in zaključi na Jeprci. |
|
–
Regionalne ceste naj se načrtuje v minimalno sledečem profilu:
dvopasovno vozišče za motorni promet, kolesarska steza in pločnik ali
posebna površina za kolesarje in pešce. Za ceste tega reda je primerno,
da imajo zeleni pas oziroma drevored. V območju zelenic je lahko tudi
protihrupna zaščita. |
|
2. Lokalne
ceste |
|
– Na južno
obvoznico se preko napajalne ceste navezujeta Suha in južni del Puštala.
Na severno obvoznico se navezujejo zbirne ceste iz mestnega središča ter
napajalne ceste iz Gorajt in Binklja. |
|
– Mestne
zbirne ceste so glavne mestne ceste, ki obdajajo zaključene zazidalne
celote. V primerih prečkanja železniške proge se uredijo zunajnivojska
križanja. |
|
–
Napajalne ceste so ceste nižjega reda, ki služijo napajanju zaključenih
zazidalnih celot. V to kategorijo so vključene vse pomembnejše preostale
obstoječe ceste. Izboljšati je treba prometno povezavo do Vincarij z
izgradnjo nove napajalne ceste od Kidričeve ceste preko Selške Sore z
izgradnjo premostitvenega objekta. |
|
– Varovati
in zagotavljati je treba optimalne koridorje obstoječih in predvidenih
cest pred pozidavo. |
|
– Pri
načrtovanju in urejanju cest je treba glede oblikovanja značilnega
profila ceste upoštevati naslednja izhodišča: |
|
– Mestne
zbirne ceste naj imajo dvopasovno vozišče za motorni promet, kolesarsko
stezo in pločnik. Kjer ni dovolj prostora, je ta cesta lahko urejena
brez kolesarskih stez. V tem primeru so kolesarji na vozišču za motorni
promet. |
|
– Mestne
napajalne ceste naj imajo dvopasovno vozišče za motorni promet,
kolesarsko stezo in pločnik. Kolesarski promet lahko tudi tu poteka po
vozišču za motorni promet in mora zadostiti spodaj navedenim kriterijem.
|
|
– Nekatere
napajalne ceste, kot so Puštal, Partizanska cesta in Stara cesta, imajo
mešano vozno površino za pešce, kolesarje in motorni promet. Takšna
ureditev je možna na tistih cestnih odsekih, kjer gostota prometa ne
preseže vrednosti 150 vozil/uro. To pomeni, da morajo biti te ceste
ustrezno razbremenjene. |
|
–
Pomembnejše dostopne ceste imajo dvopasovno vozišče, kolesarsko stezo in
pločnik. Tudi tu je kolesarski promet lahko na vozišču za motorni
promet, če zadošča spodaj navedenim kriterijem. |
|
– Mešan
motorni in kolesarski promet je mogoč na mestnih zbirnih, mestnih
napajalnih in pomembnejših dostopnih cestah, kjer gostota prometa ne
preseže 10.000 vozil/dan in je vozna hitrost omejena na 50 km/h ali kjer
gostota prometa ne preseže 15.000 vozil/dan, če vozna hitrost ne preseže
40 do 45 km/h. |
|
– Vse
mestne zbirne, napajalne in dostopne ceste se pri polnem profilu
načrtujejo z vzdolžnimi zelenicami, drevoredi ali vzdolžnim parkiranjem,
ki je lahko tudi združeno z drevoredi. |
|
–
Samostojne površine za peš in kolesarski promet morajo biti široke
najmanj 2,50 m. Če je močnejši peš in kolesarski promet, je potrebna
večja širina. |
|
3.
Železnica |
|
– Na
področju železniškega prometa se predvidevata izgradnja drugega tira
železniške proge Ljubljana–Jesenice (nova železniška proga
Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta
Pučnika Ljubljana) ter ureditev izvennivojskih križanj s cestno
infrastrukturo. Na območju železniške postaje Škofja Loka se predvidi
izgradnja novega perona za potnike z izvennivojskim dostopom. V okviru
območja postaje se predvidi območja za tovorni železniški promet.
|
|
4.
Mirujoči promet (parkiranje) |
|
–
Parkirnih mest primanjkuje predvsem za območje starega mestnega jedra
ter Kapucinskega predmestja, Partizanske ceste, na območju zdravstvenega
doma ter na območjih srednješolskega centra Poden in Podlubnika.
|
|
– Za
nadaljnje funkcioniranje ter širitev oziroma oživitev mestnega središča
kot širšega regionalnega središča je treba zagotoviti zadostno število
parkirnih mest. |
|
– Rešitev
tega problema je izgradnja: |
|
– dveh
parkirnih hiš v Kapucinskem predmestju, in sicer ene na južni strani, v
bližini avtobusne postaje, druge pa severneje v sklopu načrtovanega
nakupovalnega središča; |
|
– dveh
parkirnih hiš na območju vojašnice. |
|
– Parkirne
površine na zahodni strani mestnega središča, to je na zahodni strani
nunskega vrta, predstavljajo začasno rešitev do izvedbe podzemnih garaž
v okviru izdelave OPPN na območju obstoječe tovarne LTH Ulitki, ki se
preseli v industrijsko cono. |
|
– V
območjih večstanovanjske gradnje se na obstoječih parkirnih površinah
lahko zgradi večetažne parkirne objekte. |
|
–
Predvidena je preureditev vzhodnega roba mestnega središča oziroma se na
območju sotočja uredijo javne parkirne površine. Na območju
zdravstvenega doma se zagotovijo dodatne parkirne površine, ob
železniški progi na Trati se z namenom vzpostavitve sistema parkiraj in
se pelji zgradi novo parkirišče. |
|
–
Obstoječa parkirišča v okviru mestnega središča se večinoma ohranijo.
Tako bodo ta parkirišča namenjena tako prebivalcem kot tudi (predvsem)
obiskovalcem. |
|
– V
Puštalu ob nogometnem igrišču se uredijo parkirne površine za turistične
avtobuse. |
|
– Na Trati
je v južnem delu območja med tiroma predvideno parkirišče za tovornjake
in avtobuse ter za osebna vozila. |
|
5.
Kolesarske poti |
|
–
Kolesarski promet je v največji meri vezan na cestni prostor in se
najpogosteje pojavlja v okviru cest, trgov, parkovnih površin, prav tako
pa ima tudi samostojne površine ali poti. |
|
–
Predvidene so štiri vrste kolesarskih poti: |
|
–
samostojna kolesarska in pešpot, |
|
–
kolesarska steza, |
|
– mešana
vozna površina, |
|
–
kolesarska rekreacijska pot. |
|
–
Samostojna dvosmerna kolesarska in pešpot poteka neodvisno od drugih
prometnic ali pa je z zelenico ločena od njih. Kolesarska steza je
sestavni del cestnega telesa, ki je namenjen samo kolesarjem. Po mešani
vozni površini se lahko kolesari, hodi peš in vozi z avtomobili. To
sožitje je mogoče le, če je hitrost primerno omejena. |
|
– Ogrodje
sistema prihodnjih kolesarskih poti predstavljajo samostojne kolesarske
poti, speljane ob Sori, Selški in Poljanski Sori ter ob Suhi. Poleg tega
samostojna kolesarska pot poteka tudi ob železniški progi proti Kranju
in se vključi v sistem republiških kolesarskih poti. |
|
– Ob bolj
obremenjenih cestah, predvsem na relaciji Podlubnik–Stari
Dvor–železniška postaja–Godešič in Virmaše–Stari Dvor–Lipica so
predvidene kolesarske steze, na manj obremenjenih pa je dovoljen mešan
promet. Mešan promet je dovoljen tudi na površinah, ki so rezervirane za
pešce. |
|
– V
naravnem okolju so speljane rekreacijske kolesarske poti, pri tem se
uporabljajo, kjer je to mogoče, obstoječe poljske poti. |
|
6. Pešpoti
|
|
– Hoja je
v največji meri vezana na osrednje mestne dejavnosti, zato je tu tudi
največ pešcev. To pomeni, da mora biti tudi peš površin največ na tem
območju. Varno peš hojo je treba zagotoviti povsod. |
|
– Osnovne
peš osi predstavljajo samostojno pešpot, ki poteka v smeri sever–jug od
Kamnitnika, prek Mestnega trga do Poljanske Sore in ob njej. V smeri
vzhod–zahod poleg obstoječe peš osi Loški grad–Hribc uvajamo še novo os
Stara Loka–Stara cesta. Pešpot iz Podlubnika je povezana z območjem
avtobusne postaje. |
|
– Pešec
ima dominantno vlogo tudi na mešanih voznih površinah, kjer bo promet
umirjen s strukturo tlakov. To so ceste v Stari Loki, Kapucinski trg,
Šolska ulica, Spodnji trg in Poljanska cesta, Puštal ter Stara cesta.
|
|
– Drugod
se zgradijo pločniki ali pa se vozna hitrost omeji na 30 km/h. Ob
mestnih zbirnih in napajalnih cestah se zgradijo obojestranski pločniki.
Kjer je samo enostranska pozidava, so lahko tudi enostranski. Na
dostopnih cestah je lahko mešan promet, v teh primerih se hitrost omeji
na 30 km/h. |
|
7. Javni
potniški promet |
|
– Javni
promet bo imel v prihodnje večjo vlogo, kot jo ima sedaj. Osebni promet
bo še prevladoval, avtobusni in železniški potniški promet se bosta
krepila – zato je med drugim treba posodobiti obe potniški postaji
(železniško in avtobusno) ter prilagoditi vozne rede. |
|
–
Avtobusna postaja ima ustrezno lokacijo, saj dobro pokriva staro in novo
mestno središče ter šolski center. |
|
–
Predvidena je izgradnja podvoza pod železnico do parkirišča za potrebe
potniškega prometa ter ureditev trga pred novo postajo. |
|
–
Medkrajevni avtobusni promet proti Kranju, Ljubljani in Železnikom
ostane večinoma nespremenjen, saj mora potekati skozi ali ob težišču
pozidave. Zaradi izgradnje južne obvoznice se spremeni potek linij proti
Žirem. Okrepita se mestni in primestni javni promet, in sicer z uvedbo
nekaterih dodatnih linij in minibusov. |
|
(10)
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja |
|
– Z
umeščanjem družbenih in oskrbnih funkcij ter bolj ambicioznim
oblikovanjem javnega prostora (ulice, trgi, manjši parki) se poudari
mestno središče. Ureditev mestnega trga pred vstopom v staro mestno
jedro v navezavi na Kapucinsko predmestje. Šolska ulica postane
promenada oziroma glavna os med starim mestnim jedrom in območjem
vojašnice. |
|
– Z
umeščanjem družbenih in centralnih dejavnosti in oblikovanjem javnega
prostora (ulice, trgi, manjši parki) se okrepi lokalne oskrbne centre v
Podlubniku, Frankovem naselju, Kamnitniku in v Sv. Duhu. |
|
–
Oblikovanje centra v središču industrijskega območja pri železniški
postaji z umeščanjem storitvenih in spremljajočih ter oskrbnih
dejavnosti, ki neposredno služijo razvoju industrijskega območja.
|
|
–
Pomembnejše odseke cest skozi center mesta Škofje Loke (Kidričeva cesta,
Partizanska cesta) in dele ceste skozi Grenc in Sv. Duh se preoblikuje
tako, da dobijo bolj urban značaj (spodbujanje odpiranja dejavnosti v
ulični prostor, vzpostavitev drevoredov, ureditev hodnikov za pešce in
kolesarskih poti, bogatejša ulična oprema, spodbujanje ustvarjanja
mikrouličnih ureditev s trgi itd.). |
|
– Z
vzpostavljanjem oziroma ohranjanjem zelenih pasov se zagotavlja členitev
poselitvene strukture in ločevanje stanovanjskih naselij od industrijske
cone oziroma različnih naselij med seboj. Pri tem so pomembne členitvene
poteze naravni koridorji (vodotoki z obsežno vegetacijo), ki se jih
ohranja, pa tudi ustvarjene členitvene poteze (predvsem varovani zeleni
zaščitni pasovi med industrijsko cono in poselitvijo), ki se jih
načeloma varuje kot široke drevesne in grmovne živice, mestoma pa se jih
na novo vzpostavlja kot obsežna, z drevjem bogato obrasla parkirišča.
|
|
1.
Varovanje vedut |
|
– Varuje
se poglede na ustvarjene dominante (cerkev, grad itd.) in naravne
dominante v prostoru (Kamnitnik, hrib Sten, Krancelj z grajskim hribom).
|
|
– Z
Ljubljanske ceste z južnega roba Frankovega naselja ter s Kidričeve
ceste od mostu čez Suho do centra mesta se varuje sekvence pogledov na
staro mestno jedro Škofje Loke z Loškim gradom ter poglede na cerkev Sv.
Križa v Puštalu. Vedute na Loški grad in cerkev Sv. Križa se varuje tudi
z območja Kamnitnika. |
|
– Z
območja starega mestnega jedra se varuje poglede na cerkev Sv. Križa v
Puštalu. |
|
2.
Arhitekturno oblikovanje |
|
– Pri
obnavljanju stavbnega fonda in strukture naselja se ohranja staro mestno
jedro Škofje Loke in stara poselitvena jedra nekdanjega Karlovškega
predmestja, Puštala in Stare Loke, varuje se stavbno dediščino in
spodbuja ohranjanje značilnosti tradicionalne arhitekturne identitete.
|
|
– Objekti
v novih poselitvenih območjih naj bodo oblikovani tako, da povzemajo
značilnosti prostora in ne rušijo identitete mesta. Pripadajoče
funkcionalne površine se parkovno uredi. Odprte površine, namenjene
parkiranju, je treba zasaditi z drevesno vegetacijo. |
|
3.
Krajinsko oblikovanje |
|
– Pri
urejanju zelenih površin znotraj historičnih poselitvenih območij je
osrednje vodilo ustrezna prezentacija elementov kulturne dediščine
območja. |
|
– V
mestnem središču se ohranja odprte, zelene in rekreacijske površine, ki
so preko naravnih koridorjev povezane z zelenim sistemom in preko tega z
zelenim zaledjem mesta. |
|
– Z
varovanjem robov strnjenega mesta ter s prenavljanjem in zgoščevanjem
mestnih struktur se varujejo območja trajno odprtega prostora.
|
|
–
Oblikovanje prostorskih ureditev na zelenih in drugih javnih odprtih
površinah znotraj starih poselitvenih območij naj gradi na uporabi
tipičnih elementov urbane krajine, medtem ko naj bodo ureditve v
novejših delih mesta ambiciozno in sodobno zasnovane. |
|
–
Posamezna pomembnejša drevesa, predvsem v starem mestnem jedru, se
ohranja in po potrebi nadomešča. Vse zunanje ureditve morajo biti
izvedene tako, da obstoj dreves ne bo ogrožen. |
|
– Z
oblikovanjem uličnega in cestnega prostora se v strukturo mesta umešča
in v primeru obstoječih ohranja več pomembnejših drevorednih potez: ob
Kidričevi cesti skozi celo mesto, ob Šolski ulici oziroma ob glavni
promenadi skozi novejši del mestnega središča ter ob pomembnejši peš
povezavi skozi novo stanovanjsko pozidavo Kamnitnik in skozi območje
Grenca s trgovsko-poslovnim in turističnim programom. |
|
– Znotraj
urbane strukture mesta se ohranja več zelenih površin, ki se jih nameni
parkovni rabi z možnostjo ureditve otroških igrišč. |
|
– Ohranja
se obstoječe zaščitne vegetacijske pasove in vzpostavlja takšne nove, ki
so pomembni za členitev strukture mesta. To so zeleni pasovi z visoko
drevnino (drevoredi, drevesne živice). |
|
4. Urbana
oprema |
|
–
Neprometne oziroma obvestilne in usmerjevalne oznake je treba oblikovno
poenotiti, vsebinsko pa vezati na prostor mesta. Pri njihovi umestitvi,
številu in velikosti je treba upoštevati merilo in značilnosti prostora
(tudi varovane poglede). Lokacije in oblikovanje turističnih oznak,
obvestilnih in reklamnih tabel ter panojev so določene z določili
splošnega akta, ki za območje Občine Škofja Loka ureja merila za
določitev lokacij ter druge pogoje za oglaševanje. |
|
(11)
Koncept zelenega sistema naselja |
|
– Zaradi
značilnosti poselitvenega območja, ki združuje več posameznih naselij,
zeleni sistem na območju UN vključuje tako zelene površine naselja kot
tudi kmetijske in gozdne površine v zaledju naselij. |
|
– V samem
starem mestnem jedru je zelo malo zelenih površin. Osrednjo socialno
funkcijo nosijo trgi. Večje zelene površine se pojavljajo na robu
poselitve predvsem kot posebne parkovne ureditve ali pa kot varovalno
zelenje. V novejših delih poselitve je manj zelenih površin in se
pojavljajo predvsem kot športno-rekreativne površine ali pa kot
členitveno zelenje. |
|
– Z
zelenim sistemom se zagotavlja: |
|
–
zadovoljitev raznolikih potreb prebivalcev po športu, rekreaciji in
drugih prostočasnih dejavnostih, |
|
–
varovanje tistih odprtih prostorov in zelenih površin, ki so prepoznani
kot bistveni za zeleni sistem, in |
|
–
izboljšanje ekološke in funkcionalne povezave med prvinami zelenega
sistema in njihovo programsko dopolnjevanje. |
|
1.
Športno-rekreacijske površine |
|
– Športni
parki |
|
– Na
območju UN Škofja Loka se nahaja veliko različnih športnih objektov, kot
so balinišča, naravna plezalna stena Kamnitnik, nogometna igrišča,
športni parki, teniška igrišča, večnamenska športna igrišča, strelišča,
bazen CSS, odbojkarsko igrišče na mivki. |
|
–
Predvidena je ureditev večjega športnega parka ali tudi razširitev in
dograditev obstoječih kapacitet (Športno-rekreacijski center Puštal,
Športni center Frankovo naselje). |
|
–
Predvidena je ureditev letnega naravnega kopališča na Poljanski Sori v
Puštalu kot razširitev in preureditev nekdanjega mestnega kopališča od
jezu v Puštalu do sotočja obeh Sor. Takšna ureditev zahteva ustrezno
kakovost vode s sprejetjem ustreznih režimov tako na vodotoku kot v
njegovem zaledju (določitev območja kopalne vode). |
|
–
Predvidena je ureditev zimskega bazena. Možne lokacije so: v Puštalu v
okviru letnega kopališča na Sori, območje izobraževalnih dejavnosti v
Podlubniku in na območju sedanje betonarne Tehnik. |
|
– Otroška
igrišča |
|
– Otroška
igrišča so predvidena v sklopu zelenih površin ali drugih površin in
morajo biti primerno razporejena ob šolah in v stanovanjskih soseskah.
|
|
– Predvidi
se mestna otroška igrišča: večje mestno otroško igrišče na Nunskem vrtu,
v osrednjem območju bivše vojašnice, ob vznožju Kamnitnika ali v sklopu
šolskih kompleksov, v športnem parku Puštal, manjše otroško igrišče v
starem mestnem središču (območje klavnice), v športnem parku Frankovo
naselje in v posameznih delih mesta (v sklopu zelenih površin ob
osnovnih šolah in osrednjih parkih sosesk). |
|
– Pri
načrtovanju igrišč za otroke je treba upoštevati različne starostne
skupine in skupine otrok s posebnimi potrebami. |
|
– Šport in
rekreacija v naravi |
|
– Velik
poudarek se daje urejanju rekreacijskih površin (pasivna rekreacija) in
kolesarskih poti. Območja rekreacijskih površin in kolesarskih poti se
deloma razporejajo znotraj območja poselitve, deloma pa izven območja
poselitve (kmetijske in gozdne površine znotraj območja UN) in skupaj
tvorijo enovit sistem rekreacije. |
|
– Pasivna
rekreacija v mestu se zadovoljuje na področju parkov. Hkrati pa se
zagotavlja rekreacija v odprti krajini. Okoljsko neobremenjujoče oblike
rekreacije v naravi se zagotovi tako, da se uredi potrebna osnovna
infrastruktura (poti, počivališča, razgledišča). Ostale, bolj intenzivne
oblike rekreacije, in tiste, ki zahtevajo dodatno infrastrukturo, se v
prostor umešča točkovno (npr. dostope za kanu ob Sori). |
|
– Večji
rekreacijski območji v odprtem prostoru sta območji Gorajt in Kranclja,
v samem središču mesta pa Kamnitnik, kjer se ureja razgledišča in
počivališča, ki jih sistem peš in kolesarskih poti povezuje v enovit
sistem. |
|
2.
Parkovne površine |
|
–
Pomembnejši parki znotraj območja UN so grajski park, park pri nekdanjem
hotelu Transturist, park pri Starološkem gradu, park pri Osnovni šoli
Cvetka Golarja in nov parki ob Sušici, na območju Kamnitnika, predviden
osrednji mestni park na območju nekdanje vojašnice in v Kapucinskem
predmestju. |
|
–
Zagotavlja se kvalitetna in strokovna prenova ali rekonstrukcija
zgodovinskih parkov (grajski park), in sicer v skladu s konservatorskimi
smernicami in avtentično podobo. |
|
–
Pomembnejše mestne parke (osrednji mestni park na območju nekdanje
vojašnice, grajski park) se krepi tako s simbolno-reprezentativnimi
vsebinami kot tudi programsko. |
|
3. Trgi in
promenade |
|
– Trgi,
promenadne ulice in manjši parki, ki se nizajo ob pomembnejših mestnih
ulicah, so nosilci ključnih socialnih funkcij z izrazito mestotvorno
funkcijo in s poudarjenim simbolno-reprezentativnim pomenom ter so
hkrati pomembni elementi mestne krajine. Medsebojno jih povezuje sistem
pešpoti, ob katerih se pojavlja bogatejša ulična oprema (klopi, svetilke
itd.) in bolj bogate ureditve (tlaki, zelenice, drevoredi itd.). To so
trgi v starem delu Škofje Loke, mestna promenada v Kapucinskem
predmestju in druge odprte površine. Stare trge se ohranja v kar najbolj
avtentični podobi, nove pa gradi ambiciozno z elementi značilne sodobne
mestne krajine. |
|
4.
Pokopališča |
|
– Na
območju UN sta obstoječi stari pokopališči (pokopališče Stara Loka in
staro mestno pokopališče Škofja Loka), ki ležita sredi mesta, za kateri
ni možna širitev, pokope pa se dovoljuje v okviru obstoječih kapacitet.
Pokope se usmerja v novo centralno pokopališče Lipica, ki ima zadosti
površin za nadaljnje širitve in omogoča vse vrste pokopa. |
|
5.
Členitvene in varovalne zelene površine |
|
–
Členitvene in varovalne zelene površine členijo poselitveno strukturo na
prepoznavne enote, varujejo izpostavljene brežine pred erozijo, varujejo
nezaželene poglede in kakovostne elemente kulturne krajine. To so
površine, ki obkrožajo industrijsko cono, deloma pa to funkcijo
opravljajo tudi zelene površine ob vodotokih. Urejanje teh površin je
podrejeno njihovi osnovni funkciji, to je usmerjanju pogledov ter
varovanju. |
|
–
Drevoredi imajo členitveno funkcijo poselitvenega tkiva (ob glavnih
prometnicah), zakrivajo neželene poglede (na parkirišča, industrijsko
območje) ali pa poudarjajo pomen nekaterih poti. To so zlasti drevoredi
ob Kidričevi cesti, Partizanski cesti, ob železnici ter v delu severne
obvoznice, ki prečka območje Kamnitnika in Grenca. |
|
6. Zelene
površine ob vodotokih |
|
– Zelene
površine in rekreacijska območja mesta Škofja Loka se medsebojno
povežejo z obvodnimi pasovi v celovit sistem mestnih zelenih in javnih
površin. Za razvoj zelenega sistema in rekreacije so vodotoki s svojim
obvodnim zelenim pasom nosilci pešpoti, kolesarskih in rekreacijskih
povezav, če so le dovolj široki. |
|
– Zeleni
pas ob vodotokih se ureja tako, da se v obvodnem pasu najprej zagotovi
pogoje za zagotavljanje ustreznega ekološkega in hidrološkega stanja
vodotoka. Kot nadgradnja temu sistemu pa so možne ureditve pešpoti,
kolesarskih stez in mestoma razširjena območja za rekreacijo. Z
ureditvami se zagotavlja dobro stanje voda ter javna dostopnost
vodotoka. V območja ob vodi se usmerjajo dejavnosti, ki imajo značaj
skupne oziroma javne rabe. Omejujejo se vsi posegi, ki bi lahko
razvrednotili sedanje kvalitete tega prostora. |
|
– Zelene
površine ob vodotokih so določene v namenski rabi površin, zagotavlja pa
se jih tudi na območjih drugih namenskih rab. Večja območja zelenih
površin ob vodotokih v območju UN so: |
|
– ob
Selški Sori, ob Poljanski Sori, na sotočju obeh Sor in ob Sori dolvodno,
|
|
– ob
Prifarškem potoku od Stare Loke do Selške Sore, |
|
– ob Suhi
od Grenca do Sore. |
|
7. Območja
gozda in kmetijskih površin |
|
– Območja
gozda so z avtohtonim gozdom porasla območja, ki so del širšega območja
gozdov ter manjša območja kmetijskih zemljišč na gozdnem robu, kjer se
spodbuja sočasna rekreativna raba prostora. |
|
– Območja
kmetijskih zemljišč so obsežna območja zelenih površin, ki so vezane na
naravno zaledje poselitvenega območja in so v primarni rabi. Območja
ohranjajo svoj kulturnokrajinski značaj. To so površine njiv, deloma
travnikov, ki se zajedajo v grajeno strukturo poselitve in so del
ureditvenega območja UN. Sočasno so namenjene rekreaciji in preživljanju
prostega časa (sprehajalne in kolesarske poti), brez posebnih ureditev
in naprav ter brez grajenih objektov. |
|
(12)
Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varovanje okolja
|
|
1. Varstvo
pred požari |
|
– Za
zagotavljanje varstva pred požari je izgrajeno hidrantno omrežje, ki se
ga po potrebi dopolni. Hidrantno omrežje se ustrezno uredi tudi na novih
območjih. Na območju UN se nahaja več gasilskih domov. |
|
2. Varstvo
pred poplavami |
|
– Poplavna
varnost mesta Škofje Loke je na nekaterih območjih ogrožena. Izdelajo se
ustrezne strokovne podlage, ki določijo potrebne ukrepe za zagotavljanje
poplavne varnosti. |
|
3. Varstvo
pred erozijo |
|
– Na
območju UN Škofja Loka ni evidentiranih erozijskih problemov, zato
veljajo skupni ukrepi za varstvo pred erozijo. |
|
(13)
Lokalni energetski koncept |
|
– Občina
bo še naprej spodbujala širitev plinifikacije in uporabo zemeljskega
plina. Razvejanost javnega plinskega omrežja in pokritost oskrbe z
zemeljskim plinom sta na območju mesta zadovoljiva, spodbujati pa je
treba priključevanje porabnikov na obstoječe omrežje. V bodoče je treba
razvijati plinovodno omrežje in širiti uporabo zemeljskega plina
predvsem za ogrevanje tudi na preostalem območju UN, predvsem v bodočih
večjih zaokroženih stanovanjskih soseskah in v starem mestnem jedru.
Širitev plinovodnega omrežja je predvidena tudi po celotnem novem
industrijskem območju UN Škofja Loka, predvsem v industrijski in obrtni
coni na Trati, predvidena je tudi plinifikacija CČN Suha. Dolgoročno se
vzpostavi povezava obstoječega plinovodnega sistema še preko
visokotlačnega plinovoda Trata–Reteče na obstoječi plinovod na območju
sosednje Občine Medvode (Ladja–Goričane). S krožno povezanim plinovodom
se zagotovi kvalitetna in stalna oskrba občine z zemeljskim plinom.
|
|
1.
Daljinsko ogrevanje |
|
–
Dolgoročno se predvidi možnost daljinskega ogrevanja na posameznih
območjih UN Škofja Loka, predvsem zaradi uporabe obnovljivih virov
energije kot energenta. V ta namen se uporabi in količini porabnikov
prilagodi in preuredi obstoječa kotlovnica na Mestnem trgu. |
|
2. Oskrba
z električno energijo |
|
– Na
območju UN se pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN omrežja
predvidevajo zamenjava prostozračnih vodov za kabelske povezave,
zamenjava (povečevanje) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih
povezav odgovarjajočega prereza ter zamenjava okolju neprijaznih
transformatorskih postaj za sodobnejše. |
|
– Razvoj
SN 20 kV omrežja na področju občine Škofja Loka je obravnavan v študiji
Redos 2035: Razvoj elektrodistributivnega omrežja Elektra Gorenjska –
Spodnja Gorenjska EIMV, Študija št. 2009/4, Ljubljana, 2010.
|
|
– Na
področju Trate se gradi industrijska cona. Za potrebe napajanja novih
odjemalcev in povečanja potreb po električni energiji obstoječih
odjemalcev študija predvideva izgradnjo nove RTP 110/20 kV Trata. V prvi
fazi se zgradi RP 20 kV Trata, ki se bo ob večjih porastih obremenitev
nadgradila s 110 kV GIS stikališčem in transformacijo 110/20 kV v RTP
110/20 kV Trata. RP Trata bo vključena v omrežje z vzankanjem v dvojni
kablovod preseka 2x240 mm2 RTP 110/20 kV Škofja Loka–RP Jeprca. Novo RTP
110/20 kV Trata bo treba vključiti s 110 kV kablom z vzankanjem v 110 kV
DV Kleče–Okroglo ali z vzankanjem med 110 kV DV Kleče–Okroglo in RTP
110/20 kV Škofja Loka. |
|
– Razvojni
načrti so pripravljeni v skladu s trenutnimi trendi porabe električne
energije in razvojnimi načrti izgradnje infrastrukture, ki so
opredeljeni v veljavni študiji REDOS. Načrti so dolgoročni in se bodo
sproti spreminjali in prilagajali glede na razvoj območja. |
|
(14)
Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo |
|
1. Območja
okoljske infrastrukture |
|
– Na
območju UN Škofja Loka je oskrba z vodo zagotovljena pretežno prek
javnega vodovodnega sistema. Zajetji pitne vode na Virškem polju in
Veštrskem polju sta zavarovani z vodovarstvenim območjem, na katerem
veljajo zakonske omejitve. |
|
–
Predvideni sta rekonstrukcija in obnova vodovoda na celotnem območju UN
Škofja Loka. |
|
2. Odvod
in čiščenje odpadnih voda |
|
– Na javni
kanalizacijski sistem, ki je deloma zgrajen kot ločeno, deloma kot
mešano kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi na centralni čistilni
napravi Škofja Loka na Suhi (CČN Suha), so priključena naselja ali deli
naselij Škofja Loka, Sv. Duh, Virmaše, Dorfarje, Stara Loka, Grenc,
Trata in Binkelj. Predvideni sta dograditev omrežja za odvajanje
komunalnih in padavinskih odpadnih vod, prednostno na območjih brez
urejenega omrežja, ter obnova obstoječega omrežja in objektov in naprav
javne kanalizacije. Pri obnovi in dograditvi kanalizacijskih sistemov je
treba graditi ločene vode za fekalno in meteorno kanalizacijo. Potrebna
je sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod
iz utrjenih površin. Meteorne vode prvenstveno očiščene ponikajo ali se
očiščene odvajajo v vodotoke. |
|
–
Obstoječo centralno čistilno napravo Suha je treba posodobiti in
tehnološko nadgraditi ter prilagoditi načinu čiščenja vseh stopenj za
komunalne odpadne vode tako, da bo nova kapaciteta naprave do 50.000 PE.
|
|
– Vsa
območja UN Škofja Loka je treba priključiti na centralno kanalizacijsko
omrežje, ki se navezuje na CČN Suha. Dokler javno kanalizacijsko omrežje
ni zgrajeno in objekti niso priključeni na javno kanalizacijsko omrežje,
se komunalna odpadna voda lahko čisti v obstoječih greznicah,
novogradnje pa morajo komunalno odpadno vodo čistiti v malih komunalnih
čistilnih napravah. Ko je javno kanalizacijsko omrežje zgrajeno in
prevzeto v upravljanje, je priključitev na kanalizacijo obvezna.
|
|
3.
Ravnanje z odpadki |
|
– Za
zbiranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov (papir, steklo in plastična
in kovinska embalaža) so predvidene zbiralnice (zbiralnice nenevarnih
odpadkov). Zbiralnice je treba predvideti v vseh novih večjih območjih
namenjenih poselitvi. Na poselitvenem območju UN je organizirano
zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov, ki ga izvaja pooblaščena
gospodarska družba (koncesionar). Zagotovljen in urejen je tudi odvoz
vseh ločeno zbranih frakcij, biološko razgradljivih odpadkov (kjer ni
lastnega kompostiranja), kosovnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz
gospodinjstev. |
|
– Na
območju UN Škofja Loka se uredi zbirna centra komunalnih odpadkov na
vzhodnem in zahodnem delu območja UN, kjer se predvidi po prb. 1.000 m2
površine z dovozom na javno cesto. Zbirni center na vzhodnem delu UN se
uredi znotraj območja med obema železniškima tiroma, na zahodnem delu UN
pa ob regionalni cesti Škofja Loka–Železniki (Vešter). |
|
4.
Opredelitev območij zemljišč za gradnjo in usmeritve za njihovo
komunalno opremljanje |
|
– Vsa
območja naselij, na katerih je predvidena gradnja, je treba ustrezno
komunalno opremiti. Območja, na katerih je predvidena zgostitev gradnje,
je treba ustrezno rekonstruirati in zagotoviti predpisan standard
komunalne opremljenosti. |
|
– Območja,
ki so opredeljena za gradnjo, morajo biti opremljena tako, da
zagotavljajo: |
|
– prometno
varnost na javnih prometnih površinah, |
|
– varstvo
okolja, zlasti glede odvajanja odplak (odpadne komunalne in padavinske
vode) in odstranjevanja komunalnih in komunalnim odpadkom podobnih
odpadkov, |
|
– ustrezne
zaščitne zahteve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
|
|
– Objekti,
ki bodo namenjeni za bivanje ali delo, se bodo obvezno priključevali na
komunalno opremo, ki na območju, kjer se bo objekt gradil, obstaja.
|
|
– Območja,
ki so opredeljena za gradnjo, morajo biti opremljena z javnimi cestami,
z javnim vodovodnim omrežjem, fekalno kanalizacijo, elektroenergetskim
omrežjem in javno razsvetljavo ter imajo urejen sistem za zbiranje
odpadkov. Z meteorno kanalizacijo in plinovodnim omrežjem pa v primeru,
če le-to na območju obstaja. |
|
– Če na
območju ni meteornega kanalizacijskega omrežja, morajo imeti objekti
lastne naprave za odvod padavinskih voda. |
|
(15)
Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |USMERITVE | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA
STANOVANJ |– Na vseh območjih stanovanj na območju UN | |
|
| |se ohranja in dviguje kvaliteta bivanja | |
|
| |(urbana prenova, prenova in izboljšanje | |
|
| |komunalne opremljenosti naselij it.). | |
|
| |Prenovi se stare stanovanjske soseske, ki | |
|
| |so prometno slabo pretočne in nimajo | |
|
| |zagotovljenega zadostnega števila parkirnih | |
|
| |mest. | |
|
| |– V stanovanjskih območjih se zagotavljajo | |
|
| |zdravi bivalni pogoji (osončenje, | |
|
| |prezračenost naselja, dostopnost zelenih in | |
|
| |rekreacijskih površin), možnost opremljanja | |
|
| |z družbenimi in oskrbnimi dejavnostmi za | |
|
| |potrebe območja. | |
|
| |– Izrabi se proste in neracionalno zasedene | |
|
|
|ali degradirane površine v današnjih | |
|
| |poselitvenih območjih. Predvidita se | |
|
| |prenova in rekonstrukcija obstoječih | |
|
| |stanovanjskih območij, vključno s starimi | |
|
|
|jedri. | |
|
| |– Pri izgradnji novih območij za stanovanja | |
|
| |se upoštevata obstoječa tipologija gradnje | |
|
| |in zasnova stanovanjskih sosesk, ki so | |
|
| |prepoznavne in nudijo visoko kvaliteto | |
|
| |bivanja. Tipologija nove zazidave mora biti | |
|
| |usklajena s tipologijo obstoječe zazidave. | |
|
| |Primerna je nizka gostota v obliki vrstnih | |
|
| |in atrijskih hiš. Na območju Kamnitnika se | |
|
| |predvidi tudi umeščanje posameznih | |
|
| |točkovnih skupin 3–4 nadstropnih stavb. | |
|
| |– Stanovanjska območja, ki se gradijo | |
|
| |postopoma, in območja pretežno enodružinske | |
|
| |individualne zazidave, je treba zasnovati | |
|
| |tako, da je parcelacija čim bolj racionalna | |
|
| |in omogoča smotrno komunalno in prometno | |
|
| |infrastrukturo. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA
CENTRALNIH|– V mestu se krepi in prenavlja staro | |
|
|DEJAVNOSTI |mestno jedro in širše mestno središče z | |
|
| |oblikovanjem zunanjega mestnega prostora | |
|
| |predvsem s spodbujanjem centralnih | |
|
| |dejavnosti. | |
|
| |– Posegi v starem mestnem jedru se | |
|
| |usmerjajo v dodatno ponudbo stanovanj v | |
|
| |povezavi s programsko prenovo dejavnosti ob | |
|
| |javnih prostorih, izboljšanjem kakovosti | |
|
| |odprtih prostorov in javnih odprtih | |
|
| |površin. | |
|
| |– Osrednja območja se oblikujejo ob glavni | |
|
| |mestni cesti skozi mesto. | |
|
| |– Območji centralnih dejavnosti sta območje | |
|
| |srednješolskega centra (Poden) in območje | |
|
| |Kapucinskega predmestja z območjem | |
|
| |nekdanjih vojašnic. | |
|
| |– Posamezne centralne dejavnosti so | |
|
| |umeščene znotraj stanovanjskih območij. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA |– Na območjih obstoječih proizvodnih | |
|
|PROIZVODNIH |dejavnosti na območju Trate imajo pred | |
|
|DEJAVNOSTI |novogradnjami prednost rekonstrukcije, | |
|
| |odstranitve objektov. | |
|
| |– Pri razvoju proizvodnih dejavnosti se | |
|
| |izvajajo tudi prestrukturiranje, zgostitev | |
|
| |in racionalna izraba obstoječih območij. | |
|
| |Kolikor se zaradi prestrukturiranja | |
|
| |pojavijo proste, nezadostno izkoriščene | |
|
| |oziroma degradirane površine v območju | |
|
|
|obstoječe industrijske cone, se nova | |
|
| |območja aktivira po zapolnitvi navedenih | |
|
| |površin v obstoječi industrijski coni. | |
|
| |– Širitev nove industrijske cone bo možna | |
|
| |šele po zapolnitvi vseh obstoječih stavbnih | |
|
| |zemljišč s podrobnejšo namensko rabo IG in | |
|
| |IP v Škofji Loki. | |
|
| |– Nova območja, predvidena za proizvodne | |
|
| |dejavnosti se urejajo s podrobnejšimi | |
|
| |prostorskimi izvedbenimi akti. | |
|
| |– Spreminjanje obstoječih območij za | |
|
| |proizvodne dejavnosti v druge, neproizvodne | |
|
| |namene ni dopustno. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA ZELENIH
IN|– Javne odprte površine se oblikuje kot | |
|
|JAVNIH
ODPRTIH |privlačna, kompleksna, pestra in | |
|
|POVRŠIN |spreminjajoča se okolja. Uporabljajo naj se | |
|
| |prvine, kot so: voda, travnate ploskve, | |
|
| |drevnina in grmovnice, organske oblike ter | |
|
|
|materiali različnih tekstur, oblik in barv. | |
|
| |– Na javnih odprtih površinah naj se | |
|
| |zagotavljata tako zasebnost kot tudi | |
|
| |vključevanje v socialno okolje. | |
|
|
|– Javne odprte površine in zelene površine | |
|
| |naj se oblikuje na način, ki nudi udobje in | |
|
| |sprostitev. Prostor naj omogoča tako | |
|
| |zaščito pred soncem kot tudi dostopnost do | |
|
| |njega, zaščito pred motornim prometom. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |– Zelene površine naj bodo sistem, ki | |
|
| |povezuje mesto z njegovim zelenim zaledjem | |
|
| |in je v sistem mesta vključen kot površine, | |
|
| |ki sooblikujejo mestni prostor in so | |
|
| |prostor zadovoljevanja potreb prebivalcev | |
|
| |ter nosilec ekoloških funkcij. | |
|
| |– Kot zelene in pasivne rekreacijske | |
|
| |površine se urejajo vsa obvodna območja | |
|
| |znotraj območja UN. Kot zelene površine sta | |
|
| |opredeljena zelena členitvena pasova Traški | |
|
| |graben in območje Sušce. | |
|
| |– Zelene površine se opredelijo na območju | |
|
| |Frankovega naselja. | |
|
|
|– Kot območje zelenih površin znotraj | |
|
| |območja UN se opredeli Kamnitnik. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|POSEBNA
OBMOČJA |– Kot površine posebnih območij, namenjenih | |
|
| |nakupovalnim centrom, se opredelijo | |
|
| |površine na območju Grenca. | |
|
| |– Na območju Betonarne Tehnik je možno | |
|
| |organizirati območje posebnih površin za | |
|
| |turizem. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA
PROMETNIH |– Za območje mesta so dolgoročno predvidene | |
|
|POVRŠIN |obvozne ceste: proti Poljanski dolini, | |
|
| |proti Selški dolini in naprej proti Kranju | |
|
| |in Ljubljani. | |
|
| |– Mirujoči promet se organizira kot javna | |
|
| |parkirišča v območjih centralnih dejavnosti | |
|
| |in družbene infrastrukture, z izgradnjo | |
|
| |garažnih hiš ter zunanjih parkirnih površin | |
|
| |ob starem mestnem jedru, poljavna | |
|
|
|parkirišča se organizirajo na območjih | |
|
| |večstanovanjske gradnje in območjih | |
|
| |zgoščene individualne gradnje. | |
|
| |– Mirujoči promet v industrijskih conah in | |
|
|
|za potrebe industrije se zagotavlja v | |
|
| |okviru lastnih zemljišč (prednostno v | |
|
| |večnivojskih objektih). Odprta parkirišča | |
|
| |se bogato ozelenijo z drevesno vegetacijo. | |
|
| |– Peš promet se odvija po površinah | |
|
| |urbanega središča in na območju starega | |
|
| |mestnega jedra. Ta območja so prednostno | |
|
| |namenjena pešcem. Območje starega mestnega | |
|
| |jedra je območje peš prometa. Kot | |
|
| |prednostno območje peš prometa se uredi | |
|
| |Šolska ulica z podaljšanjem preko | |
|
| |Kamnitnika do novih stanovanjskih območij | |
|
| |Kamnitnik. Glavna prometna os skozi mesto | |
|
| |je opremljena z obojestranskim pločnikom in | |
|
| |kolesarsko stezo od Trate do Podlubnika. | |
|
| |– Javni mestni potniški promet je | |
|
| |organiziran med Podlubnikom in Trato. | |
|
| |Medkrajevni potniški promet pa v vse | |
|
| |bistvene smeri: proti Poljanski in Selški | |
|
|
|dolini, Kranju in Ljubljani. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA |– Vsi fiksni telekomunikacijski vodi naj se | |
|
|KOMUNIKACIJSKE |vodijo podzemno. Pri prenovi oziroma | |
|
|INFRASTRUKTURE |gradnji ostale komunalne infrastrukture naj | |
|
| |se fiksno telekomunikacijsko omrežje | |
|
| |posodablja sočasno z ostalo komunalno | |
|
| |infrastrukturo. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA
OKOLJSKE |– Kot območja okoljske infrastrukture so | |
|
|INFRASTRUKTURE |opredeljena območje komunalnih čistilnih | |
|
| |naprav, območja vodnih zajetij in | |
|
| |vodohranov. | |
|
| |– Mesto se opremlja s kanalizacijskem | |
|
| |omrežjem, ki je priključeno na komunalno | |
|
| |čistilno napravo z izpustom v Soro. V | |
|
| |okviru rekonstrukcije obstoječe CČN je | |
|
| |treba zagotoviti postajo za prevzem blata | |
|
| |iz komunalne in iz malih komunalnih | |
|
| |čistilnih naprav in greznične gošče iz | |
|
| |obstoječih greznic celotnega območja Občine | |
|
|
|Škofja Loka. | |
|
| |– Javni kanalizacijski sistem je pretežno | |
|
| |gravitacijski, razen tam, kjer je zaradi | |
|
| |konfiguracije terena potrebno prečrpavanje | |
|
| |(tlačni vodi in črpališča). Javna | |
|
| |kanalizacija se gradi z dinamiko širjenja | |
|
| |naselja. Kanalizacija naj prvenstveno | |
|
| |poteka po trasah javnih cest in poti ter po | |
|
| |javnih površinah. | |
|
| |– Organizirana so mesta za prevzem ločeno | |
|
| |zbranih odpadkov. Biološki odpadki iz | |
|
| |urejanja javnih zelenih površin in biološko | |
|
| |razgradljivi odpadki z območij, kjer ni | |
|
| |individualnega kompostiranja, se odvažajo | |
|
| |kompostirat izven občine. | |
|
| |– Nevarne ali posebne odpadke iz | |
|
| |proizvodnje je povzročitelj dolžan zbirati | |
|
| |in varno hraniti na parcelah, kjer taki | |
|
| |odpadki nastajajo, in jih redno odvažati | |
|
|
|(predajati na uničenje ali skladiščenje) | |
|
| |skladno s predpisi. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA
ENERGETSKE|– Na pretežnem delu mestnega območja je | |
|
|INFRASTRUKTURE |mogoč priklop na javni plinovod in odjem | |
|
| |zemeljskega plina. Širitev plinifikacije bo | |
|
| |potekala skladno z lokalnim energetskim | |
|
| |konceptom. | |
|
| |– Območje elektroenergetske infrastrukture | |
|
| |je območje obstoječe RTP 110/20 kV Škofja | |
|
| |Loka in predvidene RTP 110/20 kV Trata. | |
|
| |Elektroenergetsko omrežje se na ureditvenem | |
|
| |območju mesta kablira. Omrežje se gradi na | |
|
| |javnih površinah, izjemoma, kjer vodi niso | |
|
| |možni na javni površini, se trasa pelje po | |
|
| |zasebnih zemljiščih. | |
|
| |– Krepitev prenosnih sistemov in izgradnja | |
|
| |novih električnih vodov sledi dinamiki | |
|
| |širjenja naselja in gradnji v naselju. | |
|
| |– Na pretežnem delu mesta je sistem javne | |
|
| |razsvetljave urejen in se nadgrajuje. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
30. člen |
|
(koncept
razvoja naselja Reteče z Gorenjo vasjo) |
|
(1)
Območje urbanističnega načrta Reteče vključuje naselji Reteče in Gorenja
vas - Reteče, ki se bosta razvijali kot pomembnejše lokalno središče.
|
|
(2)
Ohranja in razvija se stanovanjska funkcija z nekaterimi javnimi
funkcijami in storitvenimi dejavnostmi (podružnična osnovna šola,
župnijski urad, trgovina s prehrano, gostilna, več obrtnikov, železniška
in avtobusna postaja). |
|
(3) V
naselju je treba krepiti funkcije pomembnejšega lokalnega središča z
razvijanjem oskrbnih, družbenih in proizvodno-storitvenih funkcij
(zdravstvena postaja ali zasebni zdravnik, pošta in kulturne dejavnosti)
in načrtno oblikovati center naselja. |
|
(4)
Koncept razvoja območja UN je usmerjen v zapolnitve obstoječih
nepozidanih stavbnih zemljišč. |
|
(5)
Nevarne prometne navezave dela naselja južno od regionalne ceste
Jeprca–Škofja Loka z regionalno cesto ter nivojsko križanje z železniško
progo zahtevajo ureditev nove prometne navezave in izvennivojskega
križanja ceste in železnice, kar se lahko izvede na delu zemljišč,
predvidenih za širitev območja urbanega jedra naselja. |
|
(6) Vaški
jedri naselij Reteč z Gorenjo vasjo se načrtno ohranja v smislu
morfoloških značilnosti naselja ter ohranjanja kmetij in kmetijskega
prostora. |
|
(7)
Načrtno se ohranja nepozidan prostor med obema naseljema in ohranja
prepoznavnost posameznega naselja. |
|
(8) Skozi
naselje potekata tako železnica kot regionalna cesta, ki delita naselje
na 3 med seboj slabo povezane dele. Prometna dostopnost obstoječih že
poseljenih delov naselja in obstoječe dostopno cestno omrežje sta slaba
in se ju izboljša z ureditvijo notranjega prometa, preusmeritvijo
tranzitnega prometa na obvoznico ter ureditvijo izven nivojskega
križanja z železniško progo. |
|
(9)
Območje, ki se ureja z UN |
|
–
Ureditveno območje urbanističnega načrta Reteče obsega poselitveno
območje funkcionalno povezanih naselij Reteče in Gorenja vas-Reteče ter
območja gozdnih zemljišč, ki so vsebinsko vezana na poselitveno območje
Reteč z Gorenjo vasjo ter območje širitve naselja za potrebe ureditve
jedra naselja ter prometno ureditev. |
|
(10)
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa |
|
– Prometno
omrežje lokalnih cest bo treba deloma rekonstruirati, ponekod razširiti
cestišča, urediti pločnike in javno razsvetljavo, dograditi manjkajoče
odseke javnih poti in zgraditi dostopne ceste. Sistem prometne ureditve
je zasnovan na principu umirjanja prometa v središču naselja,
vzpostavitvi povezovalnih cest med deli naselja, izgradnji severne
obvozne ceste, namenjene tranzitu. Zagotovitev izvennivojskih križanj
ceste in železnice predvsem na območju jedra naselja. |
|
– Ceste so
funkcionalno kategorizirane v: |
|
–
regionalna (razbremenilna) cesta 1. reda (državna cesta), |
|
– mestna
zbirna cesta, |
|
–
pomembnejša dostopna cesta, |
|
– lokalna
cesta, |
|
– javna
pot. |
|
1. Državne
ceste |
|
– Območje
urbanističnega načrta Reteče je prometno navezano na regionalno cesto R1
210, ki poteka od Jeprce skozi Škofjo Loko do Kranja. Za dolgoročni
razvoj naselja je pomembna obvoznica severno od Reteč, ki bo prevzela
celoten tranzitni promet. S severno obvoznico se prometno razbremeni
središče naselja ter se omogoči boljši dostop v nova razvojna območja
severnega dela. |
|
2. Lokalne
ceste |
|
– Na
severno obvoznico se na vzhodu in zahodu navezuje obstoječa regionalna
cesta, ki se z izgradnjo severne obvoznice preoblikuje v zbirno cesto.
Za boljše prometno napajanje naselja se vzpostavi še pomembnejša
dostopna cesta v smeri sever–jug, ki se navezuje na obvoznico, z
nadvozom nad železnico. Takšno prometno ureditev zahteva obstoječa in
predvidena pozidava tega območja. |
|
– Mešan
motorni in kolesarski promet je mogoč na cestah, kjer gostota prometa ne
preseže 10.000 vozil/dan, če je vozna hitrost omejena na 50 km/h ali
15.000 vozil/dan, če vozna hitrost ne preseže 40 do 45 km/h.
|
|
– Mestna
zbirna cesta je glavna cesta, ki se uredi v glavno ulico naselja v
profilu dvopasovno vozišče za motorni promet, kolesarska steza in
pločnik. Kjer ni dovolj prostora, je ta cesta lahko urejena brez
kolesarskih stez. V tem primeru so kolesarji na vozišču za motorni
promet. |
|
–
Pomembnejše dostopne ceste imajo dvopasovno vozišče, kolesarsko stezo in
pločnik. |
|
– Dostopne
ceste imajo mešano vozno površino za pešce, kolesarje in motorni promet.
Ti cestni odseki morajo biti ustrezno razbremenjeni, da ne presežejo
vrednosti 150 vozil/h. |
|
– Vse
mestne zbirne in dostopne ceste se pri polnem profilu načrtujejo z
vzdolžnimi zelenicami, drevoredi ali vzdolžnim parkiranjem, ki je lahko
tudi združeno z drevoredi. |
|
– Pred
pozidavo je treba varovati in zagotavljati optimalne koridorje
obstoječih in predvidenih cest. |
|
3.
Železnica |
|
– Na
področju železniškega prometa se predvidevata izgradnja drugega tira
železniške proge Ljubljana–Jesenice (nova železniška proga
Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta
Pučnika Ljubljana) z ureditvijo potniškega perona in postaje, izvedbo
telekomandne naprave in elektrifikacijo železniške proge ter ureditev
izvennivojskih križanj s cestno infrastrukturo. |
|
4.
Mirujoči promet (parkiranje) |
|
–
Parkirnih mest primanjkuje predvsem na območju centra naselja, območju
šole in železniške postaje. |
|
– Za
nadaljnje funkcioniranje ter širitev oziroma oživitev širšega centra
naselja je predvidena ureditev parkirnih površin ob zbirni cesti ter
parkirišča ob železniški postaji. |
|
5.
Kolesarske in pešpoti |
|
– Ob bolj
obremenjenih cestah so predvidene kolesarske steze, na manj obremenjenih
pa je dovoljen mešan promet. Na mešanih voznih površinah bo promet
umirjen s strukturo tlakov. |
|
– Drugod
se zgradijo pločniki ali pa je vozna hitrost omejena na 30 km/h. Ob
mestni zbirni cesti se zgradijo obojestranski pločniki. Kjer je samo
enostranska pozidava, so lahko tudi enostranski. Na dostopnih cestah je
lahko mešan promet, v teh primerih je hitrost omejena na 30 km/h.
|
|
6. Javni
potniški promet |
|
–
Medkrajevni avtobusni promet proti Škofji Loki in Ljubljani ostane
nespremenjen, saj mora potekati skozi ali ob težišču pozidave.
|
|
–
Predvidena je ureditev železniške postaje na obstoječi lokaciji in
ureditev parkirišča za potrebe železniškega potniškega prometa.
|
|
(11)
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja |
|
1.
Urbanistično oblikovanje, arhitekturno oblikovanje in krajinsko
oblikovanje |
|
– Pri
obnavljanju stavbnega fonda in strukture naselja se ohranja stari vaški
jedri Reteč in Gorenje vasi, v ostalih delih naselja pa se spodbuja
ohranjanje značilnosti tradicionalne arhitekturne identitete.
|
|
– Na
območju med cerkvijo v Retečah in avtobusno postajo na cesti proti
Ljubljani se oblikuje nov center kraja, kamor se umešča družbene
funkcije ter funkcije osnovne oskrbe. |
|
– Ob cesti
proti Ljubljani se spodbuja umeščanje manjših servisnih in poslovnih
dejavnosti tako, da se objekti odpirajo na cesto in se ustvarja bolj
javen značaj ulice. |
|
– Območje
ob cesti proti Ljubljani in cesto med avtobusnim postajališčem in
cerkvijo se preoblikuje tako, da dobi bolj urban značaj (vzpostavitev
drevoredov, ureditev hodnikov za pešce in kolesarskih poti, bogatejša
ulična oprema, spodbujanje ustvarjanja mikrouličnih ureditev s trgi
itd.). |
|
– Varuje
se poglede na dominante (cerkev). |
|
– Z
vzpostavljanjem oziroma ohranjanjem zelenih pasov se zagotavljata
členitev poselitvene strukture in ločevanje vaških naselij od novejše
poselitve. |
|
– Znotraj
urbane strukture naselja se ohranja zelena, z gozdom porasla površina,
ki se jo nameni parkovni rabi z možnostjo ureditve otroških igrišč.
|
|
– Z roba
terase se varuje sekvenco pogledov na Soro. |
|
2. Urbana
oprema |
|
–
Neprometne oziroma obvestilne in usmerjevalne oznake je treba oblikovno
poenotiti, vsebinsko pa vezati na prostor mesta. Pri njihovi umestitvi,
številu in velikosti je treba upoštevati merilo in značilnosti prostora
(tudi varovane poglede). Lokacije in oblikovanje turističnih oznak,
obvestilnih in reklamnih tabel ter panojev so določene z določili
splošnega akta, ki za območje Občine Škofja Loka ureja merila za
določitev lokacij ter druge pogoje za oglaševanje. |
|
(12)
Koncept zelenega sistema naselja |
|
1. Zeleni
sistem |
|
– Zaradi
značilnosti poselitvenega območja, ki združuje dve naselji, zeleni
sistem na območju UN vključuje tako zelene površine naselja kot tudi
kmetijske in gozdne površine v zaledju naselij. |
|
2. Športni
parki in otroška igrišča |
|
– Za
potrebe osnovne šole se povečajo površine za športna igrišča pri osnovni
šoli. |
|
– Osnovnim
potrebam kraja po razvoju športne dejavnosti zadoščajo igrišča ob
osnovni šoli ter obstoječa športna igrišča izven območja UN (nogometno
igrišče). Rekreaciji služijo še ohranjen gozd in druge zelene površine
znotraj naselja. |
|
–
Predvideni sta dve otroški igrišči, in sicer eno v sklopu šolskega
igrišča pri osnovni šoli, drugo pa v sklopu zelenih površin v severnem
delu Reteč. Pri načrtovanju igrišč za otroke je treba upoštevati
različne starostne skupine in skupine otrok s posebnimi potrebami.
|
|
3. Parki
in druge zelene površine |
|
–
Predlagani sta dve površini, kjer se ohranja gozd in služita kot
parkovni površini. |
|
– Druge
zelene površine znotraj poselitve imajo predvsem pomembno varovalno in
členitveno funkcijo. Takšna je površina strmega pobočja rečne terase nad
Soro, ki se jo varuje pred erozijo, ter gozdne in deloma kmetijske
površine med Retečami in Gorenjo vasjo, ki členijo poselitveno strukturo
in varujejo obe naselji pred zlitjem. |
|
4.
Pokopališča |
|
– Na
območju UN je obstoječe pokopališče v Retečah pri cerkvi sv. Janeza
Evangelista, za katerega je predvidena širitev in izgradnja poslovilne
vežice. |
|
5. Šport
in rekreacija v naravi |
|
– Velik
poudarek se daje urejanju rekreacijskih površin (pasivna rekreacija) in
kolesarskih poti. Območja rekreacijskih površin in kolesarskih poti se
deloma razporejajo znotraj območja poselitve, deloma pa izven območja
poselitve (kmetijske in gozdne površine znotraj območja UN) in skupaj
tvorijo enovit sistem rekreacije. |
|
– Pasivna
rekreacija v naselju se zadovoljuje na rekreacijskih površinah v okviru
igrišč. Hkrati pa se zagotavlja rekreacijo v odprti krajini. Okoljsko
neobremenjujoče oblike rekreacije v naravi se zagotovi tako, da se uredi
potrebna osnovna infrastruktura (poti, počivališča, razgledišča).
Ostale, bolj intenzivne oblike rekreacije, in tiste, ki zahtevajo
dodatno infrastrukturo, se v prostor umešča točkovno. |
|
6. Območja
gozda in kmetijskih površin |
|
– Območja
gozda so z avtohtonim gozdom porasla območja, ki so del širšega območja
gozdov, ter manjša območja kmetijskih zemljišč na gozdnem robu, kjer se
spodbuja sočasna rekreativna raba prostora. |
|
– Območja
kmetijskih zemljišč so obsežna območja zelenih površin, ki so vezane na
naravno zaledje poselitvenega območja in so v primarni rabi. Območja
ohranjajo svoj kulturno-krajinski značaj. To so površine njiv, deloma
travnikov, ki se zajedajo v grajeno strukturo poselitve in so del
ureditvenega območja UN. Sočasno so namenjene rekreaciji in preživljanju
prostega časa (sprehajalne in kolesarske poti), brez posebnih ureditev
in naprav ter brez grajenih objektov. To je zlasti zeleno členitveno
območje med obema naseljema v okviru UN. |
|
(13)
Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varovanje okolja
|
|
– Varstvo
naravnega in življenjskega okolja se pogojuje z zagotavljanjem
ustreznega ravnanja z odpadki, s preprečevanjem onesnaževanja tal,
površinskih in podzemnih voda, z omejevanjem emisij hrupa, s
preprečevanjem emisij neprijetnih vonjav in škodljivih snovi v zrak ter
zmanjševanjem vseh drugih morebitnih negativnih vplivov dejavnosti na
naravno in življenjsko okolje. |
|
– Gradnje
na posameznih območjih so možne le, kolikor mejna raven hrupa, ki je
predpisana za območje naravnega ali življenjskega okolja, ne bo
presežena. V območjih urbanega jedra in stanovanjskih območjih, kjer so
dovoljene dopolnilne dejavnosti, se lahko ohranjajo in nastajajo le
tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa v svojem okolju.
|
|
– Javne
ustanove ter stanovanjska območja ob železniški progi in regionalni
cesti, ki so na odsekih, kjer nivo hrupa dosega ali presega mejno raven,
je treba ustrezno zaščititi pred prekomernim hrupom. Tam novogradnje za
stanovanja niso možne. |
|
(14)
Lokalni energetski koncept |
|
1. Oskrba
s plinom |
|
– Preko
območja UN Reteče je predvidena trasa novega, vzhodnega napajalnega
plinovoda, ki se priključi na obstoječo javno primarno mrežo. Trasa
napajalnega plinovoda naj poteka ob trasi vodovoda. Predvidena je
izgradnja plinskega omrežja za potrebe oskrbe s plinom za naselji Reteče
in Gorenja vas - Reteče, ki se bo navezoval na primarno mrežo na Trati
in iz Občine Medvode. |
|
2. Oskrba
z električno energijo |
|
– Na
območju UN se pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN omrežja
predvidevajo zamenjava prostozračnih vodov za kabelske povezave,
zamenjava (povečevanje) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih
povezav odgovarjajočega prereza ter zamenjava okolju neprijaznih
transformatorskih postaj za sodobne postaje. |
|
(15)
Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo |
|
1.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda |
|
– Območja
UN Reteče ni možno priključiti na centralni kanalizacijski sistem, zato
je predvidena izgradnja samostojnega javnega kanalizacijskega sistema za
naselja Reteče, Gorenja vas - Reteče in Godešič. Sistem bo odpadno vodo
zbiral in odvedel do komunalne čistilne naprave. Predvidena je izgradnja
komunalne čistilne naprave Reteče v velikosti 2.000 PE z možnostjo
nadgradnje do 2.400 PE, ki je predvidena na jugovzhodnem delu območja, z
iztokom očiščene vode v reko Soro. |
|
– Naselja
oziroma objekti bodo priključeni na komunalno čistilno napravo preko
javnega kanalizacijskega sistema za odpadne vode. Gradnja bo postopna in
z možnostjo dograditve. |
|
– Dokler
javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno in do priključitve objektov na
javno kanalizacijsko omrežje, se komunalna odpadna voda lahko čisti v
obstoječih greznicah, novogradnje pa morajo čistiti komunalno odpadno
vodo v malih komunalnih čistilnih napravah. Ko je javno kanalizacijsko
omrežje zgrajeno in prevzeto v upravljanje, je priključitev nanj
obvezna. |
|
2.
Ravnanje z odpadki |
|
–
Organizirano je zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov, ki ju izvaja
pooblaščena gospodarska družba (koncesionar). Za zbiranje ločenih
frakcij komunalnih odpadkov (papir, steklo in plastična in kovinska
embalaža) so predvidene zbiralnice nenevarnih odpadkov. Zagotovljen in
urejen je tudi odvoz vseh ločeno zbranih frakcij, biološko razgradljivih
odpadkov (kjer ni lastnega kompostiranja), kosovnih odpadkov in nevarnih
odpadkov iz gospodinjstev. |
|
– S
širitvijo območja UN in povečanjem števila prebivalcev se na osrednjem
območju UN predvidi zbirni center. |
|
3.
Opredelitev območij zemljišč za gradnjo in usmeritve za njihovo
komunalno opremljanje |
|
– Vsa
območja naselij, na katerih je predvidena gradnja, je treba ustrezno
komunalno opremiti. Območja, na katerih je predvidena zgostitev gradnje,
je treba ustrezno rekonstruirati in zagotoviti predpisan standard
komunalne opremljenost. |
|
– Območja,
ki so opredeljena za gradnjo, morajo biti opremljena tako, da
zagotavljajo: |
|
– prometno
varnost na javnih prometnih napravah, |
|
– varstvo
okolja, zlasti glede odvajanja odplak (odpadne komunalne in padavinske
vode) in odstranjevanja komunalnih in komunalnim odpadkom podobnih
odpadkov, |
|
– varstvo
pred prekomernim hrupom, |
|
– ustrezne
zaščitne zahteve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter ustrezne zaščitne zahteve, zlasti glede zaščite pred požarom.
|
|
– Objekti,
ki bodo namenjeni za bivanje ali delo, se bodo obvezno priključevali na
komunalno opremo, ki na območju, kjer se bo objekt gradil, obstaja.
|
|
– Območja,
ki so opredeljena za gradnjo, morajo biti opremljena vsaj z javnimi
cestami, z javnim vodovodnim omrežjem, fekalnim kanalizacijskim in
elektroenergetskim omrežjem in javno razsvetljavo ter urejenim sistemom
za zbiranje odpadkov. Z meteorno kanalizacijo in plinovodnim omrežjem pa
v primeru, če le-to na območju obstaja. |
|
– Če na
območju ni meteornega kanalizacijskega omrežja oziroma ni tehnične
možnosti za priključitev na javno omrežje, morajo lastniki objektov
urediti lastne naprave za odvod očiščenih padavinskih vod in jih
prvenstveno ponikati. |
|
(16)
Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju
|
|
– Koncept
podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč UN Reteče
predvideva naslednje podrobne namenske rabe: |
|
–
stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi
dejavnostmi, |
|
– površine
podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi in bivanju, |
|
– osrednja
območja centralnih dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne,
storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne,
kulturne, verske dejavnosti, pokopališče, avtobusna postaja, gasilski
dom ter bivanje, |
|
– druge
zelene površine, kot so zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo. |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
| |USMERITVE | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA
STANOVANJ |– Vsa območja stanovanj na območju UN se | |
|
| |ohranja in dviguje kvaliteto bivanja | |
|
| |(urbana prenova, prenova in izboljšanje | |
|
| |komunalne opremljenosti itd.). | |
|
| |– V stanovanjskih območjih se zagotavljajo | |
|
| |zdravi bivalni pogoji (osončenje, | |
|
| |prezračenost naselja, dostopnost zelenih in | |
|
| |rekreacijskih površin), možnost opremljanja | |
|
|
|z družbenimi in oskrbnimi dejavnostmi. | |
|
| |– Izrabi se proste in neracionalno zasedene | |
|
| |ali degradirane površine v današnjih | |
|
| |poselitvenih območjih in rob ob njih. | |
|
| |Predvidi se prenovo in rekonstrukcijo | |
|
| |obstoječih stanovanjskih območij, vključno | |
|
| |s starimi jedri. | |
|
| |– Pri gradnji na predvidenih območjih za | |
|
| |stanovanja se upoštevata obstoječa | |
|
| |tipologija gradnje in zasnova stanovanjskih | |
|
| |sosesk s potrebnimi dopolnilnimi | |
|
| |dejavnostmi. Tipologija nove zazidave mora | |
|
| |biti usklajena s tipologijo obstoječe. | |
|
| |– Stanovanjska območja, ki se gradijo | |
|
| |postopoma, in območja pretežno enodružinske | |
|
| |individualne zazidave je treba zasnovati | |
|
| |tako, da je parcelacija čim bolj racionalna | |
|
| |in omogoča smotrno komunalno in prometno | |
|
| |infrastrukturo. | |
|
| |– Območja podeželskega naselja sta območji | |
|
| |starih Reteč in območje Gorenje vasi. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|OSREDNJE
OBMOČJE |– V naselju se oblikuje urbano jedro | |
|
|CENTRALNIH |predvsem s spodbujanjem centralnih | |
|
|DEJAVNOSTI |dejavnosti. | |
|
| |– Osrednje območje se oblikuje ob glavni | |
|
| |cesti skozi naselje v smeri proti Ljubljani | |
|
| |in Škofji Loki. | |
|
| |– Današnje osrednje območje Reteč je v | |
|
| |preteklosti spontano raslo, zato center ni | |
|
| |izoblikovan, hkrati pa je območje potrebno | |
|
| |celovite prenove v smeri izboljšanja urbane | |
|
| |strukture, prometne dostopnosti in | |
|
| |komunalne opremljenosti. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA ZELENIH
IN|– Zeleni pas, ki ima funkcijo ločevanja | |
|
|JAVNIH
ODPRTIH |Reteč in Gorenje vasi, ohranja primarno | |
|
|POVRŠIN |namensko rabo z ohranjanjem obstoječih | |
|
| |dostopnih in poljskih poti, ki hkrati | |
|
| |služijo pasivni rekreaciji prebivalcev | |
|
| |območja UN. | |
|
| |– Kot zelene površine se urejajo gozdne | |
|
|
|površine znotraj območja. | |
|
| |– Kot zelene in pasivne rekreacijske | |
|
| |površine se urejajo vsa obvodna območja | |
|
| |znotraj območja UN. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA
PROMETNIH |– Območje predvidene prestavljene | |
|
|POVRŠIN |regionalne ceste Jeprca–Škofja Loka. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
|OBMOČJA
OKOLJSKE |– Predvidena je izgradnja samostojnega | |
|
|INFRASTRUKTURE |javnega kanalizacijskega sistema za naselja | |
|
| |Reteče, Gorenja vas – Reteče in Godešič, ki | |
|
| |odpadno vodo zbere in odvede do komunalne | |
|
| |čistilne naprave. Predvidena je izgradnja | |
|
| |komunalne čistilne naprave Reteče v | |
|
| |velikosti 2.000 PE z možnostjo nadgradnje | |
|
| |do 2.400 PE na jugovzhodu območja, z | |
|
| |iztokom očiščene vode v reko Soro. | |
|
+------------------+--------------------------------------------+ |
|
2.6.
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
31. člen |
|
(splošne
usmeritve za razvoj v krajini) |
|
(1) Občina
Škofja Loka bo prostorski razvoj primarnih dejavnosti, razvoj poselitve
in infrastrukture usmerjala tako, da se ohranja naravne in kulturne
prvine krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Občine Škofja Loka,
ki hkrati nudijo prednosti za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem za
kmetijstvo, razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter zagotavljajo
varno, privlačno in prijetno bivalno okolje. |
|
(2)
Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali
zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in
kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi
naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz
okoljskega poročila. |
|
(3) Poleg
kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj
krajine, se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi
potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in
kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
razvijale tudi turistično-rekreacijske dejavnosti, gospodarjenje z
vodami ter izkoriščanje mineralnih surovin. |
|
(4)
Usmeritve za razvoj posameznih dejavnosti v krajini so prikazane v
grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.2. Usmeritve za
razvoj v krajini (M 1:50.000). |
|
32. člen |
|
(kmetijstvo) |
|
(1)
Kmetijska zemljišča se razvrščajo v skupine glede na ustreznost teh
zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje
najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki so notranje členjena na
območja z omejitvami zaradi varovanih naravnih vrednot, kulturne
dediščine, obrambe ali škodljivega delovanja voda ter vodovarstvenih
območij virov pitne vode. |
|
(2) Glede
na pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč se razvoj intenzivnega
kmetijstva usmerja na ravninski svet Sorškega polja. |
|
(3) Na
območjih kmetijskih zemljišč z močno izraženimi dediščinskimi omejitvami
(kulturna krajina) se spodbuja tradicionalna kmetijska raba zaradi
ohranjanja kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine,
preprečevanja zaraščanja, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih
vrednot. Takšna območja so: dolina Poljanske Sore, dolina Selške Sore,
razgibano obrobje Sorškega polja, Krancelj, Križna Gora. |
|
(4) Na
območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami v Škofjeloškem in
Polhograjskem hribovju (hribovita, strma in slabše dostopna območja) je
treba spodbujati kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in
opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne
dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v
integrirano in ekološko pridelavo. |
|
(5) Občina
bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot
vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo
zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine. |
|
(6)
Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so: |
|
–
Spodbujanje osnovne kmetijske proizvodnje v smislu spodbujanja vlaganja
v objekte, novo tehnologijo in izboljšavo zemljišč. |
|
–
Ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, to je
spodbujanje obnove travniških sadovnjakov in pridelave sadja,
spodbujanje integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na
kmetijah. |
|
–
Spodbujanje ekološkega kmetovanja. |
|
–
Spodbujanje reje drobnice. |
|
–
Spodbujanje razvoja čebelarstva. |
|
– Nakup
zemljišč s strani lokalnih združenj z namenom zagotavljanja oblikovanja
večjih zemljiških kompleksov, ki bi omogočali racionalnejšo rabo
kmetijskih zemljišč. |
|
–
Usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (storitve s
kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, predelava osnovnih kmetijskih
pridelkov, dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji,
turizem na kmetiji, pridobivanje in prodaja energije iz vodnih in
alternativnih virov itd.). |
|
(7) Na
najboljših kmetijskih zemljiščih je gradnja objektov dopustna le, če ni
mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. V
tem primeru se zemljišča za gradnjo objektov praviloma določijo na
osnovi ovrednotenih variantnih predlogov glede na njihov funkcionalni,
varstveni in ekonomski vidik ter glede na njihovo sprejemljivost v
lokalnem okolju. |
|
(8) Novi
infrastrukturni objekti se umeščajo v kmetijski prostor tako, da se
najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Pri umeščanju ali
rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo
obstoječe ceste in poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim
večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin,
zlasti najkvalitetnejših njivskih površin, hkrati pa naj se z novimi
posegi ne drobi posestna struktura. |
|
33. člen |
|
(gozdarstvo) |
|
(1) Občina
bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem
upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v
gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v
gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in
proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega
uresničevanja, niso dopustne. |
|
(2) Na
območju Občine Škofja Loka so naslednje vrste gozdov: gozdni rezervati,
varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim pomenom, večnamenski gozd:
|
|
(3) Gozdni
rezervati (Zminec) so prepuščeni naravnemu razvoju. V njih niso
dovoljeni posegi v prostor, gozdnovarstvena in gojitvena dela, gradnja
prometnic in izkoriščanje ter raba gozdov. |
|
(4) V
varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z
ekološkimi ter socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti so
dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi
območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če
ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.
|
|
(5)
Večnamenski gozdovi so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoriščanju
gozdov. V njih je dovoljeno izvajati dejavnosti s področja gozdarstva in
posegati v prostor v skladu s predpisi. |
|
(6) Pri
načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih
dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni,
gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, vzdolž površin
obstoječe osnovne namenske rabe gozd, je treba vzdolž površin osnovne
namenske rabe gozd načrtno predvideti tudi varnostno-oskrbni pas, ki
zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi
gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda. |
|
(7) Večji
del gozdnega območja Občine Škofja Loka prekriva večnamenski gozd. Na
področju gozdarske dejavnosti je v najvrednejših krajinskih območjih
treba uveljavljati sonaravne pristope h gospodarjenju z gozdovi in
preprečiti gozdnogospodarske ukrepe, ki utegnejo povzročiti
razvrednotenje teh območij (npr. premene, nasade, gradnjo novih gozdnih
cest in vlak ter zasaditev monokultur). Potrebno je varovati že
oblikovane gozdne robove (gozdni rob celkov). Ohranjati je treba mešano
sestavo gozdov. |
|
(8) V
okolici pomembnejših vodnih virov je treba ohraniti naravno drevesno
sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je
izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano
odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
|
|
(9) Na
strmih predelih (poudarjenost varovalne funkcije) je treba zagotavljati
stalno pokritost tal z vegetacijo, ukrepati malopovršinsko, z nižjo
intenziteto sečnje, ter uporabljati terenu primerno tehnologijo
pridobivanja lesa in izgradnje prometnic. |
|
(10) Raba
in vzdrževanje večjih lesnoproizvodnih kompleksov gozdov mora potekati
skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Posegi v gozd in prostor ob gozdu
morajo biti načrtovani tako, da se zagotovi oziroma ohrani dostop do
sosednjega gozda oziroma gozdnega zaledja za potrebe gospodarjenja z
gozdom (odvoz lesa s tovornim vozilom), vključno z njegovo splošno javno
rabo (rekreacija, nabiranje plodov, čebelarjenje itd.). |
|
(11)
Posamično oziroma razpršeno lociranje objektov, katerih raba ni v skladu
z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, v le-tem ni dovoljeno.
|
|
(12)
Prostorski posegi v območja gozdov v kmetijski in primestni krajini
zaradi premajhnega deleža gozdov niso dopustni (tudi za kmetijske namene
ne). |
|
(13)
Gozdne površine v okolici mesta Škofja Loka so razvrščene v gozdove
posebnega namena ter imajo rekreacijsko in estetsko funkcijo (zeleni
obroč Škofje Loke). |
|
(14) V
območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skrčitve gozda
treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu. |
|
34. člen |
|
(vode) |
|
(1) Za
zagotavljanje varstva kakovosti podzemne vode je treba: |
|
(2)
Komunalne odpadne vode se zbirajo v kanalizacijskih sistemih in se
čistijo na komunalnih čistilnih napravah. Kjer ni javne kanalizacije, se
komunalne odpadne vode čisti z individualnimi čistilnimi sistemi
(rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave
itd.). Spodbuja se zamenjava obstoječih (klasičnih nepretočnih) greznic
s prej omenjenimi sistemi. Meteorne vode je treba prvenstveno očiščene
ponikati ali očiščene odvajati v vodotoke. |
|
(3)
Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez
iztoka in vodotesne, treba je urediti ustrezne nepropustne gnojne jame
ali lagune ter gnojevke in gnojnice odvažati na za to primerne površine.
|
|
(4) Vse
lokalne vodne vire (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) je
treba ohraniti oziroma očistiti in ustrezno vzdrževati. |
|
(5)
Evidentirati in sanirati je treba divja odlagališča odpadkov, pripraviti
sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe.
|
|
(6) Občina
bo preprečevala spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih
vodotokih. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo vodni
robovi ter naravna morfologija strug in obrežne vegetacije ter
površinski vodni pojavi v celoti. |
|
(7)
Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda sega 15,00 m od meje
vodnega zemljišča, na vodah 2. reda 5,00 m od meje vodnega zemljišča.
Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja
sega najmanj 40,00 m od meje vodnega zemljišča. |
|
(8) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih in obvodnih organizmov (gnojenje, uporaba fitofarmacevtskih
sredstev itd.). |
|
(9) Na
vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno graditi, postavljati
objektov ali drugih trajnih ovir, ki bi preprečevale dostop za potrebe
vzdrževanja vodotoka in prost prehod ob vodnem dobrem. V teh območjih so
dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe
rekreacije v naravnem okolju ob hkratnem ohranjanju vegetacijskih
zaščitnih pasov. |
|
(10) Za
dosego dobrega stanja površinskih voda v Občini Škofja Loka, za
ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti vodotokov ter
biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta, je treba:
|
|
–
Obstoječe naravne retencijske površine (mokrišča in poplavne površine
izven naselij) je treba zavarovati pred nadaljnjo degradacijo. V primeru
nadaljnje krčitve je treba zagotoviti nadomestne retencijske površine.
|
|
–
Ohranjati in vzdrževati je treba vegetacijske pasove ob vodotokih
(hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne
rabe, preprečevanje širjenja površinskega onesnaženja v vodotoke). Na
območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavljajo in
varujejo obstoječi vegetacijski varovalni pasovi (širine minimalno 5,00
m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upoštevajo
kriteriji za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobra
kmetijska praksa. |
|
– Naravne
vodotoke je treba ohranjati v naravnem stanju, nadaljnje regulacije
vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti
vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.) |
|
–
Renaturacija reguliranih vodotokov se izvaja povsod, kjerkoli je to
možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje
rekreacijske površine, ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo
vodotoki velik pomen v krajinskem in ambientalnem smislu. |
|
– Uredita
se odvajanje in čiščenje odpadnih voda, kar bo pripomoglo k izboljšavi
kakovosti podzemnih in površinskih voda ter hkrati omogočilo razmah
oziroma razvoj vrste dopolnilnih dejavnosti na in ob vodi (šport,
turizem, ribištvo itd.). |
|
(11)
Izkoriščanje vode kot naravnega vira (npr. odvzem vode za male vodne
elektrarne) mora biti predhodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter
predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih
virov. |
|
35. člen |
|
(turizem
in rekreacija) |
|
(1) Občina
bo turizem in rekreacijo v prostoru usmerjala tako, da bodo ohranjene
naravne in kulturne kakovosti prostora, in sicer ob upoštevanju
razvojnih možnosti in potreb dejavnosti. |
|
(2) Razvoj
bo temeljil na: |
|
– večji
promociji in trženju turistične ponudbe v mestu in na podeželju,
|
|
–
povečanju nastanitvenih zmogljivosti, |
|
– obnovi
oziroma razvoju in izgradnji potrebne turistične in rekreacijske
infrastrukture, |
|
–
povečanju kakovosti storitev na področju turizma, |
|
–
vzpostavitvi uravnoteženih in trajnostnih turističnih destinacij,
|
|
–
povezovanju turističnih destinacij, |
|
–
vključevanju naravnih vrednot in kulturne dediščine v turistično
ponudbo, |
|
–
vzpostavitvi oziroma oživitvi tematskih poti, |
|
– aktivnem
podeželju in mestu kot razvojnemu impulzu (žive tradicionalne obrti,
kulinarična ponudba itd.), |
|
–
povezovanju turističnih akterjev na podlagi javno-zasebnega partnerstva,
|
|
–
spodbujanju podjetništva v turizmu ter povečanju zaposlitve na področju
turizma, |
|
–
povezovanju z drugimi panogami (šport, kmetijstvo itd.), |
|
–
spodbujanju in nadaljnjem razvoju turistično-kulturnih prireditev,
|
|
–
povezovanju s sosednjimi občinami, regijami na področju turizma
(Gorenjska panoramska pot, Evropska pešpot E7, Loška kolesarska pot,
vključitev v državno omrežje kolesarskih poti), |
|
–
vključevanju ponudbe v nacionalno ponudbo, |
|
–
povezovanju starih mest. |
|
(3) Glede
na razvojne možnosti in potrebe se v Občini Škofja Loka oblikujejo
naslednja turistično-rekreacijska razvojna območja: |
|
– mesto
Škofja Loka se razvije v glavno jedrno turistično območje občine z
vzpostavitvijo kulturnega, mestnega in kongresnega turizma v navezavi s
turistično-rekreativnim zaledjem mesta; |
|
–
turistično-rekreativno zaledje mesta: območje Lubnik, območje Ožbolt –
Sveta Barbara, območje Križna gora, območje Crngrob, območje Reteške
loke in območje vsakodnevne rekreacije prebivalcev mesta Škofja Loka;
|
|
– območje
Stari vrh (drugo večje turistično rekreativno jedro občine);
|
|
– območje
turizma – Visoko pri Poljanah. |
|
36. člen |
|
(mineralne
surovine) |
|
(1)
Ohranja se kamnolom Visoko, kjer se sanacija izvaja sočasno z
izkoriščanjem tako, da se zagotovi končna sanacija območja. |
|
(2) Na
vseh območjih, na katerih se je izvajalo nelegalno izkoriščanje, se
zagotovi končna sanacija brez izkoriščanja mineralnih surovin, na
podlagi sanacijskih načrtov v skladu s predpisi s področja graditve
objektov ali s spodbujanjem naravne sukcesije. |
|
(3)
Gramoznica Reteče se po zaključku izkoriščanja sanira in vrne v primarno
namensko rabo v skladu z določili veljavnega izvedbenega prostorskega
akta. |
|
(4)
Ohranja se kamnoloma Sv. Barbara in Praprotno, kjer se sanacija izvaja
sočasno z izkoriščanjem tako, da se zagotovi končna sanacija območja. |
|
37. člen |
|
(območja
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1)
Območja potencialnih naravnih in drugih nesreč v Občini Škofja Loka
predstavljajo zlasti območja, ki so ogrožena zaradi poplav, hudournikov,
zemeljskih ali snežnih plazov, erozij ali podorov. Na teh območjih je
treba s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja
sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko
ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine, zagotoviti
varne življenjske razmere. |
|
(2) Na
poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se ne
načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese
sprožijo. |
|
(3) Skupni
ukrepi za zmanjševanje tveganja na območjih potencialnih naravnih in
drugih nesreč: |
|
– ustrezno
upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih,
|
|
–
razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih nesreč,
|
|
– nadzor
aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče. |
|
(4) V
Občini Škofja Loka so značilne poplave na Poljanski Sori, Selški Sori,
na Sori dolvodno od sotočja, na Luši s pritoki in na Hrastnici.
Problematična je predvsem poplavna varnost mesta Škofja Loka zaradi
pozidave poplavnih območij. |
|
(5) Za
omilitev poplavne problematike je treba: |
|
(6)
Dosedanje retencijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se
vzdržujejo v naravnih razmerah. Vse ureditve se načrtuje tako, da se
poplavna varnost ne bo poslabšala. Spreminjanje obsega retencijskih
površin ali vodnega režima je možno le ob ustrezni nadomestitvi teh
površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se vodni
režimi in stanje voda ne poslabšujeta. |
|
(7) Na
poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v
prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
|
|
(8)
Gradnja na poplavnih območjih ni dopustna. Gradnje prav tako niso
dopustne na zemljiščih, ki so bila brez upravnih dovoljenj nasuta nad
koto poplavne vode. |
|
(9) Za
zagotavljanje ustrezne varnosti pred poplavami za mesto Škofja Loka in
druga naselja se izvedejo ustrezni protipoplavni ukrepi. |
|
(10)
Območji Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja predstavljata prostor,
ki je zaradi naravnih razmer – geoloških, hidroloških in geomorfoloških
značilnosti – podvržen erozijskim procesom (zdrsi, plazovi, podori). Na
erozijsko najbolj ogroženih območjih (erozijska žarišča, območja stalnih
plazov) je prepovedano graditi. Na drugih erozijskih območjih je treba
zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v
prostor načrtovali in izvajali na podlagi pozitivno ocenjenega
geomehanskega poročila. Posebne preventivne ukrepe je treba izvajati na
pretežno nestabilnih in pogojno stabilnih zemljiščih (vse pogostejši
plazovi, zdrsi posameznih objektov ali skupin ipd.). |
|
(11) Na
erozijskih območjih je prepovedano kakršnokoli poseganje v prostor na
način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov ter ogoljevanje
površin. |
|
(12) Na
plazljivih območjih, to je na zemljiščih, kjer je zaradi pojava vode in
geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih
sestojev (to je na območju klastičnih permokarbonskih kamnin, nekaj 10 m
nad dolinskim dnom predvsem pritokov obeh Sor), so prepovedani posegi,
ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča ali krčitve ter večje
obnove gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, kar pospešuje plazenje
zemljišč. |
|
(13) Na
plazovitih območjih, to je na zemljiščih, kjer redno prihaja do pojava
snežnih plazov ali pa obstaja velika nevarnost, da se pojavijo, so
prepovedani krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje
snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali
drugače ogrožena zemljišča. |
|
(14) V
Občini Škofja Loka ni povečane požarne ogroženosti. V območjih naselitev
in industrije naj se dovolj velika pozornost posveti opredelitvi in
izvedbi požarnega varovanja. |
|
(15) Glede
na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno
protipotresno projektirani in grajeni. |
|
(16) Za
potrebe potencialnih naravnih nesreč ima občina rezervirana zemljišča za
pokope kadavrov ob elementarnih nesrečah južno od naselja Godešič.
Primernost lokacije je treba preveriti z vidika zagotavljanja ustreznega
varstva vodnih virov na Sorškem polju in eventualno lokacijo za
eventualne pokope premestiti. |
|
(17) Na
območju pokopališča Lipica je predvideno območje za večje pokope v
slučaju vojne ali elementarne nesreče. |
|
(18)
Območje za odlaganje ruševin je predvideno na območju odlagališča
odpadkov Draga. |
|
(19)
Območja za evakuacijo so: Osnovna šola Škofja Loka – mesto in Osnovna
šola Cvetka Golarja, nogometno igrišče v Puštalu, igrišče v nekdanji
vojašnici v Škofji Loki ter dijaški dom. |
|
38. člen |
|
(območja
in objekti za potrebe obrambe) |
|
Na območju
Občine Škofja Loka sta za zagotavljanje obrambe države perspektivni
območji: |
|
– Pasja
Ravan (izključna raba), |
|
– Crngrob
(izključna in možna izključna raba). |
|
– Območja
izključne rabe za potrebe obrambe so izključno namenjena za obrambne
potrebe, kjer potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev,
usposabljanje in delovanje vojske. |
|
– Območja
možne izključne rabe so namenjena za druge namene, ki se jih uporabi za
potrebe obrambe v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize ter
v miru za usposabljanje oziroma so za potrebe obrambe v souporabi. |
|
2.7.
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
39. člen |
|
(usmeritve
za določitve stavbnih zemljišč in namenske rabe zemljišč) |
|
(1) V
izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta se določijo območja
stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se po
načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja posameznih
dejavnosti delijo na območja podrobnejše namenske rabe prostora.
|
|
(2)
Obstoječa stavbna zemljišča se večinoma ohranjajo. |
|
(3)
Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih
zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki,
na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi
razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot
podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi strokovnih podlag, v
katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden
obseg ter njihova lokacija. |
|
(4)
Kmetijska in gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske
rabe. Najboljša in druga kmetijska zemljišča se ob prvi pripravi OPN
prikažejo na podlagi prostorskih sestavin planskih aktov občine,
upoštevajoč tudi podatke o dejanski rabi prostora in stavbnih zemljiščih
za širitev naselij. |
|
(5) Vodna
zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju
prostorskih sestavin planskih aktov občine, katastrskih podatkov in
digitalnih ortofoto posnetkov. |
|
(6) Druga
zemljišča se določijo na podlagi strokovnih podlag ob upoštevanju
prostorskih sestavin planskih aktov občine in dejanskega stanja.
|
|
(7)
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane v grafičnem
delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.3. Usmeritve za določitev
namenske rabe zemljišč in prostorsko izvedbenih pogojev (M 1:50.000). |
|
2.8.
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
40. člen |
|
(usmeritve
za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
|
(1) V
izvedbenem delu so določeni prostorski izvedbeni pogoji za naselja, za
območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprt prostor po
različnih enotah urejanja prostora. Prostorski izvedbeni pogoji določajo
vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter
dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in
oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo,
merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje
kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin
ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila
in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za
pripravo podrobnih prostorskih načrtov. |
|
(2) Za
območja urbanističnih načrtov Škofja Loka in Reteče so usmeritve za
prostorske izvedbene pogoje podane na podlagi izvedbenega dela
urbanističnega načrta. |
|
(3)
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev so prikazane v
grafičnem delu strateškega dela OPN na karti št. 2.1.3.3. Usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč in prostorsko izvedbenih pogojev (M
1:50.000). |
|
3.
Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta Občine Škofja Loka |
|
41. člen |
|
(splošne
določbe) |
|
(1)
Izvedbeni del OPN Občine Škofja Loka določa: |
|
– enote
urejanja prostora, |
|
– območja
namenske rabe prostora, |
|
–
prostorske izvedbene pogoje, |
|
– območja,
za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v
nadaljevanju: OPPN) in |
|
–
usmeritve za izdelavo OPPN. |
|
(2) Ta
odlok je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo
objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji nezahtevnih ter
enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov in pri drugih
posegih, ki jih določajo predpisi. |
|
(3) Poleg
določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi
namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih
določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki
določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v
postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in
soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru,
kadar to ni navedeno v tem odloku. |
|
42. člen |
|
(stopnja
natančnosti mej) |
|
(1) Meje
enot urejanja prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih
in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na
zemljiškem katastru v merilu 1: 5.000. Kjer meje enot urejanja prostora
ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen
topografski podatek. |
|
(2)
Položajna natančnost mej enot urejanja prostora je enaka položajni
natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meja urejanja sovpada s
parcelno mejo. Kolikor meje enote urejanja prostora ne sovpadajo s
parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja prostora
odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih
ortofoto načrtov in digitalnih katastrskih načrtov na območju
obravnavane meje. |
|
(3) Drugi
grafični prikazi iz 2. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi
podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je
različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od
dejanskega stanja v naravi. |
|
(4) V
primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti
različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega
stanja v naravi, je praviloma treba v postopku določitve parcele objekta
izvesti postopek parcelacije, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost
načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
|
|
(5) V
primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora
uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti
zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke.
Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja pooblaščenega
inženirja geodeta. |
|
3.1. Enote
urejanja prostora |
|
43. člen |
|
(splošna
določila o enotah urejanja prostora) |
|
(1) OPN
občine Škofja Loka določa prostorske izvedbene pogoje za gradnjo
objektov in namensko rabo prostora po enotah urejanja prostora.
|
|
(2) Enote
urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) obsegajo naselje, del naselja
ali del odprtega prostora in obsegajo celotno območje občine.
|
|
(3) Na
posameznih območjih naselij se EUP delijo na podenote, ki izhajajo iz
različne podrobnejše namenske rabe, tipologije obstoječe in predvidene
gradnje ali drugih značilnosti. |
|
(4) Na
karti se pojavi naslednji zapis oznak: |
|
–
ŠK-01/01, |
|
– SSs,
|
|
– ŠK je
oznaka naselja, znotraj katerega je opredeljena EUP, |
|
– 01 je
oznaka zaporedne številke EUP znotraj naselja, |
|
– /01 je
zaporedna številka podenote znotraj enote urejanja prostora,
|
|
– SSs je
oznaka podrobnejše namenske rabe. |
|
(5) Na
območju odprtega prostora so določene enote urejanja prostora posameznih
krajin z območji podrobnejše namenske rabe. |
|
(6) Enota
urejanja prostora na območju odprtega prostora se označi z enolično
oznako KE in njeno zaporedno številko. |
|
(7) Način
označevanja območja odprtega prostora: |
|
– EUP:
KE-01, |
|
– KE je
oznaka krajinske enote, |
|
– 01 je
oznaka zaporedne številke KE. |
|
(8)
Znotraj enot urejanja odprtega prostora se pojavljajo oznake A 001,
A(CDc) 001, A(CDi) 001, A(SKk) 001 in A (BT) 001. |
|
– A,
A(CDc), A(CDi), A(SKk) in A(BT) so oznake enot razpršene poselitve,
|
|
– 001 je
zaporedna številka enote razpršene poselitve. |
|
(9) OPPN
je oznaka načina urejanja. Glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta,
ki velja za enoto urejanja prostora, so možne tudi oznake LN, ZN, UN,
OLN. |
|
(10)
Oznaka OPN se ne izpisuje. |
|
3.2
Območja namenske rabe prostora |
|
44. člen |
|
(območja
namenske rabe prostora) |
|
Za celotno
območje občine so po posameznih enotah urejanja prostora določena
oziroma prikazana območja namenske rabe prostora, ki jih določa
naslednja preglednica: |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|OBMOČJA
|OBMOČJA PODROBNEJŠE |ČLENITEV PODROBNEJŠE | |
|
|OSNOVNE
|NAMENSKE RABE |NAMENSKE RABE | |
|
|NAMENSKE RABE
| | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|I. OBMOČJA
| | | |
|
|STAVBNIH
| | | |
|
|ZEMLJIŠČ
| | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|S – OBMOČJA STANOVANJ | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|SS – stanovanjske |SSs – čiste stanovanjske | |
|
|
|površine |površine – enodružinska | |
|
|
| |strnjena gradnja | |
|
|
| +-------------------------+ |
|
|
| |SSa – stanovanjske | |
|
|
| |površine z dejavnostmi – | |
|
|
| |enodružinska gradnja | |
|
|
| +-------------------------+ |
|
|
| |SSv – stanovanjske | |
|
|
| |površine – | |
|
|
| |večstanovanjska gradnja | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|SB – stanovanjske |/ | |
|
|
|površine za posebne | | |
|
|
|namene | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|SK – površine |SK – površine kmetij z | |
|
|
|podeželskega naselja |dopolnilnimi dejavnostmi | |
|
|
| |in stanovanja | |
|
|
| +-------------------------+ |
|
|
| |SKj – območja | |
|
|
| |historičnega jedra | |
|
|
| |naselja | |
|
|
| +-------------------------+ |
|
|
| |SKk – površine izključno | |
|
|
| |za kmetije in | |
|
|
| |nestanovanjske kmetijske | |
|
|
| |objekte | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|SP – površine |/ | |
|
|
|počitniških hiš | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|C – OBMOČJA CENTRALNIH| | |
|
|
|DEJAVNOSTI | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|CU – osrednja območja |/ | |
|
|
|centralnih dejavnosti | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|CD – druga območja |CDi – območja centralnih | |
|
|
|centralnih dejavnosti |dejavnosti za | |
|
|
| |izobraževanje | |
|
|
| +-------------------------+ |
|
|
| |CDc – območja centralnih | |
|
|
| |dejavnosti za opravljanje| |
|
|
| |verskih obredov | |
|
|
| +-------------------------+ |
|
|
| |CDz – območja centralnih | |
|
|
| |dejavnosti za potrebe | |
|
|
| |zdravstva | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|I – OBMOČJA | | |
|
|
|PROIZVODNIH DEJAVNOSTI| | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|IP – površine za |/ | |
|
|
|industrijo | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|IG – območja |/ | |
|
|
|gospodarskih con | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|IK – površine z |/ | |
|
|
|objekti za kmetijsko | | |
|
|
|proizvodnjo | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|B – POSEBNA OBMOČJA | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|BT – površine za |/ | |
|
|
|turizem | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|BD – površine drugih |/ | |
|
|
|območij, namenjene | | |
|
|
|zlasti nakupovalnim | | |
|
|
|centrom | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|Z – OBMOČJA ZELENIH | | |
|
|
|POVRŠIN | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|ZS – površine za |/ | |
|
|
|rekreacijo in šport | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|ZP – parki |/ | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|ZD – druge urejene |/ | |
|
|
|zelene površine | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|ZK – pokopališča |/ | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|ZV – površine za |/ | |
|
|
|vrtičkarstvo | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|P – OBMOČJA PROMETNE | | |
|
|
|INFRASTRUKTURE | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|PC – površine cest |/ | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|PŽ – površine železnic|/ | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|PO – ostale prometne |/ | |
|
|
|površine | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|E – OBMOČJA ENERGETSKE|/ | |
|
|
|INFRASTRUKTURE | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|O – OBMOČJA OKOLJSKE |/ | |
|
|
|INFRASTRUKTURE | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|A – POVRŠINE RAZPRŠENE|A – površine razpršene | |
|
|
|POSELITVE |poselitve | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
| |A (SKk) – površine | |
|
|
| |razpršene poselitve | |
|
|
| |izključno za kmetije | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
| |A (BT) – površine | |
|
|
| |razpršene poselitve za | |
|
|
| |turizem | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
| |A (CDc) – površine | |
|
|
| |razpršene poselitve za | |
|
|
| |centralne dejavnosti za | |
|
|
| |opravljanje verskih | |
|
|
| |obredov | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
| |A (CDi) – površine | |
|
|
| |razpršene poselitve za | |
|
|
| |centralne dejavnosti za | |
|
|
| |izobraževanje | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|RAZPRŠENA GRADNJA |zemljišče pod stavbo | |
|
|
| |izven območij stavbnih | |
|
|
| |zemljišč (informacija o | |
|
|
| |dejanskem stanju) | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|II. OBMOČJA
| | | |
|
|KMETIJSKIH
| | | |
|
|ZEMLJIŠČ
| | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|K1 – NAJBOLJŠA |/ | |
|
|
|KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|K2 – DRUGA KMETIJSKA |/ | |
|
|
|ZEMLJIŠČA | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|III. OBMOČJA
| | | |
|
|GOZDNIH
| | | |
|
|ZEMLJIŠČA
| | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|G – GOZDNA ZEMLJIŠČA |/ | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|IV. OBMOČJA
| | | |
|
|VODA
| | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|VC – CELINSKE VODE |/ | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|V. OBMOČJA
| | | |
|
|DRUGIH
| | | |
|
|ZEMLJIŠČ
| | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|L – OBMOČJA MINERALNIH| | |
|
|
|SUROVIN | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
| |LN – površine nadzemnega | |
|
|
| |pridobivalnega prostora | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
|
|f – OBMOČJA ZA POTREBE|/ | |
|
|
|OBRAMBE IZVEN NASELIJ | | |
|
+--------------+----------------------+-------------------------+ |
|
3.3.
Prostorski izvedbeni pogoji |
|
45. člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) |
|
Za vsako
EUP veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji: |
|
– Skupni
prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP in podenotah EUP.
|
|
– Posebni
prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo skupne
prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah podrobnejše namenske
rabe. |
|
– Za
posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora so lahko poleg skupnih in
posebnih prostorskih izvedbenih pogojev določeni podrobni prostorski
izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo skupne in posebne
prostorske izvedbene pogoje. |
|
– Za enote
ali podenote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN,
veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, določeni za posamezno
enoto ali podenoto urejanja prostora, in dejavnost, določena za
posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora. |
|
3.3.1.
Skupni prostorski izvedbeni pogoji |
|
46. člen |
|
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o dopustni izrabi prostora) |
|
(1)
Dopustna izraba prostora je določena z usmeritvami glede dovoljenih
gostot pozidave, števila stanovanj na hektar in z normativi in standardi
za posamezno dejavnost. |
|
(2)
Dopustna izraba prostora je določena s posebnimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji po posameznih vrstah namenske rabe in s podrobnimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezne enote ali podenote urejanja
prostora. |
|
(3)
Odstopanje od faktorjev FZ in FI je dovoljeno, če gre za rekonstrukcijo
objektov. |
|
47. člen |
|
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v
prostor) |
|
(1)
Namembnost objektov je določena skladno s podrobno namensko rabo po
posameznih območjih podrobne namenske rabe s posebnimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji. Za posamezno podrobnejšo namensko rabo v posebnih
prostorskih izvedbenih pogojih so določene dopustne dejavnosti in
določen dopusten preplet dopustnih dejavnosti. |
|
(2)
Spremembe namembnosti objektov v posamezni enoti urejanja prostora so
dopustne v skladu s podrobnejšo namensko rabo in namembnostjo objektov,
ki je določena za enoto urejanja prostora. |
|
(3) V
posebnih prostorskih izvedbenih pogojih so za posamezno vrsto
podrobnejše namenske rabe določene: |
|
– vrste
objektov glede na dopustno dejavnost skladno s predpisom, ki določa
klasifikacijo vrst objektov, |
|
– vrste
nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen skladno s predpisi, ki
določajo vrste objektov glede na zahtevnost, |
|
– vrste
gradenj, kot so opredeljene s predpisi o graditvi objektov, |
|
– drugi
posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor. |
|
48. člen |
|
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o dopustnih dejavnostih) |
|
Prostorski
izvedbeni pogoji glede dopustnih dejavnosti so opredeljeni v posebnih
prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih vrstah podrobnejše namenske
rabe. |
|
49. člen |
|
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o vrstah dopustnih objektov glede na namen) |
|
(1) Vrsta
dopustnih objektov glede na namen je določena v posebnih prostorskih
izvedbenih pogojih za posamezno podrobnejšo namensko rabo. |
|
(2) V EUP
so na površinah podrobnejše namenske rabe dopustne gradnje nezahtevnih
in enostavnih objektov po predpisih o vrstah objektov glede na
zahtevnost, ki so za posamezno podrobnejšo namensko rabo določeni v
Prilogi 1 (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti
po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe), če izpolnjujejo skupne,
posebne in podrobne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo nezahtevnih
in enostavnih objektov. |
|
(3) Na
celotnem območju občine so dopustni tudi naslednji objekti in drugi
posegi v prostor: |
|
– omrežja
naslednje gospodarske javne infrastrukture, in sicer cevovodi za pitno
in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s
pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi,
vročevodi in priključki nanje, |
|
– posegi
za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
|
–
rekonstrukcije lokalnih cest, |
|
–
avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami samo ob rekonstrukcijah
cest, |
|
–
pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do
objektov samo ob rekonstrukcijah cest, |
|
– dostopi
za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na
obstoječih objektih), |
|
– brvi in
mostovi, |
|
– objekti
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
zaklonišči in objekti za zaščito, reševanje in pomoč. |
|
(4) Za vsa
ostala dela, ki niso gradnja, ampak v skladu s predpisi o urejanju
prostora pomenijo drug poseg v prostor, kot so npr. agrooperacije,
melioracije, krčitve gozda, poljske poti, velja, da morajo biti posegi
načrtovani sonaravno in skladno z veljavnimi predpisi. Na območjih, ki
so pod varstvenimi režimi, je za posege treba pridobiti soglasje
pristojnega organa. |
|
(5) Na
vseh območjih stavbnih zemljišč je dopustna gradnja prometne
infrastrukture (z izjemo parkirišč). |
|
50. člen |
|
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o vrstah dopustnih gradenj in drugih posegih
v prostor) |
|
(1)
Gradnja novih objektov se dovoli na tistih delih stavbnih zemljišč, kjer
je to skladno s pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobne namenske
rabe in enoto urejanja prostora. |
|
(2) Če ta
odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine
dopustne naslednje vrste gradenj: |
|
– gradnja
novega objekta, |
|
– dozidava
ali nadzidava novega objekta k obstoječemu objektu, |
|
–
nadomestna gradnja, |
|
–
rekonstrukcija objekta, |
|
–
vzdrževanje objekta, |
|
–
odstranitev objekta, |
|
– urejanje
javnih in drugih zelenih površin. |
|
(3)
Prostorski izvedbeni pogoji glede vrste dopustnih gradenj so podrobneje
opredeljeni v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno vrsto
podrobnejše namenske rabe. |
|
(4)
Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dopustni
samo na zakonito zgrajenih objektih. |
|
(5)
Odstranitve objektov so dovoljene na tistih območjih stavbnih zemljišč,
kjer je to skladno s pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobne
namenske rabe. Odstranitve na območjih, ki so opredeljena kot jedra ali
so varovana kot območja varovanja kulturne dediščine, niso dovoljene.
Odstranitve in nadomestne gradnje na območjih, varovanih kot območja
kulturne dediščine, so dovoljene, če je za to pridobljeno soglasje
pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine. |
|
(6) Na
zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko
rabo enote urejanja prostora, so pred spremembo namembnosti dopustna
samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov. |
|
(7) Na
obstoječih objektih razpršene gradnje, ki so zgrajeni na podlagi
dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN
prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče objekta skladno z
evidenco stanja v prostoru), so dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije ter nadzidave in dozidave za izboljšanje standarda, in
sicer na zemljišču, ki je v izdanih dovoljenih s področja graditve
opredeljeno kot gradbena parcela. Za izvedbo dopustnih gradenj se
smiselno uporabljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji glede na namen
objekta določen z upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen, ki mu je
določen v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah obstoječih objektov
razpršene gradnje je dovoljena gradnja tistih nezahtevnih in enostavnih
objektov, ki so dopustni na površini podrobnejše namenske rabe z enakim
namenom, kot je ugotovljen namen obstoječih objektov na gradbeni parceli
razpršene gradnje. |
|
(8)
Rekonstrukcija obstoječih objektov se dovoli na tistih območjih stavbnih
zemljišč, kjer je namen obstoječega objekta skladen s pogoji, podanimi
za posamezno vrsto podrobne namenske rabe, in podrobnimi izvedbenimi
pogoji za podenoto ali enoto urejanja prostora. |
|
(9)
Rekonstruiranje objektov, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne
dediščine, se načrtuje in izvaja pod pogoji in s soglasjem pristojnega
organa za varstvo kulturne dediščine. |
|
(10)
Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi
ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov. Za
objekte, ki so nedovoljena gradnja, pa so redna vzdrževalna dela
dovoljena z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.
|
|
(11)
Objekte je treba vzdrževati v takem stanju, da ne bodo nastale takšne
pomanjkljivosti, da bi ti objekti zaradi izrabljenosti, zastarelosti,
vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih dejavnikov zelo slabo
vplivali na zunanjo podobo naselja in krajine. |
|
(12) Pri
izvajanju vzdrževalnih del je treba upoštevati naslednja določila:
|
|
–
Namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika) je
dopustna na strehah (v ravnini strehe) in na fasadah objektov, pri čemer
višina elementov fotovoltaike ne preseže dopustne višine objekta; v EUP
s podrobno rabo IP ali IG način postavitve elementov fotovoltaike ni
omejen. |
|
–
Klimatske naprave morajo biti na objektih tipov c, av, bv in na vseh
objektih na območjih, opredeljenih kot jedra, izvedene brez zunanje
enote ali tako, da zunanja enota na ulični fasadi objekta ni vidna.
Namestitev klimatskih naprav je dopustna v objektu, sicer pa na balkonih
stavb, na podstrešju in na dvoriščni fasadi. Klimatska naprava ne sme
imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška
stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje. |
|
– Požarna
varnost objektov se ne sme zmanjšati. |
|
– Na
objektih, ki so namenjeni bivanju večjega števila ljudi ali v katerih je
hkrati več kot 100 ljudi, je treba izvesti dela za ustrezno
protipotresno sanacijo objekta. |
|
–
Namestitev vetrnic za proizvodnjo električne energije ni dopustna.
|
|
– Na
spomenikih in v njihovih območjih izvedba fotovoltaike ni dovoljena; na
drugih objektih in območjih varovanja kulturne dediščine pa le po
predhodnih preveritvah o možnosti njihove umestitve. |
|
(13)
Gradnje, rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječih stavb so
dovoljene v skladu s posebnimi določbami za posamezno podrobnejšo
namensko rabo območja, če so izpolnjene zahteve osvetlitve in osončenja
objektov, če velikost zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo
dejavnost, če so zagotovljena parkirna mesta in če gradnja nima
negativnih vplivov na okolje. |
|
(14)
Nadomestne gradnje so dovoljene na istih temeljih oziroma z zamikom do
25 % znotraj obstoječe gradbene parcele. Zamik je dovoljen, kadar
izboljša prometno varnost, kadar je potreben zaradi upoštevanja posebnih
predpisov in odlokov, ki veljajo na območju, ter kadar gradnja zaradi
geoloških razmer na prvotni lokaciji ni možna. |
|
51. člen |
|
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov) |
|
(1) Pri
umeščanju objektov v prostor se upoštevajo regulacijske linije, ki
določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in
zasebnega interesa. |
|
(2)
Regulacijske linije so: gradbena meja, gradbena linija in regulacijska
linija drevoreda. Kjer regulacijske linije niso določene v grafičnem
delu OPN, se te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na
območju naselja, dela naselja ali ulice. |
|
(3) Nove
stavbe (etaže nad terenom in pod terenom) morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljene najmanj 4,00 m, enostavni in nezahtevni objekti pa
najmanj 1,50 m, razen če odlok v nadaljevanju: ne določa drugače. Odmik
se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe (balkoni, terase,
napušči, nadstreški itd.). |
|
(4)
Objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko gradijo do meje
sosednjih zemljiških parcel. |
|
(5) Na
območjih namenske rabe: IG, IP, IK, BD morajo biti nove stavbe vključno
z napušči in nadstreški od meja sosednjih zemljišč oddaljene najmanj
5,00 m. |
|
(6) Kadar
gre za gradnjo objektov v nizu, vrstnih hiš in dvojčkov, so odmiki od
parcelne meje lahko manjši od 4,00 m, objekti so lahko z eno ali več
stranicami postavljeni do parcelne meje. |
|
(7) Odmiki
od parcelne meje so lahko manjši od 4,00 m, objekti so lahko z eno ali
več stranicami postavljeni do parcelne meje, kadar morajo stavbe slediti
obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v
naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
|
|
(8) Odmiki
od parcelne meje so lahko manjši od 4,00 m, objekti so lahko z eno ali
več stranicami postavljeni do parcelne meje ob pridobitvi pisnega
soglasja lastnikov sosednjih parcel, od katerih bo odmik manjši od 4,00
m. |
|
(9)
Načrtovana gradnja ne sme poslabšati bivalnih in funkcionalnih pogojev v
okolici, omogočiti mora vzdrževanje in rabo objekta v okviru gradbene
parcele ter zagotavljati svetlobnotehnične, požarnovarstvene in
sanitarne pogoje. |
|
(10) Na
območju kmetijskega gospodarstva naj bodo gospodarska poslopja
medsebojno oddaljena tako, da je zagotovljen manipulativni prostor
mehanizacije in da se s postavitvijo objektov upošteva obstoječa tipika
zazidave. Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena.
Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti praviloma
vzporedna s plastnicami. |
|
(11) Novi
objekti se praviloma načrtujejo v odmiku ene drevesne višine odraslega
gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti
od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na
posamezni lokaciji. |
|
(12)
Odmiki od javnih zemljišč: |
|
– Med
javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno
površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih
(garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5,00 m prostora, na katerem
se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali
garaže oziroma izvoz iz nje. |
|
– Pri vseh
odmikih je treba upoštevati cestnoprometne predpise glede na
kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje je možno v soglasju z
upravljavci cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi
razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih,
za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine. |
|
52. člen |
|
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o velikosti objektov) |
|
(1)
Dopustna velikost objektov je določena s posebnimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji po posameznih vrstah namenske rabe. |
|
(2) Merila
za določanje velikosti objektov so opredeljena s: |
|
–
faktorjem izrabe parcele objekta (FI), |
|
–
faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ), |
|
–
faktorjem odprtih zelenih površin (FZOP) na parceli objekta oziroma
|
|
– z višino
objektov (etažnost ali višina v metrih). |
|
(3) Kadar
za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:
|
|
– dopustna
višina novega objekta je višina slemen objektov na območju EUP v
oddaljenosti do 50,00 m od parcele objekta, namenjene gradnji
načrtovanega objekta, |
|
– višina
objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča do
višine kapi najvišjega obstoječega objekta tako, da imajo vsi objekti
enako višino kapi. |
|
(4) Kadar
je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od
dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na
obstoječih objektih dopustni le rekonstrukcije brez povečanja površine
in prostornine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov
ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih
mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
|
|
(5)
Površine, kot so ozelenjena parkirišča, pri izračunu FZOP niso del
zelenih površin. |
|
53. člen |
|
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o oblikovanju) |
|
(1)
Objekti se glede na tip zazidave na območjih podrobne namenske rabe
delijo na: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– a –
prostostoječi objekti manjšega merila, ki se z nobeno | |
|
|stranico ne
stikajo z drugimi objekti višine do 3 etaže P + 1 +| |
|
|Po do P + 1 +
1M | |
|
|– b – objekti
manjšega merila v nizu, vrstne hiše, dvojčki | |
|
|višine do 3
etaže P + 1 + Po do P + 1 + 1M | |
|
|– ac –
prostostoječi objekti srednjega merila podolgovatega | |
|
|tlorisa – ne
stanovanjski kmetijski objekti, manjši proizvodno-| |
|
|obrtni objekti
do 2 etaži (P + 1M, P + 1 + Po) | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– j – ohranjena
območja jeder, vaško in mestno jedro | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– av – visoki
prostostoječi objekti večjega merila, višine nad | |
|
|3 etaže (bloki,
poslovni objekti) | |
|
|– bv – visoki
objekti večjega merila v nizu, višine nad 3 etaže| |
|
|(bloki,
poslovni objekti v nizu) | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– c – objekti
svojstvenega oblikovanja, objekti centralnih | |
|
|dejavnosti
(cerkve, šole, poslovilni objekti, objekti | |
|
|zdravstvene
dejavnosti itd.) | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– e – objekti
velikega merila (pritlični ali nadstropni objekti| |
|
|velikih
razponov, namenjeni proizvodni dejavnosti, športu, | |
|
|posebnim
dejavnostim, kot so nakupovalna središča, sejmišča in | |
|
|zabaviščni
parki itd.) | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– f –
tehnološki objekti (silosi, cisterne, infrastrukturni | |
|
|objekti s
svojstvenim oblikovanjem, čistilna naprava, | |
|
|transformatorska postaja, betonarna itd.) | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
(2)
Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih, razen pri tistih, kjer
gradnja ne bi bila skladna z drugimi določili tega odloka. |
|
(3)
Oblikovanje novih objektov je pogojeno s tipologijo posameznega območja
vrste podrobnejše namenske rabe, namembnostjo objektov, višino
obstoječih objektov, določenim faktorjem pozidanosti in faktorjem izrabe
gradbene parcele in regulacijskimi linijami. |
|
(4) V
prostorskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem
je treba naklon strehe, material in barvo kritine in smeri slemen
prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. |
|
(5)
Novogradnje vključno z dozidavami in nadzidavami objektov morajo po
velikosti in oblikovanosti tlorisnih gabaritov, volumnu objekta, višini
objektov, oblikovanosti in barvi streh, obliki odprtin za osvetljevanje
podstrešij in mansard slediti obstoječim objektom v enoti ali podenoti
urejanja prostora. |
|
(6) Pri
rekonstrukciji, dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov mora biti
objekt oblikovno usklajen v oblikovanju vseh elementov objekta z
objektom, h kateremu se doziduje, nadziduje ali se rekonstruira.
|
|
(7)
Oblikovanje prizidav in nadzidav mora biti prilagojeno kvalitetam
oblikovanja osnovnega objekta oziroma mora oblikovati gabaritno in
oblikovno enoten objekt, podrejen določilom za oblikovanje za vrsto
podrobnejše namenske rabe, kjer se nahaja. |
|
(8) Kadar
se doziduje, nadziduje ali rekonstruira objekt, ki ni oblikovno usklajen
z ostalimi objekti v enoti ali podenoti urejanja prostora (oblikovanje
strehe, barve strešin, tlorisni in višinski gabariti, barve in oblika
kritine, oblikovanje napuščev, razporeditev okenskih in vratnih odprtin
po fasadah ter njihovo oblikovanje), se ga z rekonstrukcijo, dozidavo
ali nadzidavo oblikovno uskladi z objekti v enoti ali podenoti urejanja
prostora, kar se utemelji v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
|
(9) Pri
rekonstrukcijah, vzdrževalnih delih in drugih posegih pri objektih
tipologije a, b, av, bv je treba pri barvah fasad upoštevati barve,
določene v gradbenem dovoljenju, oziroma barve fasad, predpisane za
posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora, pri objektih in v območjih
naselbinske kulturne dediščine pa po barvni študiji, ki jo izdela
pristojna služba za varstvo kulturne dediščine. |
|
(10) Pri
spremembi podstrešij v stanovanja je treba osvetljevanje podstrešij
rešiti s strešnimi okni. V primeru, da imajo sosednji objekti (izvornega
stavbnega oblikovanja) frčade za osvetljevanje, je treba obliko frčad
prilagoditi že obstoječim pri sosednjih objektih ob upoštevanju
določila, da morajo imeti frčade enak naklon kot obstoječa strešina ali
pa so oblikovane s strešino blagega naklona. Kritina mora biti enaka kot
na osnovni strešini ali pa bakrena. Površina frčad ne sme presegati 30 %
površine posamezne strešine in ne sme segati do slemena obstoječe
strešine. |
|
(11) Pri
vzdrževalnih delih in drugih posegih na fasadah objektov niso dopustne
nove odprtine (okna, vrata). |
|
(12) Pri
vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah objektov tipa b, av, bv, j so
zasteklitve balkonov, postavitve senčil, klimatskih naprav in menjava
barve ograj dopustne samo na podlagi enotnega projekta za celo stavbo.
|
|
(13) Ob
javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi in
igrišča, je prepovedano načrtovati servisne in manipulacijske površine
objekta, razen v območjih, opredeljenih kot jedra. |
|
(14)
Odstopanja od skupnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev so
dopustna: |
|
– za
kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN ob
upoštevanju drugih določil tega odloka, |
|
– za
objekte svojstvenega oblikovanja. |
|
54. člen |
|
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji in merila za določanje gradbenih parcel) |
|
(1) Pri
določanju gradbenih parcel se upoštevajo: |
|
– določila
za oblikovanje gradbenih parcel za posamezno vrsto podrobnejše namenske
rabe v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih, |
|
– položaj,
namembnost, velikost novih gradbenih parcel v razmerju do obstoječih
gradbenih parcel, |
|
–
namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin, koridorjev
komunalnih vodov in vzdrževanje le-teh, |
|
–
sanitarno-tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, interventne poti),
|
|
– določen
faktor pozidanosti in izrabe gradbene parcele, minimalni odmiki od
posestnih mej in omejitve z regulacijskimi črtami. |
|
(2)
Najmanjša velikost gradbene parcele se določi skladno s pogoji:
|
|
– za
prostostoječo stanovanjsko stavbo najmanj 400 m2, |
|
– za
strnjeno stanovanjsko gradnjo (vrstne in atrijske hiše) najmanj 250 m2
za en objekt v nizu. |
|
(3)
Določbe o minimalni velikosti gradbene parcele ne veljajo za območja s
tipološko oznako j. |
|
(4) Za
območja z večstanovanjsko gradnjo se gradbena parcela določi ob
upoštevanju dovoljenega faktorja pozidanosti in izrabe zemljišča in
drugih določil tega odloka. |
|
(5) Za
območja svojevrstno oblikovanih objektov centralnih dejavnosti se
velikost gradbene parcele določi skladno z normativi in programom
dejavnosti, oblikovanostjo območja in drugih pogojev, ki jih določa ta
odlok. |
|
(6) Za
kmetije in nestanovanjske kmetijske objekte se velikost gradbene parcele
določi z upoštevanjem velikosti, lege objektov, površin za modernizacijo
ter manipulacijske površine (parkirišča za osebna in tovorna vozila ter
kmetijsko mehanizacijo, dostopne poti in deponije) v sklopu kmetije.
|
|
(7)
Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je
dovoljeno pod pogojem, da se nove parcele določijo na podlagi tega
odloka, da imajo vse novonastale parcele zagotovljen dostop in dovoz do
javne ceste. Pri določanju gradbene parcele ni možno oddeliti
nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po svoji velikosti ne ustrezajo
kriterijem samostojne gradbene parcele. |
|
(8)
Delitev parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture je možna skladno
z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega omrežja. |
|
(9) Širina
gradbene parcele ob ulici mora biti prilagojena tipični širini gradbenih
parcel ob posamezni ulici v naselju. |
|
(10)
Gradbena parcela mora biti v celoti vključena v območje enote urejanja
prostora, v kateri se gradi objekt. |
|
(11)
Gradbena parcela, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije
le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine
parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih
izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt (FZ, FZOP, FI, odmike od
parcelnih mej, regulacijske linije, normativi za parkirne površine ipd).
|
|
(12)
Stavbam, zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev objekta,
in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki pridobivajo upravno
dovoljenje, se določi gradbena parcela, ki poleg stavbišča obsega
zemljišča, nujna za uporabo stavbe iz prve, tretje in četrte alineje
prvega odstavka tega člena. |
|
55. člen |
|
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja
nezahtevnih in enostavnih objektov ter naprav) |
|
(1)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena, kadar objekti
izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (v
nadaljevanju: Uredba), skupne prostorsko izvedbene pogoje tega odloka,
posebne prostorske izvedbene pogoje in pogoje iz Priloge 1 tega odloka.
|
|
(2)
Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov
na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni
le na obstoječe priključke. |
|
(3) Kadar
gre za preplet dejavnosti, je pri posameznem objektu dopustno graditi le
tisto vrsto enostavnih in nezahtevnih objektov, ki je določena v
posebnih prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno namensko rabo.
|
|
(4) Na
gradbeni parceli, ki pripada stavbi, se lahko zgradi samo po en
nezahtevni ali enostavni objekt iste vrste, kar ne velja za garaže in
nadstreške, vendar skupaj vsi objekti na gradbeni parceli ne smejo
presegati dovoljene pozidanosti (FZ, FSI, FZOP) za posamezno podrobnejšo
namensko rabo. |
|
(5) Če ta
odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine
dopustni priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja ter pomožni komunalni objekti, ki so potrebni za
normalno funkcioniranje enote urejanja prostora oziroma potekajo čez
enoto urejanja prostora. |
|
(6) Baznih
postaj, namenjenih javnim telekomunikacijskim storitvam, ni dopustno
postavljati: |
|
– v
območju površinskih voda (VC), |
|
– v
območjih površin razpršene poselitve (A, A(CDc), A(CDi), A(SKk), A(BT)),
|
|
– v
območjih zelenih površin (ZS, ZP, ZD, ZK, ZV), |
|
– v
območjih za potrebe obrambe (f), razen po predhodnem soglasju
ministrstva, pristojnega za področje obrambe, |
|
– v
območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (K1, K2, G) se lahko postavljajo
ob prometnicah in na neizpostavljenih lokacijah. Na zemljiščih in
objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine in ohranjanja narave, pa le s soglasjem organov, pristojnih za
varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave. |
|
(7)
Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije
v prostorske dominante, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo.
|
|
(8) Če ta
odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine
dopustni objekti za spremljanje stanja okolja. |
|
(9)
Gradnja kioskov za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov je dovoljena
na javnih površinah in drugih zelenih površinah ZD, ki so dostopne
neposredno z javnih površin. Kioske za prodajo sadja in zelenjave je
dopustno namestiti na javnih površinah, kadar v bližini ni trgovine z
enakim programom. |
|
(10)
Gradnja kioskov z gostinsko ponudbo ni dopustna. |
|
(11)
Gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru
intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo
platneni senčniki enotne barve. |
|
(12)
Gostinski vrtovi na javnih površinah se postavljajo na podlagi posebnih
predpisov, ki urejajo stvarno premoženje občine in države. |
|
(13)
Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na
zemljiščih, ki so prometno dostopna in le za določen čas v območjih
strnjenih naselij. |
|
(14)
Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov.
Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška
stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak,
odtok vode). |
|
(15)
Elektroomarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in
drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne
in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov. |
|
(16)
Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin oziroma kurilno olje in
nafto za potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora
izvesti za ta dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjen
naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od
obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu,
vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej
omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno
soglasje lastnika sosednjega zemljišča. |
|
(17)
Podporne zidove je dovoljeno graditi na vseh gradbenih parcelah na
podlagi skupnih pogojev tega odloka, in sicer do višine največ 1,50 m.
Podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z
naravnimi materiali in ozelenjeni. Praviloma naj se upoštevajo
kvalitetni principi gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno
območje. |
|
(18) Na
območjih enot ali podenot urejanja prostora, ki so oblikovno opredeljena
kot jedra, so podporni zidovi lahko grajeni izključno iz naravnega
kamna, značilnega za območje, kjer se gradi podporni zid. |
|
(19)
Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj,
ki so značilni zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične ali
lesene ograje. Zidovi niso dovoljeni, razen če so oblikovani kot del
objekta. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni
parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati
preglednega trikotnika, oziroma je za njihovo postavitev treba pridobiti
soglasje upravljavca ceste. Masivne ograje, razen protihrupnih ograj in
ograj, ki so določene v tej točki, niso dovoljene. Ograjevanje zemljišč
izven naselij ni dovoljeno, razen v primeru fizičnega varovanja in
ograjevanja posameznih delov gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo
področje gozdov. |
|
(20) Na
objektih in območjih kulturne dediščine reklamni panoji niso dovoljeni.
|
|
(21)
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti
najmanj 2,50 m nad pohodno površino. |
|
(22)
Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov |
|
–
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča
oddaljeni najmanj 1,50 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin
ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj
toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za
vnetljive tekočine in pline. |
|
– Pri
postavitvi nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva gradbene
linije in gradbene meje. |
|
– Škarpe
in podporni zidovi, protihrupne ograje, palisade, lovilne mreže in
prostoviseče mreže morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni
najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega
zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na
posestno mejo. |
|
– Če
lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje in žive meje
postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika
sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja oziroma živa meja od
sosednjega zemljišča odmaknjena najmanj 0,50 m. Če je sosednje zemljišče
javna cesta, je odmik najmanj 1,00 m, razen če upravljavec ceste soglaša
z manjšim odmikom. |
|
–
Priključki na objekte javne gospodarske infrastrukture: ni predpisanega
odmika od parcelne meje. |
|
– Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti: od meje sosednjih zemljišč morajo biti
oddaljeni najmanj 1,50 m in morajo upoštevati gradbene linije in
gradbene meje v primeru, da se postavljajo ob javni površini. Ob pisnem
soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je odmik tudi
manjši oziroma se objekt lahko postavi na posestno mejo. |
|
–
Spominska obeležja: spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so
sestavni del fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena
najmanj 1,50 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega
zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na
posestno mejo. |
|
– Urbana
oprema: nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna
kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska
inštalacija, konfini in drugi elementi urbane opreme morajo biti od meje
sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju
lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši
oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. |
|
– Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov je na območjih veljavnih OPPN,
sprejetih pred začetkom veljavnosti tega odloka, dopustna, če ni v
nasprotju z določili OPPN oziroma ni prepovedana in je v skladu s
podrobnejšo namensko rabo. |
|
– Odmiki
objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši, če
zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, omogoča
vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglaša lastnik
sosednjega zemljišča. |
|
(23)
Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov |
|
– Za
oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo določila posebnih
določb za oblikovanje objektov za posamezno namensko rabo, razen za
predpisana tlorisna razmerja z določili za posamezno podrobnejšo
namensko rabo. |
|
–
Nadstreški vzdolž javnih prometnih površin morajo biti med seboj
oblikovno usklajeni in morajo upoštevati gradbeno mejo ob javni
površini. |
|
–
Nadstreški imajo v primeru, da ni možno zagotoviti enakega naklona,
kakor ga ima stavba, h kateri se postavlja, ravno streho ali streho
blagega naklona do 5 stopinj. |
|
– Strehe
vrtnih ut in zimskih vrtov se oblikujejo kot strehe stavbnih objektov,
šotoraste strehe niso dopustne. |
|
–
Nadstreški in markize pred vhodi v lokale v območjih s tipologijo j
morajo biti oblikovno usklajene (oblika, material, barva). |
|
– Ograje v
posameznih območjih s tipologijo j morajo biti oblikovno usklajene.
|
|
– Nadkrita
čakalnica na avtobusnem postajališču, javna kolesarnica, objekti za
oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski
kiosk oziroma tipski zabojnik, ekološki otoki (zbiralnice nenevarnih
odpadkov), podporni zidovi, ograje, objekti javne razsvetljave, konfini,
drevoredi in druge zasaditve se oblikujejo po načelih sodobnega
oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora ter
okoliške pozidave. |
|
– Za
oblikovanje nadkritih čakalnic na avtobusnem postajališču in urbane
opreme se za celotno občino izdela celostna podoba v skladu s posebnim
predpisom občine. |
|
– Nadkrita
čakalnica na železniškem postajališču, zavetiščna utica ter zavetišče na
železniških postajališčih se oblikujejo medsebojno poenoteno ter ob
upoštevanju tipologije okoliške kakovostne oziroma prevladujoče
pozidave. |
|
– Gradnja
protihrupnih barier je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja
dopustnih ravnih hrupa ali na podlagi določil OPPN, pri čemer je treba
zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega
prostora ter okoliške pozidave. |
|
–
Palisade, lovilne mreže in prostoviseče mreže ter drugi ukrepi za
preprečevanje erozije na strminah se v prostor umestijo tako, da ne bodo
vidno moteče. |
|
–
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z
oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Dovoljena višina je samo
pritličje, brez kleti. Strehe nezahtevnih in enostavnih objektov morajo
biti enake kot strehe nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost
pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona
(enokapna, polkrožna, ravna) se uredijo v primeru pohodne strehe
(terase), v primeru zimskih vrtov ali če je zaradi funkcionalnosti
osnovnega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Strešna
kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna. Če je
nezahtevni ali enostavni objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v
smeri daljše stranice. Čopi in strešne frčade niso dopustne. Postavitev
nezahtevnega ali enostavnega objekta ne sme ovirati manipulacije na
dvorišču ali zmanjšati minimalno potrebnih površin za parkiranje.
|
|
– Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, ki se gradijo na grajenih območjih kmetij,
morajo imeti enake naklone in obliko strešin kot objekt, h kateremu se
gradijo. Drugačno oblikovanje je dovoljeno, kadar osnovni objekt odstopa
od oblikovalskih določil za posamezno enoto ali podenoto urejanja
prostora. V tem primeru se pomožno kmetijsko-gozdarski objekti (kmečka
lopa, skedenj, senik itd.) oblikuje skladno z oblikovalskimi določili za
posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora. |
|
– Urbana
oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne
površine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. V
prostor morajo biti umeščeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih
oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in
reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Urbano opremo na
posameznih območjih kulturne dediščine je treba oblikovati celostno.
|
|
– Montažni
začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi,
locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. |
|
56. člen |
|
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje objektov za oglaševanje) |
|
(1)
Objekte in naprave za oglaševanje je na javnih površinah dovoljeno
postavljati v skladu z določili občinskega splošnega akta, ki za območje
Občine Škofja Loka ureja merila in pogoje za oglaševanje. |
|
(2) Na
območjih, ki niso varovana s posebnimi predpisi, so izjemoma (ne glede
na lastništvo) dovoljene postavitve objektov, namenjenih oglaševanju, če
gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev. Za
lastne potrebe je dovoljeno oglaševanje na poslovnih stavbah in na
gradbenih parcelah poslovnih stavb. Na teh objektih in površinah je
dovoljeno oglaševati z napisom firme, znakom firme, nalepkami,
zastavami, simboli firme, izdelka, storitve ipd. ter z oglaševalnimi
vitrinami, v katerih sta blago ali dejavnost predstavljena izven
poslovnega prostora. Objekti za oglaševanje ne smejo ogrožati prometne
varnosti, kar velja tudi v času nameščanja oglasnih sporočil. Kadar so
objekti za oglaševanje osvetljeni z lastnim virom, moč osvetlitve ne sme
presegati moči svetlobe javne razsvetljave. Barva in moč svetlobe ne sme
biti moteča za stanovanja v soseščini. |
|
(3)
Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati: |
|
– v
območjih zelenih površin (ZP, ZK, ZV), |
|
– v
območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (K1, K2, G), |
|
– v
območjih površinskih voda (VC), |
|
– v
območjih mineralnih surovin (LN) ter |
|
– na
zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov.
|
|
(4) V
območjih centralnih dejavnosti (CU, CD), v območjih stanovanj (SS, SB,
SK, SP), v območjih prometnih površin (PC, PŽ, PO) in v območjih zelenih
površin (ZS, ZD) je dovoljeno postavljati objekte za oglaševanje le na
javnih površinah. |
|
(5)
Objekti za oglaševanje so, ne glede na prejšnje določbe tega člena,
dopustni takrat, kadar se začasno namestijo na gradbenih ograjah
objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje za čas gradnje.
|
|
(6)
Lokacije za postavitve transparentov se določi skupaj s pristojno
občinsko službo. Na območjih kulturne dediščine postavljanje
transparentov ni dovoljeno. Dovoljeni so na posameznih vnaprej
dogovorjenih lokacijah v mestu oziroma naselju, kar se uskladi s
pristojno službo za varovanje kulturne dediščine. Te lokacije ne smejo
biti v smeri vedut na prostorske dominante. |
|
57. člen |
|
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o urejanju okolice objektov) |
|
(1) Pri
urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena
tako, da so nasipi in vkopi visoki največ 3,00 m. |
|
(2) Pri
preoblikovanju terena se teren prilagodi obstoječemu reliefu na mejah
območja urejanja oziroma na mejah gradbene parcele. |
|
(3)
Višinske razlike na zemljišču je treba urejati s travnatimi brežinami.
|
|
(4) Kadar
obstaja nevarnost rušenja terena ali plazenja na podlagi geomehanske ali
geološke presoje, ki je del dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja, je dovoljena gradnja opornega zidu maksimalne višine nad
terenom 1,50 m. Če je treba zaradi terenskih razmer zgraditi oporni zid,
višji od 1,50 m nad terenom, se višinske razlike premostijo v kaskadah.
Arhitektonsko oblikovanje in ozelenitev opornih zidov morata biti
skladna z oblikovanjem obcestnega prostora, okoliških ureditev in
pozidave. Oporni zidovi morajo biti ozelenjeni. Oporni zidovi v območjih
j in tam, kjer mejijo na javne površine, morajo biti iz naravnega kamna
lokalnega izvora. |
|
(5) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin je treba med izvajanjem
gradbenih del zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Po končanih delih
je treba sanirati poškodbe, odstraniti odvečni gradbeni material ter
urediti okolico. |
|
(6) Pred
pričetkom del mora izvajalec odstraniti rodovitno prst, jo deponirati na
gradbeni parceli in po končanih delih uporabiti za urejanje okolice
objekta. |
|
58. člen |
|
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o zelenih površinah) |
|
(1) Pri
urejanju okolice objektov se na zunanjih površinah lahko 50 % obveznih
zelenih površin (faktor FZOP) tlakuje, 50 % površin mora biti zelenih na
raščenem terenu. Pri tlakovanju se uporablja materiale, ki dopuščajo
pronicanje padavinskih voda. |
|
(2)
Ureditev parkirnih površin na zelenih odprtih površinah ni dovoljena.
|
|
(3) Za
vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba zagotoviti vsaj
15,00 m2 zelenih površin. Na teh zelenih površinah je treba urediti vsaj
50 % teh površin za otroško igrišče in za počitek stanovalcev.
|
|
(4) V
stanovanjskih objektih za posebne namene je treba urediti vsaj 8 m2
zelenih površin na posteljo. |
|
(5)
Območja zelenih površin ZK, ZP, ZV in ZS je treba komunalno opremiti,
kar obsega najmanj dostop do javne ceste, javni vodovod, odvajanje
odpadnih voda ter ravnanje z odpadki. |
|
59. člen |
|
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o zasaditvah) |
|
(1) Na
območjih kmetijskih zemljišč se morajo ohranjati obstoječa drevesa in
živice. |
|
(2) Na
območjih urbanih površin se drevesna vegetacija ohranja v čim večji
meri. Če obstoječih dreves in živic ni možno ohranjati, jih je treba
nadomestiti. |
|
(3) Pri
gradnjah in drugih ureditvah je treba upoštevati regulacijske linije
dvoredov (RL). Zasaditve drevoredov so obvezne ob gradnjah ali
rekonstrukciji prometne gospodarske infrastrukture. |
|
(4)
Drevoredi se zasadijo z avtohtonimi visokodebelnimi listavci.
|
|
(5) Žive
meje se zasadijo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. |
|
(6)
Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi
tehničnih ali varnostnih razlogov ni možno, jih je treba nadomestiti.
|
|
(7)
Parkirišča na nivoju raščenega terena je treba zasaditi z najmanj enim
visokodebelnim drevesom na 5 parkirnih mest. Drevesa se razporedi
enakomerno. |
|
(8) Izbor
rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere,
varnostno-zdravstvene zahteve ter uporabo vrst, ki dobro prenašajo
mestno klimo, zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času. |
|
(9) Za
zasaditve v gozdnem prostoru ni dopustno uporabiti tistih vrst drevnin,
ki so prenašalke hruševega ožiga in tujerodnih invazivnih vrst zeli, s
čimer se lahko prepreči širjenje hruševega ožiga in neavtohtonih vrst v
naravno okolje. |
|
(10)
Urejanje vrtičkov je predpisano v posebnem predpisu občine. |
|
3.3.2.
Posebni prostorski izvedbeni pogoji |
|
90. člen |
|
(dopustne
vrste objektov po namenski rabi prostora) |
|
(1)
Dopustne vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o
klasifikaciji objektov, pri čemer velja: |
|
– Dopustni
zahtevni in manj zahtevni objekti so določeni za posamezne podrobne
namenske rabe. |
|
– Vrste
objektov so označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in
objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11). |
|
– Če so po
navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni,
da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti.
|
|
– Če je po
navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju
določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da
so dopustni le ti predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz
oklepaja. |
|
(2)
Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so za posamezne podrobne
namenske rabe določeni v prilogi 1 Dopustni nezahtevni in enostavni
objekti tega odloka. |
|
91. člen |
|
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji na območjih podrobnejše namenske rabe) |
|
Posebni
prostorski izvedbeni pogoji veljajo za vsa območja podrobnejše namenske
rabe na območju celotne občine (na celotnem območju OPN, razen če ni s
podrobnimi pogoji za posamezno enoto urejanja prostora določeno
drugače). |
|
92. člen |
|
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe S so območja stanovanj, ki so namenjena
bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
|
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|SSs – čiste
stanovanjske površine – enodružinska strnjena | |
|
|gradnja | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|SS –
stanovanjske površine, namenjene bivanju brez dejavnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Nadaljnja
delitev podrobne namenske rabe: | |
|
|SSs –
enodružinska stanovanjska gradnja. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: | |
|
|a,
b | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti poleg bivanja: pisarniške in | |
|
|dejavnosti
osebnih storitev ter druge storitvene dejavnosti, ki| |
|
|nimajo
povečanih negativnih vplivov na okolje do 50 % BEP | |
|
|posameznega
objekta. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Vrste
dopustnih stavb: | |
|
|– 11100
enostanovanjske stavbe, | |
|
|– 11210
dvostanovanjske stavbe, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici | |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|tipi objektov
a: |tipi objektov b: | |
|
|FI do
0,40 |FI do 0,60 | |
|
|FZ do
0,40 |FZ do 0,40 | |
|
|FOZP nad
0,30 |FOZP nad 0,25 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Objekti
tipologije a: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tlorisni
gabariti: | |
|
|– V osnovi
podolgovat tloris, razmerje med osnovnima stranicama| |
|
|je najmanj 1:
1,4. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov| |
|
|na osnovni
podolgovat tloris (L, T ipd. oblike); prepovedana je| |
|
|gradnja
stolpičev, večkotnih izzidkov. | |
|
|Višinski
gabariti: | |
|
|– Višina
objektov: do (K) + P + 1 + Po ali (K) + P + 1 + 1 M. | |
|
|– Višina kleti
na nezasutem delu je največ 2,50 m nad raščenim | |
|
|terenom. | |
|
|Strehe: | |
|
|– Sleme mora
biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Dopustne| |
|
|so dvokapne
strehe. Strehe morajo imeti naklon, ki ne sme | |
|
|odstopati od
naklona obstoječih objektov v oddaljenosti 50,00 m| |
|
|za več kot 10 %
oziroma od 38° do 45°. | |
|
|– Čopi so
dopustni na osnovni strešini do 1/3 zatrepa, na | |
|
|frčadah niso
dopustni. | |
|
|– Kolenčni zid
objekta s klasično dvokapno streho je skrit pod | |
|
|kapjo
strehe. | |
|
|– Dopustno je
kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, | |
|
|predvsem v
primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, | |
|
|nadstreškov za
avto in pred vhodom, stopnišč ter drugih | |
|
|dozidav, vendar
mora dvokapna streha prevladovati – več kot 50 | |
|
|%
tlorisa. | |
|
|– Za osvetlitev
mansardnega dela se uporabljajo strešna okna, | |
|
|enokapne
(pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi | |
|
|dvokapne frčade
z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na| |
|
|eni strehi
imajo enako obliko. | |
|
|– Odprtine za
osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne | |
|
|smejo presegati
30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo. Odprtine| |
|
|za
osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti| |
|
|odmaknjene od
kapi in slemen. | |
|
|Fasade: | |
|
|– Pri
oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih | |
|
|elementov na
fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad,| |
|
|okna, slopi
oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd. | |
|
|treba smiselno
upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče | |
|
|okoliške
objekte v prostorski enoti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Pri
oblikovanju fasad je treba upoštevati oblikovanje | |
|
|obstoječih
stavb ob ulici ali v EUP, kjer se stavba gradi. Na | |
|
|fasadah se
dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru | |
|
|različnih
zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v | |
|
|močnejših
barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana | |
|
|je uporaba
barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | |
|
|neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oziroma | |
|
|travniško
zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.). | |
|
|Barva fasade
mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in | |
|
|stavbnega
pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu | |
|
|za pridobitev
gradbenega dovoljenja. | |
|
|– V primeru, da
je zatrep delno ali v celoti obložen z lesom, | |
|
|mora biti
delitev med ometanim in lesenim delom izvedena | |
|
|vodoravno. | |
|
|– Fasade so
lahko ometane ali obložene z naravnim kamnom ali | |
|
|lesom. V
primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli | |
|
|enako
pobarvani. Plastične fasadne obloge niso dovoljene. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Objekti
tipologije b: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Obvezna je
poenotenost višin, naklonov in oblikovanosti streh | |
|
|in strešnih
odprtin, barve streh, oblikovanost fasad objektov v| |
|
|nizih in
vrstah. | |
|
|Tlorisni
gabariti: | |
|
|– V osnovi
podolgovat tloris niza, ki ga sestavljajo vsaj trije| |
|
|objekti,
dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na | |
|
|osnovni
podolgovat tloris. Gradnja večkotnih izzidkov in | |
|
|stolpičev ni
dovoljena. | |
|
|Višinski
gabariti: | |
|
|– Dopustna je
etažnost do največ (K) + P + 1 + Po ali (K) + P +| |
|
|1 M. Na ravnem
terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana | |
|
|klet, na
nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana | |
|
|oziroma je
višina kleti na nezasutem delu največ 2,50 m nad | |
|
|raščenim
terenom. | |
|
|Drugi
pogoji: | |
|
|– Dozidave so
dopustne na fasadi, ki ni obrnjena proti javnemu | |
|
|prostoru. | |
|
|– Dozidave so
dopustne v primeru končnega objekta v nizu in ob | |
|
|upoštevanju
dopustne izrabe ter skupnih pogojev glede odmikov. | |
|
|– Dozidave na
fasadi, ki je obrnjena proti javnemu prostoru, so| |
|
|dopustne, če se
skladnost ulične fasade niza s tem ne poslabša | |
|
|in če se ne
presega obstoječe gradbene meje ali gradbene | |
|
|linije. | |
|
|– Nadzidave so
dopustne, če se uredijo na celotnem nizu, vrsti.| |
|
|– Zagotovi se
skladna prenova niza, vrste oziroma medsebojna | |
|
|usklajenost
posamičnih prenov v nizu. | |
|
|– Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov proti javnemu | |
|
|prostoru
oziroma ulični strani ni dovoljena. | |
|
|Strehe: | |
|
|– Dopustne so
dvokapne strehe. Naklon dvokapnih streh je od 38°| |
|
|do 45° in je
enak za celoten niz objektov. | |
|
|– Dovoljeno je
kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami,| |
|
|predvsem v
primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, | |
|
|nadstreškov za
avto in pred vhodom ter drugih dozidav, vendar | |
|
|mora dvokapna
streha prevladovati in obsegati več kot 50 % | |
|
|tlorisnega
gabarita. | |
|
|– Za osvetlitev
mansardnega dela se uporabljajo strešna okna, | |
|
|enokapne
(pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi | |
|
|dvokapne frčade
z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade v | |
|
|celotnem nizu
imajo enako obliko. | |
|
|– Odprtine za
osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne | |
|
|smejo presegati
30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo. Odprtine| |
|
|za
osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti| |
|
|odmaknjene od
kapi in slemena. Odprtine za osvetljevanje | |
|
|mansard in
izkoriščenih podstrešij so dopustne ob pogoju, da | |
|
|osnovna streha
ostaja enaka drugim v nizu in da so vse frčade v| |
|
|nizu poenoteno
oblikovane. Kritina celotnega niza je enotna in | |
|
|enake
barve. | |
|
|Fasade: | |
|
|– Pri
oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih | |
|
|elementov na
fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad,| |
|
|okna, slopi
oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd. | |
|
|treba smiselno
upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče | |
|
|okoliške
objekte v prostorski enoti. | |
|
|– Na fasadah se
dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru | |
|
|različnih
zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v | |
|
|močnejših
barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana | |
|
|je uporaba
barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | |
|
|neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oziroma | |
|
|travniško
zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.). | |
|
|Barva fasade
mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in | |
|
|stavbnega
pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu | |
|
|za pridobitev
gradbenega dovoljenja. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|SSa –
stanovanjske površine z dejavnostmi – enodružinska | |
|
|gradnja | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|SS –
stanovanjske površine, namenjene bivanju s spremljajočimi | |
|
|dejavnostmi. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Nadaljnja
delitev podrobne namenske rabe: | |
|
|SSa –
enodružinska stanovanjska gradnja z dopolnilnimi | |
|
|dejavnostmi. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: a, ac, c, dvojčki | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti poleg bivanja: | |
|
|– Pisarniške in
poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, | |
|
|dejavnosti
osebnih storitev, zdravstva, športne in druge | |
|
|dejavnosti za
prosti čas ter druge storitvene dejavnosti, | |
|
|dejavnosti
predšolske vzgoje, gostinstvo in turizem – za vse | |
|
|pod pogojem, da
nimajo povečanih negativnih vplivov na okolje. | |
|
|Dejavnosti so
dopustne ob zagotovitvi naslednjih pogojev: | |
|
|– Dovolj velika
gradbena parcela za zagotovitev vseh potrebnih | |
|
|površin,
vključno z zadostnimi parkirnimi površinami (vendar | |
|
|število
potrebnih parkirnih mest ne sme presegati 10 PM) za | |
|
|potrebe
stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta; | |
|
|zagotovitev
potrebnih zelenih površin in drugih potrebnih | |
|
|površin za
nemoteno funkcioniranje objekta. | |
|
|– Sprememba
namembnosti obstoječih stanovanjskih stavb za | |
|
|dopustne
dejavnosti do 50 % BEP stavbe. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 11100
enostanovanjske stavbe, | |
|
|– 11210
dvostanovanjske stavbe. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Pogojno
dopustne stavbe: | |
|
|– 12112
gostilne, restavracije in točilnice do 100 m2 BEP, | |
|
|– 12301
trgovske stavbe do 100 m2 BEP, | |
|
|– 12304 stavbe
za druge storitvene dejavnosti do 100 m2 BEP, | |
|
|– 12630 stavbe
za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo | |
|
|(stavbe za
predšolsko vzgojo, jasli in vrtci), | |
|
|– 12420 garažne
stavbe, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: | |
|
+-------------------------------+-------------------------------+ |
|
|tipi objektov
a, ac, dvojčki: |tipi objektov c: | |
|
|FI do
0,40 |FI do 0,60 | |
|
|FZ do
0,40 |FZ do 0,40 | |
|
|FOZP nad
0,30 |FOZP nad 0,25 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje tip objektov a, ac, dvojčki: | |
|
|Tlorisni
gabariti: | |
|
|– V osnovi
podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama | |
|
|je najmanj 1:
1,4. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov| |
|
|na osnovni
podolgovat tloris (L, T ipd. oblike); gradnja | |
|
|večkotnih
izzidkov in stolpičev ni dovoljena. | |
|
|Višinski
gabariti: | |
|
|– Višina
objektov: do (K) + P + 1 + Po ali (K) + P + 1 + 1 M. | |
|
|– Višina kleti
na nezasutem delu je največ 2,50 m nad raščenim | |
|
|terenom. | |
|
|– Višina
objektov tip ac: do (K) + P + 1. Kota slemena do 11,00| |
|
|m nad raščenim
terenom. Če je objekt na strmem terenu, se | |
|
|višina meri od
kote terena na nevkopani strani. | |
|
|Strehe: | |
|
|– Sleme mora
biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri | |
|
|umeščanju stavb
v nagnjen teren se sleme novogradenj orientira | |
|
|vzporedno s
plastnicami. Dopustne so dvokapne strehe. Strehe | |
|
|morajo imeti
naklon, ki ne sme odstopati od naklona obstoječih | |
|
|objektov v
oddaljenosti 50,00 m za več kot 10 % in mora biti v | |
|
|okviru
predpisanega naklona (od 38° do 45°). | |
|
|– Kolenčni zid
objekta s klasično dvokapno streho je skrit pod | |
|
|kapjo
strehe. | |
|
|– Dopustno je
kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, | |
|
|predvsem v
primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, | |
|
|nadstreškov za
avto in pred vhodom, stopnišč ter drugih | |
|
|dozidav, vendar
mora dvokapna streha prevladovati – več kot 50 | |
|
|% velikosti
tlorisa. | |
|
|– Za osvetlitev
mansardnega dela se uporabljajo strešna okna, | |
|
|enokapne
(pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi | |
|
|dvokapne frčade
z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na| |
|
|eni strehi
imajo enako obliko odprtine. | |
|
|– Odprtine za
osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne | |
|
|smejo presegati
30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo. Odprtine| |
|
|za
osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti| |
|
|odmaknjene od
kapi in slemen. Čopi so dopustni na osnovni | |
|
|strešini do 1/3
zatrepa, na frčadah niso dopustni. | |
|
|Fasade: | |
|
|– Pri
oblikovanju fasad je treba upoštevati oblikovanje | |
|
|obstoječih
stavb ob ulici, kjer se stavba gradi. | |
|
|– Fasade so
lahko ometane ali obložene z naravnim kamnom ali | |
|
|lesom. V
primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli | |
|
|enako
pobarvani. | |
|
|– Na fasadah se
dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru | |
|
|različnih
zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v | |
|
|močnejših
barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana | |
|
|je uporaba
barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | |
|
|neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oziroma | |
|
|travniško
zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.). | |
|
|Barva fasade
mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in | |
|
|stavbnega
pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu | |
|
|za pridobitev
gradbenega dovoljenja. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Objekti
tipologije c: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Višina
objektov tipa c: (K) + P. | |
|
|– Novogradnje
tip objekta c so lahko oblikovane skladno s | |
|
|programskimi
zahtevami dejavnosti, a ne smejo imeti | |
|
|maksimalnega
tlorisnega gabarita in volumna večjega od ostalih | |
|
|stavb v enoti
ali podenoti urejanja prostora. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Objekti tipa
ac se lahko gradijo na gradbeni parceli | |
|
|stanovanjskega
objekta z dopolnilno dejavnostjo. V tem primeru | |
|
|morajo BEP,
namenjene stanovanjski dejavnosti, dosegati v obeh | |
|
|stavbah skupaj
vsaj 40 %. | |
|
|– Objekti tipa
c se lahko gradijo na gradbeni parceli | |
|
|stanovanjskega
objekta z dopolnilno dejavnostjo ali kot | |
|
|samostojni
objekti z lastno gradbeno parcelo. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|SSv –
stanovanjske površine – večstanovanjska gradnja | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|SS –
stanovanjske površine, namenjene bivanju in spremljajočim | |
|
|dejavnostim. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Nadaljnja
delitev podrobne namenske rabe: | |
|
|SSv –
stanovanjske površine z dopolnilnimi dejavnostmi – | |
|
|večstanovanjska
gradnja. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: av, bv, c | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihove namembnosti: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti poleg bivanja: | |
|
|– Pisarniške in
poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, | |
|
|dejavnosti
osebnih storitev, zdravstva, športne in druge | |
|
|dejavnosti za
prosti čas ter druge storitvene dejavnosti, | |
|
|dejavnosti
predšolske vzgoje – za vse pod pogojem, da nimajo | |
|
|povečanih
negativnih vplivov na okolje. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dejavnosti so
dopustne ob zagotovitvi naslednjih pogojev: | |
|
|– Dovolj velika
gradbena parcela za zagotovitev vseh potrebnih | |
|
|površin,
vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe| |
|
|zaposlenih in
obiskovalcev večstanovanjskih objektov; | |
|
|zagotovitev
potrebnih zelenih površin in drugih potrebnih | |
|
|površin za
nemoteno funkcioniranje objekta. | |
|
|– Neposredna
navezanost na prometno infrastrukturo. | |
|
|– Brez bistveno
povečanih negativnih vplivov na bivanje in | |
|
|bivalno okolje
(povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede | |
|
|na obstoječe
obremenitve. | |
|
|– Dejavnosti,
ki povzročajo obiskovalce, so dopustne v | |
|
|pritličju
stavb. Izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v celotni| |
|
|stavbi, če gre
za dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, | |
|
|ambulante,
izobraževanje, varstvo otrok, varstvo starejših oseb| |
|
|ipd. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 11220 tri- in
večstanovanjske stavbe, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– 12420 garažne
stavbe, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in dela: | |
|
|– Izravnava
višin zakonito zgrajenih objektov, kadar razlika v | |
|
|višinah
objektov ni bila določena z enotno rešitvijo gradnje. | |
|
|– Nadomestne
gradnje prej odstranjenih objektov. | |
|
|– Preureditev
podstrešij v stanovanja, kadar to omogoča | |
|
|obstoječa
zasnova objekta ob izpolnjevanju ostalih pogojev tega| |
|
|odloka. | |
|
|– Postavitev
ograj atrijskih stanovanj, pod pogojem, da so | |
|
|enotno
oblikovane za celoten niz atrijskih stanovanj v | |
|
|posamezni
stavbi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju | |
|
|za stavbo. Če v
osnovnem dokumentu h gradbenem dovoljenju ni | |
|
|bilo ustreznih
določb, so ograje lahko lesene ali žičnate in | |
|
|ozelenjene,
višina do 1,60 m. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Velikost in
zmogljivost objektov: | |
|
|– Dopustne
višine do višine najvišjih objektov v enoti ali | |
|
|podenoti
urejanja prostora za objekte av in bv; (K) + P oziroma| |
|
|višina objektov
največ 6,00 m za objekte tipa c. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|FI do
1,10 | |
|
|FZ do
0,30 | |
|
|FOZP nad
0,35 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Novogradnje
objektov tipov av, bv so dopustne v primeru, da | |
|
|je na območju
glede na predpisano izrabo in pozidanost gradnja | |
|
|mogoča. | |
|
|– Nove stavbe
tipov av, bv morajo imeti enake višinske in | |
|
|tlorisne
gabarite kakor obstoječi večstanovanjski objekti v | |
|
|območju.
Tlorisni gabariti lahko odstopajo +/–10 %. | |
|
|– Oblikovanje
streh naj sledi oblikovanju obstoječih objektov | |
|
|na območju. V
primeru, da imajo obstoječe stavbe dvokapnico, je| |
|
|možna izvedba
ravne strehe ali terase. | |
|
|– Izvedba
zasteklitev balkonov, vzdrževalna dela se lahko | |
|
|izvajajo
skladno s projektom za celovito ureditev stavbe ali | |
|
|stavb na
območju. | |
|
|– Objekti tipa
c so lahko oblikovani skladno s funkcionalnimi | |
|
|zahtevami
dejavnosti. | |
|
|– Ob spremembi
namembnosti podstrešij v stanovanjske površine | |
|
|se za
osvetljevanje uporabljajo strešna okna. | |
|
|– Barve kritin
morajo biti usklajene – enake. | |
|
|– Nadstreški
pri vhodih v objekte morajo upoštevati določene | |
|
|gradbene meje
ob cestah. Streha nadstreškov je lahko ravna ali | |
|
|blagega
naklona. | |
|
|– Pri izvedbi
rednih vzdrževalnih del (zamenjava stavbnega | |
|
|pohištva,
balkonskih ograj, obnova fasade in strehe) ali drugih| |
|
|del, ki
vplivajo na zunanjo podobo večstanovanjske stavbe, se | |
|
|vgrajuje
gradbene elemente in materiale, ki zagotavljajo enotno| |
|
|in skladno
podobo objekta (enake barve, materiali ipd.). | |
|
|– Na fasadah se
dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru | |
|
|različnih
zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v | |
|
|močnejših
barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana | |
|
|je uporaba
barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | |
|
|neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oziroma | |
|
|travniško
zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.). | |
|
|Barva fasade
mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in | |
|
|stavbnega
pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu | |
|
|za pridobitev
gradbenega dovoljenja. | |
|
|– Dopustna je
izvedba nadstrešnic za avtomobile v nizu, | |
|
|oblikovanih kot
en objekt. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Če so v
območju obstoječi eno- in dvostanovanjski objekti | |
|
|tipov a ali b
ali drugi nestanovanjski objekti, ki niso skladni| |
|
|z namembnostjo
območja, so na teh objektih dopustne | |
|
|rekonstrukcije
(brez povečanja BEP objekta), vzdrževalna dela, | |
|
|odstranitev
objektov in sprememba namembnosti v dopustne | |
|
|dejavnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|SB –
stanovanjske površine za posebne namene | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|SB –
stanovanjske površine, namenjene za posebne namene. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: av, bv | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti poleg bivanja: dejavnosti, ki | |
|
|dopolnjujejo
osnovno dejavnost območja in nimajo povečanih | |
|
|negativnih
vplivov na stanovanjsko okolje. | |
|
|Dejavnosti so
dopustne ob zagotovitvi naslednjih pogojev: | |
|
|– Dovolj velika
gradbena parcela za zagotovitev vseh potrebnih | |
|
|površin,
vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe| |
|
|stanovalcev,
zaposlenih in obiskovalcev objekta; zagotovitev | |
|
|potrebnih
zelenih površin in druge potrebne površine za | |
|
|nemoteno
funkcioniranje objekta. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Neposredna
navezanost na prometno infrastrukturo. | |
|
|– Brez bistveno
povečanih negativnih vplivov na bivanje in | |
|
|bivalno okolje
(povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede | |
|
|na obstoječe
obremenitve. | |
|
|– Dejavnosti,
ki generirajo obiskovalce, so dopustne v | |
|
|pritličju
stavb. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrsta dopustnih
stavb: | |
|
|– 11300
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– 12420 garažne
stavbe | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Velikost in
zmogljivost objektov: | |
|
|Dopustne višine
do višine najvišjih objektov v enoti ali | |
|
|podenoti
urejanja prostora za objekte tipov av in bv. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|tipi objektov
av, bv | |
|
|FI do
1,10 | |
|
|FZ do
0,30 | |
|
|FOZP nad
0,35 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Novogradnje
objektov tipov av, bv so dopustne v primeru, da | |
|
|je na območju
glede na predpisano izrabo in pozidanost gradnja | |
|
|mogoča. | |
|
|– Oblikovanje
streh naj sledi oblikovanju obstoječih objektov | |
|
|na območju. V
primeru, da imajo obstoječe stavbe dvokapnico, je| |
|
|možna izvedba
ravne strehe ali terase. | |
|
|– Izvedba
zasteklitev balkonov, vzdrževalna dela se lahko | |
|
|izvajajo
skladno s projektom za celovito ureditev stavbe ali | |
|
|stavb na
območju. | |
|
|– Ob spremembi
namembnosti podstrešij v stanovanjske površine | |
|
|se za
osvetljevanje uporabljajo strešna okna. | |
|
|– Na fasadah se
dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru | |
|
|različnih
zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v | |
|
|močnejših
barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana | |
|
|je uporaba
barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | |
|
|neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oziroma | |
|
|travniško
zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.). | |
|
|Barva fasade
mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in | |
|
|stavbnega
pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu | |
|
|za pridobitev
gradbenega dovoljenja. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Velikost in
oblika gradbene parcele: | |
|
|– Gradbena
parcela se določi glede na dopustno izrabo zemljišča| |
|
|in glede na
ostale pogoje tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Če so v
območju obstoječi eno- in dvostanovanjski objekti | |
|
|tipov a ali b,
ali drugi nestanovanjski objekti, ki niso | |
|
|skladni z
namembnostjo območja, so na teh objektih dopustne | |
|
|rekonstrukcije
(brez povečanja BEP objekta), vzdrževalna dela, | |
|
|odstranitev
objektov in sprememba namembnosti v dopustne | |
|
|dejavnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|SP – površine
počitniških hiš | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|SP – površine
počitniških hiš. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: a | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: začasno bivanje. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 11100
enostanovanjske stavbe (BEP počitniškega objekta | |
|
|dovoljena do 80
m2), | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|FI do
0,25 | |
|
|FZ do
0,20 | |
|
|FOZP nad
0,40 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tlorisni
gabariti: | |
|
|– V osnovi
podolgovat tloris (do največ 50 m2 uporabne površine| |
|
|na etažo),
razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1: 1,4.| |
|
|Višina
objektov: | |
|
|– Do (K) + P +
1 M ali (K) + P + Po. | |
|
|– Kota slemena
do 8,00 m. Če je objekt na strmem terenu, se | |
|
|višina meri od
kote terena na nevkopani strani. | |
|
|Strehe: | |
|
|– Dopustne so
klasične dvokapne strehe z naklonom od 38° do | |
|
|45°; kolenčni
zid je skrit pod kapjo strehe. | |
|
|– Za osvetlitev
mansardnega dela ali izkoriščenega podstrešja | |
|
|se uporabljajo
strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma | |
|
|dvignjene)
frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim naklonom| |
|
|kot osnovna
streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko | |
|
|odprtine. | |
|
|– Odprtine za
osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne | |
|
|smejo presegati
30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo. Odprtine| |
|
|za
osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti| |
|
|odmaknjene od
kapi in slemen. Čopi so dopustni na osnovni | |
|
|strešini do 1/3
zatrepa, na frčadah niso dopustni. | |
|
|Fasade:
| |
|
|– Oblikovanje
in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, | |
|
|strukturiranje
in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje | |
|
|drugih fasadnih
elementov se uskladijo s kakovostnimi oziroma | |
|
|značilnimi
objekti v naseljih, poleg katerih nastaja počitniška| |
|
|gradnja. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Na fasadah se
dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru | |
|
|različnih
zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v | |
|
|močnejših
barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana | |
|
|je uporaba
barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | |
|
|neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oziroma | |
|
|travniško
zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.). | |
|
|Barva fasade
mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in | |
|
|stavbnega
pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu | |
|
|za pridobitev
gradbenega dovoljenja. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Velikost in
oblika gradbene parcele: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Velikosti in
oblikovanje novih gradbenih parcel naj sledi | |
|
|oblikam in
velikosti obstoječih gradbenih parcel v enoti | |
|
|urejanja
prostora. | |
|
|– Gradbena
parcela ne sme biti manjša od 300 m2 in večja od 500| |
|
|m2. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|SK – površine
podeželskega naselja – površine kmetij z | |
|
|dopolnilnimi
dejavnostmi in stanovanja | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|SK – površine
podeželskega naselja, ki so namenjene površinam | |
|
|kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: | |
|
|a, ac,
c | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: | |
|
|– Poleg
bivanja, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na | |
|
|kmetiji še
spremljajoče dejavnosti: gostinstvo, turizem, | |
|
|trgovina,
obrtne in poslovne dejavnosti, dejavnosti vzgoje in | |
|
|izobraževanja.
Dejavnosti so dopustne pod pogojem, da nimajo | |
|
|povečanih
negativnih vplivov na okolje. | |
|
|– Dejavnosti so
dopustne ob zagotovitvi dovolj velike gradbene | |
|
|parcele za
zagotovitev vseh potrebnih površin: zelene površine,| |
|
|površine za
potrebna parkirna mesta in druge potrebne površine | |
|
|za nemoteno
funkcioniranje objekta ali kmetije. Sprememba | |
|
|namembnosti za
dopustne dejavnosti do 50 % BEP stavbe oziroma | |
|
|stavbnega
kompleksa v okviru enotne gradbene parcele. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 11100
enostanovanjske stavbe, | |
|
|– 11210
dvostanovanjske stavbe, | |
|
|– 12714 druge
nestanovanjske kmetijske stavbe. | |
|
|Pogojno
dopustne stavbe: | |
|
|– 12111
hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, | |
|
|– 12112
gostilne, restavracije in točilnice, | |
|
|– 12120 druge
gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, | |
|
|– 12630 stavbe
za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo | |
|
|(stavbe za
predšolsko vzgojo, jasli in vrtci), | |
|
|– 1220 poslovne
in upravne stavbe, | |
|
|– 12301
trgovske stavbe (velikost do 200 m2 BEP), | |
|
|– 12304 stavbe
za storitvene dejavnosti (do 200 m2 BEP), | |
|
|– 12420 garažne
stavbe, | |
|
|– 12740 druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje – samo gasilski | |
|
|domovi in
stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in | |
|
|pomoč s
spremljajočim programom, | |
|
|– 12510
industrijske stavbe – delavnice za dopustne dejavnosti | |
|
|so dovoljene do
velikosti BEP 250 m2, | |
|
|– 126 stavbe
splošnega družbenega pomena, | |
|
|– 12730
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
|– Na območjih
podrobne namenske rabe območja SK je dopustna | |
|
|izgradnja do 2
parkirišč: za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 | |
|
|t, avtobuse ter
priklopnike teh motornih vozil za potrebe | |
|
|opravljanja te
dejavnosti na območjih za stanovanja z | |
|
|dopustnimi
dopolnilnimi dejavnostmi. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|FI do
0,40, | |
|
|FZ do
0,40, | |
|
|FZOP nad
0,30. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tip pozidave a,
ac, c: | |
|
|Tlorisni
gabariti: | |
|
|– V osnovi
podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama | |
|
|je najmanj 1:
1,4. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov| |
|
|na osnovni
podolgovat tloris (L, T ipd. oblike); gradnja | |
|
|večkotnih
izzidkov in stolpičev ni dovoljena. | |
|
|Višina
objektov: | |
|
|– Višina
objektov tipa a: (K) + P + 1 M ali (K) + P + 1 + 1 M. | |
|
|Če je objekt na
strmem terenu, se višina pritličja meri od kote| |
|
|terena na
nevkopani strani. Višina kleti oziroma nevkopanega | |
|
|dela je največ
2,50 m. | |
|
|– Višina
objektov tipa ac: do (K) + P + 1. Če stoji objekt na | |
|
|strmem terenu,
se višina pritličja meri od kote terena na | |
|
|nevkopani
strani. | |
|
|– Višina
objektov tipa c: (K) + P. | |
|
|– Velike
gospodarske objekte na samotnih kmetijah in farmah je | |
|
|treba posebej
skrbno obravnavati in jih čim manj moteče | |
|
|umestiti v
okolje (izkoristiti višinsko razgibanost terena za | |
|
|nevpadljivo
lokacijo velikih objektov, jih delno zasipati, | |
|
|uporabiti
avtohtono ozelenitev za vizualno bariero itd.) | |
|
|– Novogradnje
objektov tipa c so lahko oblikovane skladno s | |
|
|programskimi
zahtevami dejavnosti, a ne smejo imeti | |
|
|maksimalnega
tlorisnega gabarita in volumna večjega od ostalih | |
|
|stavb v enoti
ali podenoti urejanja prostora. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Strehe: | |
|
|– Sleme mora
biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri | |
|
|umeščanju stavb
v nagnjen teren se sleme novogradenj orientira | |
|
|vzporedno s
plastnicami. Dopustne so dvokapne strehe. Strehe | |
|
|morajo imeti
naklon, ki ne sme odstopati od naklona obstoječih | |
|
|objektov v
oddaljenosti 50,00 m za več kot 10 % in morajo biti | |
|
|v okviru
dopustnih naklonov (od 38° do 45°). | |
|
|– Kolenčni zid
objekta s klasično dvokapno streho je skrit pod | |
|
|kapjo
strehe. | |
|
|– Dopustno je
kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, | |
|
|predvsem v
primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, | |
|
|nadstreškov za
avto in pred vhodom, stopnišč ter drugih | |
|
|dozidav, vendar
mora dvokapna streha prevladovati – več kot 50 | |
|
|% velikosti
tlorisa. | |
|
|– Za osvetlitev
mansardnega dela se uporabljajo strešna okna, | |
|
|enokapne
(pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi | |
|
|dvokapne frčade
z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na| |
|
|eni strehi
imajo enako obliko odprtine in strehe. | |
|
|– Odprtine za
osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne | |
|
|smejo presegati
30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo. Odprtine| |
|
|za
osvetljevanje mansard in izkoriščenih podstrešij morajo biti| |
|
|odmaknjene od
kapi in slemena. | |
|
|Fasade: | |
|
|– Pri
oblikovanju fasad je treba upoštevati oblikovanje | |
|
|obstoječih
stavb ob ulici, kjer se stavba gradi. Zidani deli | |
|
|fasad morajo
biti svetle ali nevsiljive sonaravne barve. | |
|
|– Fasade so
lahko ometane ali obložene z naravnim kamnom ali | |
|
|lesom. V
primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli | |
|
|enako
pobarvani. Plastične fasadne obloge niso dovoljene. | |
|
|– Pri
oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih | |
|
|elementov na
fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad,| |
|
|okna, slopi
oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd., | |
|
|treba smiselno
upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče | |
|
|okoliške
objekte v prostorski enoti). | |
|
|– Na fasadah se
dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru | |
|
|različnih
zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v | |
|
|močnejših
barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana | |
|
|je uporaba
barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | |
|
|neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oziroma | |
|
|travniško
zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.). | |
|
|Nove poslikave
fasad niso dopustne, izjeme so gasilski domovi, | |
|
|objekti za
kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih | |
|
|pomenov. Barva
fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla| |
|
|in stavbnega
pohištva. Barva fasade mora biti določena v | |
|
|projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|SKj – površine
podeželskega naselja – območja historičnega | |
|
|jedra
naselja | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|SK – površine
podeželskega naselja, ki so namenjene površinam | |
|
|kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: | |
|
|j | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti poleg bivanja, kmetijstva in | |
|
|dopolnilnih
dejavnosti na kmetiji še spremljajoče dejavnosti: | |
|
|gostinstvo,
turizem, trgovina, obrtne in poslovne dejavnosti, | |
|
|dejavnosti
vzgoje in izobraževanja. Dejavnosti so dopustne pod | |
|
|pogojem, da
nimajo povečanih negativnih vplivov na okolje. | |
|
|Dejavnosti so
dopustne ob zagotovitvi dovolj velike gradbene | |
|
|parcele za
zagotovitev vseh potrebnih površin: zelene površine,| |
|
|površine za
potrebna parkirna mesta in druge potrebne površine | |
|
|za nemoteno
funkcioniranje objekta ali kmetije. Sprememba | |
|
|namembnosti za
dopustne dejavnosti do 50 % BEP stavbe oziroma | |
|
|stavbnega
kompleksa v okviru enotne gradbene parcele. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 11100
enostanovanjske stavbe, | |
|
|– 11210
dvostanovanjske stavbe, | |
|
|– 12714 druge
nestanovanjske kmetijske stavbe. | |
|
|Pogojno
dopustne stavbe: | |
|
|– 12111
hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, | |
|
|– 12112
gostilne, restavracije in točilnice, | |
|
|– 12120 druge
gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, | |
|
|– 12630 stavbe
za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo | |
|
|(stavbe za
predšolsko vzgojo, jasli in vrtci), | |
|
|– 1220 poslovne
in upravne stavbe, | |
|
|– 12301
trgovine velikosti do 200 m2 BEP, | |
|
|– 12304 stavbe
za storitvene dejavnosti velikosti do 200 m2 | |
|
|BEP, | |
|
|– 12420 garažne
stavbe, | |
|
|– 12510
industrijske stavbe – delavnice za dopustne dejavnosti | |
|
|so dovoljene do
velikosti BEP 250 m2, | |
|
|– 12730
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|FI do
0,75 | |
|
|FZ do
0,40 | |
|
|FOZP nad
0,30 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Lega objektov
na parceli, regulacijske črte: | |
|
|– Lokacija
objekta na parceli mora biti skladna z zazidalno | |
|
|strukturo
naselja, upoštevanje gradbene linije, če jo ni, pa | |
|
|gradbene meje
(odmik od komunikacij). | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tlorisni
gabariti: | |
|
|– Podolgovat
tloris z razmerjem stranic najmanj 1:1,6. | |
|
|Višinski
gabariti: | |
|
|– (K) + P + 1 M
ali (K) + P + 1 + 1 M s kolenčnim zidom v | |
|
|celoti skritim
pod napuščem. | |
|
|Strehe: | |
|
|– Simetrične
dvokapnice z nakloni 40° do 45°, kritina opečna | |
|
|rdeča. | |
|
|– Osvetlitev
podstrehe možna s klasično oblikovanimi frčadami | |
|
|ali pultnimi
okni. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Fasade: | |
|
|– Balkoni na
delnih, ožjih fasadah načeloma niso dopustni; | |
|
|možna izvedba
po celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank). | |
|
|– Okenske in
vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne | |
|
|in simetrično
razporejene. | |
|
|– Okenska
stekla naj bodo deljena na šest pol. | |
|
|– Izvedba v
zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv ter barv v | |
|
|spektru
različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki| |
|
|v močnejših
barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana| |
|
|je uporaba
barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | |
|
|neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oziroma | |
|
|travniško
zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.). | |
|
|Nove poslikave
fasad niso dopustne, izjeme so gasilski domovi, | |
|
|objekti za
kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih | |
|
|pomenov. Barva
fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla| |
|
|in stavbnega
pohištva. Barva fasade mora biti določena v | |
|
|projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja. | |
|
|– Gradnja
večkotnih izzidkov ni dovoljena. | |
|
|– Pri
oblikovanju fasad naj se v čim večji meri uporabijo | |
|
|avtohtona
gradiva (les, kamen). | |
|
|– Oblikovanje
objektov naj posnema kvalitetne objekte varovane | |
|
|stavbne
dediščine v območju. | |
|
|Podrobnejše
usmeritve v zvezi z varstvom stavbne dediščine so | |
|
|še: | |
|
|– Pri posegih v
poti in ceste ni dopustno dviganje nivoja | |
|
|terena v odnosu
do stavbne dediščine. | |
|
|– Izvedba
plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih | |
|
|oziroma glavnih
fasadah ni dopustna (možna je izvedba v hodniku| |
|
|ali talna
izvedba). | |
|
|– Izvedba
satelitskih anten na vidnih mestih ni dopustna. Enako| |
|
|velja tudi za
postavljanje zunanjih enot klimatskih naprav. | |
|
|– V historičnih
jedrih naselij so dopustne dopolnilne gradnje | |
|
|in nadomestne
gradnje na isti lokaciji. Slednje naj bi sanirale| |
|
|območja, zato
tudi zanje veljajo navedene usmeritve, da bi | |
|
|skozi čas
vzpostavili enotno identiteto območja. | |
|
|–
Transformatorska postaja naj se izogiba objektom in območjem | |
|
|kulturne
dediščine, če to ni možno, naj bo čim bolj neopazna, | |
|
|umaknjena na
rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske | |
|
|dominante. | |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih | |
|
|objektov: | |
|
|Majhne
stavbe: | |
|
|– Drvarnica
mora imeti podolgovat tloris, obod iz lesenih | |
|
|pokončnih
letev, dvokapno streho z naklonom od 40° do 45°, | |
|
|kritina mora
biti enaka kot na stanovanjskem objektu. | |
|
|– Garaža:
zagotavljati je treba vključevanje garaž v objekte | |
|
|(gospodarske,
poslovne, stanovanjske) oziroma garaž v obliki | |
|
|nadkritih
parkirnih mest. | |
|
|Majhne stavbe
kot dopolnitev obstoječe pozidave: | |
|
|– Nadstrešek je
možen le, če to dopušča značaj objekta ali | |
|
|odprtega
prostora. | |
|
|– Uta oziroma
senčnica: potrebna predhodna preveritev nemoteče | |
|
|vključitve v
prostor, biti mora lesena. | |
|
|Pomožni objekti
v javni rabi: | |
|
|– V območjih
kulturne dediščine je treba urbano opremo | |
|
|načrtovati
celostno. | |
|
|– Čakalnice in
kolesarnice naj bodo prilagojene okolju | |
|
|(mestnemu ali
vaškemu) in celostni podobi urbane opreme | |
|
|(postajališča,
ekološki otoki, kioski itd.). | |
|
|– Skulptura:
pred postavitvijo je treba izdelati prostorsko | |
|
|presojo
postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno | |
|
|dediščino. | |
|
|– Spominska
obeležja: pred postavitvijo je treba izdelati | |
|
|prostorsko
presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo | |
|
|kulturno
dediščino. | |
|
|– Vadbeni
objekti so dopustni le v sklopu obstoječih učno- | |
|
|vzgojnih
objektov. | |
|
|Ograje: | |
|
|– V naselbinski
dediščini ograja načeloma ni prisotna, izjemoma| |
|
|v obliki, kot
kaže morfološka analiza naselja, v ostalih | |
|
|območjih
dediščine naj bo iz naravnih materialov ali žična. | |
|
|Žična ograja je
lahko prepletena z živo mejo. | |
|
|Mala komunalna
čistilna naprava: | |
|
|– Mala
komunalna čistilna naprava naj bo po postavitvi | |
|
|zatravljena,
električna omarica in zračnik pa skrita z | |
|
|avtohtono
živico. | |
|
|Nepretočna
greznica: | |
|
|– Montažna
greznica naj bo po postavitvi zatravljena. | |
|
|Rezervoarji: | |
|
|– Potrebna je
predhodna preveritev nemoteče vključitve v | |
|
|prostor,
načeloma naj bo omejen z neizstopajočo živo mejo. | |
|
|Vodnjaki,
vodometi: | |
|
|– Pred
postavitvijo vodnjakov je treba izdelati prostorsko | |
|
|presojo
postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno | |
|
|dediščino. | |
|
|Vodna zajetja
in objekti za akumulacijo vode in namakanje: | |
|
|– Postavitev
bazenov načeloma ni dopustna – v nasprotnem | |
|
|primeru je
potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v | |
|
|prostor. | |
|
|Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti: | |
|
|– Lopa:
postavitev je dopustna le, če to dopušča zasnova | |
|
|domačije –
potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v | |
|
|prostor. Lopa
mora biti lesena. Postavitev je dopustna le v | |
|
|okviru kmečkega
gospodarstva. | |
|
|– Silosi: možni
samo v horizontalni obliki v okviru kmečkega | |
|
|gospodarstva. | |
|
|– Gnojišče,
gnojna jama: locirana je lahko le v okviru | |
|
|domačije, v
neposredni bližini hleva. | |
|
|– Ograda za
živino ne sme presegati 1,30 m. | |
|
|– Steklenjaki
in rastlinjaki: niso dovoljeni. | |
|
|Priključek na
objekte gospodarske javne infrastrukture in | |
|
|daljinskega
ogrevanja: | |
|
|– Ločilno
oziroma krmilno mesto naj bo neopazno, umaknjeno na | |
|
|rob (naselje,
gozd, cesta). | |
|
|– Relejna
hišica naj se izogiba objektom in območjem kulturne | |
|
|dediščine. | |
|
|– Sekundarno
telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje naj se| |
|
|izogibajo
objektom in območjem kulturne dediščine. Če ni druge | |
|
|rešitve, je
možna postavitev na njihovem robu. | |
|
|Pomožni
komunalni objekti: | |
|
|– Zbiralnice
ločenih frakcij se znotraj naselbinskih jeder | |
|
|oblikujejo
tako, da povzemajo obliko okoliških objektov. Z | |
|
|uporabo
naravnih materialov, prilagojenih funkciji objekta, | |
|
|strukturi
naselja in krajini. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Objekt s
hidroforno postajo oziroma prečrpališčem – izogibati| |
|
|se je treba
objektom in območjem kulturne dediščine; če je | |
|
|postavitev
neizogibna, naj bo črpališče na neizpostavljenem | |
|
|mestu, obdanem
z živico. | |
|
|– Tipski
zabojnik za skladiščenje jeklenk naj se izogiba | |
|
|objektom in
območjem kulturne dediščine (primerna lokacija je | |
|
|npr. trgovina,
bencinska postaja). | |
|
|Začasni
objekti: | |
|
|– Začasni
objekti za sezonsko turistično ponudbo se v območjih | |
|
|kulturne
dediščine lahko načrtujejo le v okviru priprave | |
|
|celostnega
urejanja določenega območja. | |
|
|– Začasni
objekti za prireditve se smejo za omejen čas | |
|
|postavljati
tudi v območja kulturne dediščine. | |
|
|– Začasni
objekti za skladiščenje naj se ne postavljajo v | |
|
|območja
kulturne dediščine. | |
|
|– Večnamenski
kioski niso dopustni – v ta namen se lahko | |
|
|uporabljajo
obstoječi opuščeni objekti kulturne dediščine. | |
|
|– Montažnih
napihljivih šotorov naj se ne načrtuje v območjih | |
|
|kulturne
dediščine. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|SKk – površine
podeželskega naselja, izključno za kmetije in | |
|
|nestanovanjske
kmetijske objekte | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|SK – površine
podeželskega naselja, namenjene izključno | |
|
|kmetijam z
dopolnilnimi dejavnostmi. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: a, ac | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Nadaljnja
delitev podrobne namenske rabe: | |
|
|SKk – površine
podeželskega naselja, namenjene izključno | |
|
|kmetijam. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihove namembnosti: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti poleg bivanja, kmetijstva in | |
|
|dopolnilnih
dejavnosti na kmetiji so dopustne spremljajoče | |
|
|obrtne in
poslovne dejavnosti. Dejavnosti so dopustne pod | |
|
|pogojem, da
nimajo povečanih negativnih vplivov na okolje. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrsta dopustnih
stavb: | |
|
|– 11100
enostanovanjske stavbe, | |
|
|– 11210
dvostanovanjske stavbe, | |
|
|– 1271
nestanovanjske kmetijske stavbe, | |
|
|– 12304 stavbe
za storitvene dejavnosti: poslovne in obrtne | |
|
|dejavnosti do
200 m2 BEP. | |
|
|– 12510
industrijske stavbe: delavnice so dovoljene do | |
|
|velikosti BEP
250 m2, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|FI do
0,40 | |
|
|FZ do
0,30 | |
|
|FOZP nad
0,30 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Lokacija
objekta na parceli mora biti skladna z zazidalno | |
|
|strukturo
naselja. | |
|
|– Obvezno je
upoštevati gradbene linije ali gradbene meje | |
|
|(odmik od
komunikacij). | |
|
|Tlorisni
gabariti: | |
|
|– Podolžen
tloris z razmerjem stranic najmanj 1:1,6. Gradnja | |
|
|večkotnih
izzidkov ni dovoljena. | |
|
|Višinski
gabariti: | |
|
|– Višina
objektov tipa a: (K) + P + 1 M ali (K) + P + 1 + 1 M s| |
|
|kolenčnim zidom
v celoti skritim pod napuščem. Če je objekt na | |
|
|strmem terenu,
se višina pritličja meri od kote terena na | |
|
|nevkopani
strani. Višina kleti oziroma nevkopanega dela je | |
|
|največ 2,50
m. | |
|
|– Višina
objektov tipa ac: do (K) + P + 1. Če stoji objekt na | |
|
|strmem terenu,
se višina pritličja meri od kote terena na | |
|
|nevkopani
strani. | |
|
|– Izjemoma se
dopustijo gospodarski objekti večjih tlorisnih in| |
|
|višinskih
gabaritov, če so potrebni zaradi tehnoloških zahtev | |
|
|dejavnosti ali
prilagoditve zahtevam predpisov. V projektni | |
|
|dokumentaciji
za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba | |
|
|gradnjo takšnih
objektov prostorsko preveriti. Takšna gradnja | |
|
|je dopustna,
kadar objekt ni vidno izpostavljen v širšem | |
|
|prostoru
oziroma je zakrit z vegetacijo. Takšni objekti niso | |
|
|dovoljeni na
območjih varstva kulturne dediščine. | |
|
|Strehe: | |
|
|– Simetrične
dvokapnice z nakloni od 40° do 45°, kritina opečna| |
|
|rdeča. Čopi so
dopustni na osnovni strešini do 1/3 zatrepa, na | |
|
|frčadah niso
dopustni. | |
|
|– Osvetlitev
podstrehe je možna s klasično oblikovanimi | |
|
|frčadami ali
pultnimi okni. | |
|
|Fasade: | |
|
|– Balkoni na
delnih, ožjih fasadah načeloma niso dopustni; | |
|
|možna je
izvedba po celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen | |
|
|gank). | |
|
|– Izvedba v
zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv ter barv v | |
|
|spektru
različnih zemeljskih barv. | |
|
|– Dopustni so
fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 | |
|
|% fasadne
površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v | |
|
|prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (citronsko rumena, | |
|
|vijolična, živo
oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma | |
|
|turkizno modra
ipd.). Barva fasade mora biti usklajena z barvo | |
|
|strehe, cokla
in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti | |
|
|določena v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. | |
|
|– Pri
oblikovanju fasad se uporabijo avtohtona gradiva (les, | |
|
|kamen). | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Velikost in
oblika gradbene parcele: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Velikosti in
oblikovanje novih gradbenih parcel kmetij so | |
|
|odvisni od
medsebojne razporeditve objektov kmetije, vrste | |
|
|kmetijske
proizvodnje in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in | |
|
|potrebnega
manipulacijskega prostora za kmetijsko mehanizacijo.| |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– 12510 obrtne
delavnice, objekt tipa ac se lahko gradijo na | |
|
|gradbeni
parceli kmetije z dopolnilno dejavnostjo. | |
|
|– Za obstoječe
vrste stavb, ki na območju niso dopustne, so | |
|
|dovoljene
rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev | |
|
|objektov in
sprememba namembnosti v dopustne dejavnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
93. člen |
|
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah razpršene poselitve) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe A so površine razpršene poselitve kot
avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi
samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih,
razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših
naselij (manjša gručasta naselja). |
|
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|A površine
razpršene poselitve | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|Območja
razpršene poselitve | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: j | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: bivanje, kmetijstvo in dopolnilne | |
|
|dejavnosti na
kmetiji. Dejavnosti so dopustne pod pogojem, da | |
|
|nimajo
povečanih negativnih vplivov na okolje. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 11100
enostanovanjske stavbe, | |
|
|– 11210
dvostanovanjske stavbe, | |
|
|– 12714 druge
nestanovanjske kmetijske stavbe, | |
|
|– 12510 obrtne
delavnice do 100 m2 BEP se lahko gradijo na | |
|
|gradbeni
parceli kmetije z dopolnilno dejavnostjo, | |
|
|– 12730
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|FI do
0,40 | |
|
|FZ do
0,40 | |
|
|FOZP nad
0,30 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Upoštevati je
treba merila za oblikovanje za podrobnejšo | |
|
|namensko rabo
SKj. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
|V primerih, ko
EUP delno ali v celoti obsega registrirano | |
|
|dediščino, kjer
veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne | |
|
|dediščine, je
dopustna gradnja objektov do višinskega gabarita | |
|
|max. (K) + P +
M skladno s kulturnovarstvenimi pogoji in | |
|
|soglasjem. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|A (BT) površine
razpršene poselitve za turizem | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|Površine za
turizem, ki so namenjene planinskim domovom. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: a, b | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dopustne vrste
dejavnosti: gostinstvo in turizem. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dopustne vrste
stavb: | |
|
|– 12120 druge
gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– 12740 druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne | |
|
|sanitarije, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|FZ do
0,40 | |
|
|FI do
0,40 | |
|
|FZOP nad
0,30 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Višina
objektov ne sme presegati (K) + P + 1M. Kota slemena | |
|
|do 11,00 m nad
terenom. Če je objekt na strmem terenu, se | |
|
|višina meri od
kote terena na nevkopani strani. | |
|
|– Pri gabaritih
posameznih objektov (lovski, gozdarski ali | |
|
|planinski
domovi, ipd.) naj se upoštevajo predpisani gabariti | |
|
|za oblikovanje
stanovanjskih objektov v SKj. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|A(CDc) površine
razpršene poselitve za centralne dejavnosti za | |
|
|opravljanje
verskih obredov | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: c | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: kulturne in verske dejavnosti ter | |
|
|spremljajoče
dejavnosti, ki služijo tem območjem in nimajo | |
|
|dodatnih
prekomernih vplivov na okolje. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 24204
pokopališča, | |
|
|– 12721 stavbe
za opravljanje verskih obredov, | |
|
|– 12722
pokopališke stavbe, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Ohranjajo se
obstoječi kakovostni objekti in ureditve. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– V primerih,
ko EUP delno ali v celoti obsega registrirano | |
|
|dediščino
veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne | |
|
|dediščine. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|A(CDi) –
površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti | |
|
|za
izobraževanje | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: c, j | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: izobraževanje, rekreacijske in | |
|
|športne
dejavnosti ter spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem | |
|
|območjem in
nimajo dodatnih prekomernih vplivov na okolje. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 1263 stavbe
za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, | |
|
|– 241 objekti
za šport, rekreacijo in prosti čas, | |
|
|– 11100
enostanovanjske stavbe, | |
|
|– 11210
dvostanovanjske stavbe, | |
|
|– 12714 druge
nestanovanjske kmetijske stavbe, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Ohranjajo se
obstoječi kakovostni objekti in ureditve. | |
|
|– Upoštevati je
treba merila za oblikovanje za podrobnejšo | |
|
|namensko rabo
SKj. | |
|
|– Dopustne
višine objektov tipa c do višine obstoječega | |
|
|najvišjega
objekta v enoti urejanja prostora. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|A(SKk) –
površine razpršene poselitve izključno za kmetije | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|A(SKk) površine
razpršene poselitve, namenjene izključno | |
|
|kmetijam z
dopolnilnimi dejavnostmi | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: a, ac | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihove namembnosti: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti poleg bivanja, kmetijstva in | |
|
|dopolnilnih
dejavnosti na kmetiji so dopustne spremljajoče | |
|
|obrtne in
poslovne dejavnosti. Dejavnosti so dopustne pod | |
|
|pogojem, da
nimajo povečanih negativnih vplivov na okolje. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrsta dopustnih
stavb: | |
|
|– 11100
enostanovanjske stavbe, | |
|
|– 11210
dvostanovanjske stavbe, | |
|
|– 1271
nestanovanjske kmetijske stavbe, | |
|
|– 12510 obrtne
delavnice do 100 m2 BEP, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v | |
|
|preglednicah
enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega | |
|
|odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|FI do
0,40 | |
|
|FZ do
0,30 | |
|
|FOZP nad
0,30 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tlorisni
gabarit: | |
|
|– Podolžen
tloris razmerje stranic najmanj 1:1,6. Gradnja več | |
|
|kotnih izzidkov
ni dovoljena. | |
|
|Višinski
gabariti: | |
|
|– Višina
objektov tip a: (K)+P+1M ali (K)+P+1+1M s kolenčnim | |
|
|zidom največ 1
meter v celoti skritim pod napuščem. Če je | |
|
|objekt na
strmem terenu, se višina pritličja meri od kote | |
|
|terena na
nevkopani strani. Višina kleti oziroma nevkopanega | |
|
|dela je največ
2,50 m. | |
|
|– Višina
objektov tip ac: do (K)+P. Če stoji objekt na strmem | |
|
|terenu, se
višina pritličja meri od kote terena na nevkopani | |
|
|strani. | |
|
|Strehe: | |
|
|– Simetrične
dvokapnice z nakloni 40° do 45°, kritina opečna | |
|
|rdeča. Čopi so
dopustni na osnovni strešini do 1/3 zatrepa, na | |
|
|frčadah niso
dopustni. | |
|
|– Osvetlitev
podstrehe možna s klasično oblikovanimi frčadami | |
|
|ali pultnimi
okni. | |
|
|Fasade: | |
|
|– Balkoni na
delnih, ožjih fasadah načelno niso dopustni; možna| |
|
|izvedba po
celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank). | |
|
|– Izvedba v
zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv ter barve v| |
|
|spektru
različnih zemeljskih barv. | |
|
|– Dopustni so
fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 | |
|
|% fasadne
površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v | |
|
|prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (citronsko rumena, | |
|
|vijolična, živo
oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma | |
|
|turkizno modra
ipd. Barva fasade mora biti usklajena z barvo | |
|
|strehe, cokla
in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti | |
|
|določena v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. | |
|
|– Pri
oblikovanju fasad se uporabijo avtohtona gradiva (les, | |
|
|kamen). | |
|
|– Upoštevati je
treba obstoječe gradbene linije, če jih ni, pa | |
|
|gradbene meje
(odmik od komunikacij). | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Velikost in
oblika gradbene parcele: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Velikosti in
oblikovanje novih gradbenih parcel kmetij je | |
|
|odvisna od
medsebojne razporeditve objektov kmetije, vrste | |
|
|kmetijske
proizvodnje in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in | |
|
|potreben
manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
94. člen |
|
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih
dejavnosti) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe C so območja centralnih dejavnosti, ki so
namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
Gradnja objektov, namenjenih bivanju, je dovoljena le v podrobnejši
namenski rabi CU. |
|
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|CU – osrednja
območja centralnih dejavnosti | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|osrednja
območja jeder, kjer gre za preplet trgovskih, | |
|
|oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, | |
|
|vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih | |
|
|dejavnosti ter
bivanja. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: c, av, bv | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti poleg bivanja: trgovina, storitvene | |
|
|dejavnosti,
gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, | |
|
|dejavnosti
javne uprave, vzgoja in izobraževanje, zdravstvo in | |
|
|socialno
varstvo, kulturne, verske, razvedrilne, rekreacijske | |
|
|in športne
dejavnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 11221 tri- in
večstanovanjske stavbe, | |
|
|– 1130
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, | |
|
|– 121 gostinske
stavbe, | |
|
|– 122 poslovne
in upravne stavbe, | |
|
|– 12301
trgovske stavbe (do 1000 m2 BEP), | |
|
|– 12304 stavbe
za storitvene dejavnosti, | |
|
|– 126 stavbe
splošnega družbenega pomena, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– 12721 stavbe
za opravljanje verskih obredov, | |
|
|– 12420 garažne
stavbe, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
|– Delež
stanovanjskih BEP in BEP ostalih dejavnosti je v | |
|
|osrednjih
območjih centralnih dejavnosti največ 50 % za | |
|
|stanovanja in
najmanj 50 % za ostale dejavnosti. | |
|
|– V
stanovanjskih stavbah ob lokalnih zbirnih cestah in drugih | |
|
|javnih
površinah je treba zagotoviti javna pritličja. | |
|
|– Stanovanjske
stavbe ne smejo presegati 50 % stavb na območju | |
|
|enote ali
podenote urejanja prostora. | |
|
|– Če se v
območju CU nahajajo obstoječi eno- in dvostanovanjski| |
|
|objekti tipov a
in b, so na teh objektih dopustni | |
|
|rekonstrukcije,
nadomestna gradnja v istih gabaritih, | |
|
|vzdrževalna
dela in odstranitev objektov ter gradnja enostavnih| |
|
|in nezahtevnih
objektov. Kadar gre za zapolnitev vrzeli med že | |
|
|zgrajenimi
tovrstnimi objekti, je izjemoma dopustna tudi | |
|
|dopolnilna
gradnja objektov tipa a in b. Gradnja teh objektov | |
|
|in nadomestna
gradnja sta dovoljeni pod pogoji za območja SSa, | |
|
|pogoji
oblikovanja objektov pa tipa a in b. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Velikost in
zmogljivost objektov: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Dopustne
višine do višine najvišjih objektov v enoti ali | |
|
|podenoti
urejanja prostora. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|FI do
2,00 | |
|
|FZ do
0,40 | |
|
|FOZP nad
0,20 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Oblikovanje
objektov c: | |
|
|– Oblikovanje
objektov c je skladno s funkcionalnimi zahtevami | |
|
|objekta,
funkcijo in lego objekta v enoti. Gabariti in fasade | |
|
|objektov naj
bodo oblikovani skladno z njihovo funkcijo, pri | |
|
|tem pa ne smejo
presegati dovoljenih maksimalnih višinskih | |
|
|gabaritov v
enoti urejanja prostora. | |
|
|Oblikovanje
objektov av, bv: | |
|
|– Novogradnje
objektov tipov av, bv so dopustne v primeru, da | |
|
|je na območju
glede na predpisano izrabo in pozidanost gradnja | |
|
|mogoča. | |
|
|– Nove stavbe
morajo imeti enake višinske in tlorisne gabarite | |
|
|kot obstoječi
večstanovanjski objekti v območju. | |
|
|– Oblikovanje
streh naj sledi oblikovanju obstoječih objektov | |
|
|na območju. V
primeru, da imajo obstoječe stavbe dvokapnico, je| |
|
|možna izvedba
ravne strehe ali terase. | |
|
|– Izvedba
zasteklitev balkonov, vzdrževalna dela se lahko | |
|
|izvajajo
skladno s projektom za celovito ureditev stavbe ali | |
|
|stavb na
območju. | |
|
|– Ob spremembi
namembnosti podstrešij v stanovanjske površine | |
|
|se za
osvetljevanje uporabljajo strešna okna in frčade. | |
|
|– Nadstreški
pri vhodih v objekte morajo upoštevati določene | |
|
|gradbene meje
ob cestah. Streha nadstreškov je lahko ravna ali | |
|
|blagega
naklona. | |
|
|Višinska kota
zemljišča: | |
|
|– Višinska kota
zemljišča na meji z javno cesto ne sme biti | |
|
|nižja od
višinske kote te ceste. | |
|
|Uvozi in
parkiranje: | |
|
|– Uvoz na
dvorišče se uredi z javne ceste. | |
|
|Odprte površine
v gradbenih parcelah: | |
|
|– Pri namenu in
ureditvi zunanjih prostorov objektov se | |
|
|upošteva, da je
prostor med stavbo in ulico ali trgom oziroma | |
|
|drugimi javnimi
prostori obravnavan skladno s pogoji urejanja | |
|
|in oblikovanja
ožje in širše okolice (ulice, trga ipd.). Če | |
|
|prostor med
stavbo in ulico ali trgom oziroma drugimi javnimi | |
|
|prostori ne
obsega več kot 2,00 m širokega pasu ob ulici ali | |
|
|trgu, ga je
treba tlakovati v poenotenem uličnem vzorcu. | |
|
|Dvoriščni del
gradbenih parcel oziroma zasebni del ob stranskih| |
|
|fasadah
objektov se uredi skladno s potrebami dejavnosti. | |
|
|Skladiščenje
(vseh vrst) mora biti v stavbah; skladiščenje na | |
|
|prostem ni
dovoljeno. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Fasade: | |
|
|– Na fasadah se
dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru | |
|
|različnih
zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v | |
|
|močnejših
barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana | |
|
|je uporaba
barv, ki so v prostoru izrazito moteče in | |
|
|neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oziroma | |
|
|travniško
zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.). | |
|
|Barva fasade
mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in | |
|
|stavbnega
pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu | |
|
|za pridobitev
gradbenega dovoljenja. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Območja CU,
ki so območja prenove, se urejajo skladno z OPPN | |
|
|(ZN, UN) na
podlagi konservatorskega načrta prenove. | |
|
|– Objekti s
strešnimi napušči ali drugimi stavbnimi elementi ne| |
|
|smejo presegati
parcelne meje. | |
|
|– Pomožni in
nezahtevni objekti morajo biti locirani v ozadju | |
|
|gradbene
enote. | |
|
|– V celotnem
območju urejanja ni dovoljeno postavljati novih | |
|
|dominant v
prostoru. | |
|
|– Za vse večje
posege v območju, kjer bo potrebna izdelava OPPN| |
|
|glede na
določila 114. člena tega odloka, je treba rešitve | |
|
|pridobiti z
variantnimi strokovnimi prostorskimi preveritvami | |
|
|oziroma z
javnimi natečaji in delavnicami glede na pogoje za | |
|
|posamezno
EUP. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|CD – druga
območja centralnih dejavnosti | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|druga območja
centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena | |
|
|dejavnost,
razen stanovanj. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Nadaljnja
delitev podrobne namenske rabe: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|CDi – območje
centralnih dejavnosti za izobraževanje | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: c | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: izobraževanje, rekreacijske in | |
|
|športne
dejavnosti ter spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem | |
|
|območjem in
nimajo dodatnih prekomernih vplivov na okolje. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 12630 stavbe
za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,| |
|
|– 12650 stavbe
za šport (kot sestavni del vzgojno- | |
|
|izobraževalnih
dejavnosti), | |
|
|– 12620 muzeji
in knjižnice, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti
čas. | |
|
|Vrste pogojno
dopustnih stavb: | |
|
|– 12420 garažne
stavbe, | |
|
|– 12112
gostilne, restavracije in točilnice do 50 m2 BEP, | |
|
|– 12301
trgovske stavbe do 50 m2 BEP, | |
|
|– 12120 druge
gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev | |
|
|(hostel), | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Velikost in
zmogljivost objektov: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Dopustne
višine do višine najvišjih objektov v enoti ali | |
|
|podenoti
urejanja prostora. | |
|
|Objekti tipa
c: | |
|
|– FZ, FI, FZOP
skladno z normativi dejavnosti. | |
|
|– Gabariti niso
poenoteno predpisani, vendar se je treba s | |
|
|tlorisnimi in
vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki | |
|
|veljajo za
sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska | |
|
|območja. | |
|
|– Če se v
območju CDi nahajajo stanovanjski objekti ali drugi | |
|
|objekti, ki
niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na | |
|
|teh objektih
dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela, | |
|
|odstranitev
objektov in sprememba namembnosti v dopustne | |
|
|dejavnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|CDc – območja
centralnih dejavnosti za opravljanje verskih | |
|
|obredov | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: c | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: kulturne, verske dejavnosti ter | |
|
|spremljajoče
dejavnosti, ki služijo tem območjem in nimajo | |
|
|dodatnih
prekomernih vplivov na okolje. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 11100
enostanovanjske stavbe kot spremljajoči objekt, | |
|
|– 24204
pokopališča, | |
|
|– 12721 stavbe
za opravljanje verskih obredov, | |
|
|– 12722
pokopališke stavbe, | |
|
|– 12301
trgovske stavbe do 50 m2 BEP (kot sestavni del | |
|
|dejavnosti v
območju pokopališča), | |
|
|– 12304 stavbe
za storitvene dejavnosti (kot sestavni del | |
|
|dejavnosti v
območju pokopališča), | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Ohranjajo se
obstoječi kakovostni objekti in ureditve. | |
|
|– Gabariti niso
predpisani, vendar se je treba s tlorisnimi in | |
|
|vertikalnimi
gabariti prilagoditi pogojem, ki veljajo za | |
|
|sosednja
območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja. To| |
|
|ne velja za
cerkve, ki se gradijo kot prostorski poudarki. | |
|
|– Strehe in
fasade: uredijo se skladno s tipologijo objekta in | |
|
|ob upoštevanju
pogojev varstva kulturne dediščine. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Če se v
območju CDc nahajajo stanovanjski objekti ali drugi | |
|
|objekti, ki
niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na | |
|
|teh objektih
dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela, | |
|
|odstranitev
objektov in sprememba namembnosti v dopustne | |
|
|dejavnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|CDz – območja
centralnih dejavnosti za potrebe zdravstva | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: c | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: dejavnosti zdravstva in socialnega | |
|
|varstva ter
spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem in| |
|
|nimajo
prekomernih dodatnih vplivov na okolje. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 12640 stavbe
za zdravstveno oskrbo, | |
|
|– 12301
trgovske stavbe do 100 m2 BEP, | |
|
|– 12420 garažne
stavbe, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Oblikovanje
stavb skladno s potrebami dejavnosti. Površine za| |
|
|mirujoči promet
se praviloma uredijo v garažni hiši. | |
|
|– Če se v
območju CDz nahajajo stanovanjski objekti ali drugi | |
|
|objekti, ki
niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na | |
|
|teh objektih
dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela, | |
|
|odstranitev
objektov in sprememba namembnosti v dopustne | |
|
|dejavnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
95. člen |
|
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih
dejavnosti) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe I so območja proizvodnih dejavnosti, ki so
pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim
storitvenim ter servisnim dejavnostim. |
|
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|IP – površine
za industrijo | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: e, f, ac, av | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: proizvodne in poslovne dejavnosti | |
|
|ter
spremljajoče dejavnosti: trgovina, prometne | |
|
|dejavnosti,skladiščenje, strokovne, tehnične, znanstvene | |
|
|dejavnosti,
gostinstvo in druge dejavnosti, ki služijo | |
|
|območjem. | |
|
|Izključujoči
dejavnosti: bivanje, bioplinarne. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 125
industrijske stavbe in skladišča, | |
|
|– 2223 cevovodi
za odpadno vodo, | |
|
|– 23020
energetski objekti, samo za izkoriščanje obnovljivih | |
|
|virov
energije, | |
|
|– 24203 objekti
za ravnanje z odpadki – zbirni center za | |
|
|odpadke, | |
|
|– 12112
gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu | |
|
|območju), | |
|
|– 12203 druge
poslovne stavbe v sklopu osnovne proizvodne | |
|
|dejavnosti, | |
|
|– 12301
trgovske stavbe (do 300 m2 BEP), | |
|
|– 12303
bencinski servisi, | |
|
|– 12420 garažne
stavbe, | |
|
|– odprta
parkirišča: parkirne površine in garaže za tovorna | |
|
|vozila, ki
presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike | |
|
|teh motornih
vozil, | |
|
|– 12740 druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje – samo gasilski | |
|
|domovi in
stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in | |
|
|pomoč s
spremljajočim programom, | |
|
|– 21301
letališke steze in ploščadi (heliport – na podlagi | |
|
|pogojev in
soglasja pristojnih služb), | |
|
|– gradnja
objektov mobilne telefonije, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|FZ do
0,60 | |
|
|FI do
1,20 | |
|
|FZOP nad
0,10 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Višinski
gabariti: | |
|
|– Višina novih
objektov se prilagaja višini že zgrajenih | |
|
|objektov (je ne
presega) v enoti urejanja prostora, če | |
|
|tehnološki
proces ne zahteva drugače (tovarniški dimniki, | |
|
|silosi ipd.),
kar mora biti v projektu za pridobitev gradbenega| |
|
|dovoljenja
posebej utemeljeno. | |
|
|– Višinska kota
pritličja ne sme biti nižja od nivoja pločnika | |
|
|oziroma javnih
cest (če pločnika ni), na katere meji zemljišče | |
|
|s stavbo. Če
višinska kota javnih cest variira, se kota | |
|
|pritličja
prilagodi tisti cesti, na katero je orientirana | |
|
|glavna stran
objekta. | |
|
|Fasade: | |
|
|– Pretirano
členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno. | |
|
|– Fasade stavb,
ki mejijo na javni mestni prostor, se | |
|
|oblikujejo kot
glavne fasade. Z njihovim oblikovanjem se | |
|
|zagotovijo
kakovostni javni in poljavni ambienti. | |
|
|Strehe: | |
|
|– Za stavbe
večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, enokapne | |
|
|strehe naklona
do 20o ali polkrožne strehe. | |
|
|– Ožje stavbe
imajo lahko streho nagnjeno tudi 40o (+/–10 %); v| |
|
|tem primeru
mora biti sleme strehe vzporedno z daljšo stranico | |
|
|objekta. | |
|
|– Drugačen
naklon od ravnega ali od naklona 40o (+/–10 %) je | |
|
|možen v primeru
rekonstrukcije ali dozidave obstoječih stavb, | |
|
|ko bi prizidek
z drugačnim naklonom strehe od obstoječega lahko| |
|
|pomenil
oblikovno neskladje, kar mora biti v projektu za | |
|
|pridobitev
gradbenega dovoljenja posebej utemeljeno. | |
|
|– Na objektih z
ravno streho se lahko uredi zelena streha. | |
|
|– Pri izvedbi
strešnih oken za osvetljevanje mansard je treba | |
|
|omejiti njihovo
število na nujno potreben minimum. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|–
Poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti | |
|
|naj se
organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge | |
|
|proizvodne
dejavnosti pa v notranjosti kompleksov. | |
|
|– Zagotovi se
parkovne ali druge zelene površine, ki zavzemajo | |
|
|najmanj 10 %
območja. | |
|
|– Zasaditev
drevoredov ob glavni dostopni cesti. | |
|
|– Parkirišča se
praviloma zagotavljajo v garažni hiši, | |
|
|podzemnih
garažah, sicer se gradijo ozelenjena parkirišča. | |
|
|– Spodbujajo se
vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, | |
|
|energetsko
varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za | |
|
|rabo
obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo | |
|
|padavinske vode
ter za kompostiranje biološko razgradljivih | |
|
|odpadkov. | |
|
|– Parcelna
mreža in shema pozidave se zasnujeta v obliki | |
|
|razmeroma
pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene | |
|
|obstoječemu
reliefu in omrežju cest. | |
|
|– Če se v
območju IP nahajajo stanovanjski objekti ali drugi | |
|
|objekti, ki
niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na | |
|
|teh objektih
dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela, | |
|
|odstranitev
objektov in sprememba namembnosti v dopustne | |
|
|dejavnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|IG – območje
gospodarske cone | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|območje
gospodarske cone je namenjeno obrtnim, skladiščnim, | |
|
|prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim brez| |
|
|stanovanj. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: e, f, av, ac | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: proizvodne, prometne, skladiščne, | |
|
|obrtne in
poslovne dejavnosti ter spremljajoče dejavnosti: | |
|
|trgovina,
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, | |
|
|izobraževanje,
gostinstvo in druge dejavnosti, ki služijo | |
|
|območjem. | |
|
|Izključujoči
dejavnosti: bivanje, bioplinarne. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 125
industrijske stavbe in skladišča (stavbe za proizvodno | |
|
|obrt in
servise), | |
|
|– 12303
bencinski servisi, | |
|
|– 12304 stavbe
za storitvene dejavnosti v sklopu osnovne | |
|
|proizvodne
dejavnosti, | |
|
|– 12203 druge
poslovne stavbe v sklopu osnovne proizvodne | |
|
|dejavnosti, | |
|
|– 24203 objekti
za ravnanje z odpadki (zbirni center za | |
|
|odpadke), | |
|
|– 12301
trgovske stavbe (do 1000 m2 BEP), | |
|
|– 12112
gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu | |
|
|območju), | |
|
|– 2223 cevovodi
za odpadno vodo, | |
|
|– 23020
elektrarne in drugi energetski objekti (samo za | |
|
|izkoriščanje
obnovljivih virov energije), | |
|
|– 12420 garažne
stavbe, | |
|
|– odprta
parkirišča: parkirne površine in garaže za tovorna | |
|
|vozila, ki
presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike | |
|
|teh motornih
vozil, | |
|
|– 21301
letališke steze in ploščadi (heliport na podlagi | |
|
|pogojev in
soglasja pristojnih služb), | |
|
|– gradnja
objektov mobilne telefonije, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|FZ do
0,60 | |
|
|FI do
1,00 | |
|
|FZOP nad
0,20 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Višinski
gabariti: | |
|
|– Višina novih
objektov se prilagaja višini že zgrajenih | |
|
|objektov (je ne
presega) v enoti urejanja prostora, če | |
|
|tehnološki
proces ne zahteva drugače (tovarniški dimniki, | |
|
|silosi ipd.),
kar mora biti v projektu za pridobitev gradbenega| |
|
|dovoljenja
posebej utemeljeno. | |
|
|– Višinska kota
pritličja ne sme biti nižja od nivoja pločnika | |
|
|oziroma javnih
cest (če pločnika ni), na katere meji zemljišče | |
|
|s stavbo. Če
višinska kota javnih cest variira, se kota | |
|
|pritličja
prilagodi tisti cesti, na katero je orientirana | |
|
|glavna stran
objekta. | |
|
|Fasade: | |
|
|– Pretirano
členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno. | |
|
|– Fasade stavb,
ki mejijo na javni mestni prostor, se | |
|
|oblikujejo kot
glavne fasade. Z njihovim oblikovanjem se | |
|
|zagotovijo
kakovostni javni in poljavni ambienti. | |
|
|Strehe: | |
|
|– Za stavbe
večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, enokapne | |
|
|strehe naklona
do 20° ali polkrožne strehe. | |
|
|– Ožje stavbe
imajo lahko streho nagnjeno tudi 40o (+/–10 %); v| |
|
|tem primeru
mora biti sleme strehe vzporedno z daljšo stranico | |
|
|objekta. | |
|
|– Drugačen
naklon od ravnega ali od naklona 40o (+/–10 %) je | |
|
|možen v primeru
rekonstrukcije ali dozidave obstoječih stavb, | |
|
|ko bi prizidek
z drugačnim naklonom strehe od obstoječega lahko| |
|
|pomenil
oblikovno neskladje, kar mora biti v projektu za | |
|
|pridobitev
gradbenega dovoljenja posebej utemeljeno. | |
|
|– Na objektih z
ravno streho se lahko uredi zelena streha. | |
|
|– Pri izvedbi
strešnih oken za osvetljevanje mansard je treba | |
|
|omejiti njihovo
število na nujno potreben minimum. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|–
Poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti | |
|
|naj se
organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge | |
|
|proizvodne
dejavnosti pa v notranjosti kompleksov. | |
|
|– Zagotovi se
parkovne ali druge zelene površine, ki zavzemajo | |
|
|najmanj 10 %
območja. | |
|
|– Zasaditev
drevoredov ob glavni dostopni cesti. | |
|
|– Parkirišča se
praviloma zagotavljajo v garažni hiši, | |
|
|podzemnih
garažah, sicer se gradijo ozelenjena parkirišča. | |
|
|– Spodbujajo se
vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, | |
|
|energetsko
varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za | |
|
|rabo
obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo | |
|
|padavinske vode
ter za kompostiranje biološko razgradljivih | |
|
|odpadkov. | |
|
|– Parcelna
mreža in shema pozidave se zasnujeta v obliki | |
|
|razmeroma
pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene | |
|
|obstoječemu
reliefu in omrežju cest. | |
|
|– Če se v
območju IG nahajajo stanovanjski objekti ali drugi | |
|
|objekti, ki
niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na | |
|
|teh objektih
dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela, | |
|
|odstranitev
objektov in sprememba namembnosti v dopustne | |
|
|dejavnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|IK – površine z
objekti za kmetijsko proizvodnjo | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|površine z
objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjeni | |
|
|kmetijskim
stavbam za intenzivno proizvodnjo. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidav: e, f, ac | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dopustne vrste
dejavnosti: kmetijska proizvodnja, reja živali | |
|
|ter
spremljajoče dejavnosti: trgovina, skladiščenje, strokovne,| |
|
|znanstvene in
tehnične dejavnosti in druge dejavnosti, ki | |
|
|služijo
območjem. | |
|
|Izključujoči
dejavnosti: bivanje, bioplinarne. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dopustne vrste
stavb: | |
|
|– 12301
trgovske stavbe za potrebe kmetijstva do 250 m2 BEP, | |
|
|– 1271
nestanovanjske kmetijske stavbe, | |
|
|– 12203 druge
poslovne stavbe do 100 m2 BEP, | |
|
|– 22232
čistilne naprave, | |
|
|– 24203 objekti
za ravnanje z odpadki (zbirni center za | |
|
|odpadke), | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|FZ do
0,60 | |
|
|FI do
1,00 | |
|
|FZOP nad
0,20 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tlorisni in
višinski gabariti: | |
|
|– Tlorisni
gabariti niso predpisani. | |
|
|– Višina novih
objektov se prilagaja višini že zgrajenih | |
|
|objektov v
enoti urejanja prostora, razen če tehnološki proces | |
|
|ne zahteva
drugače. | |
|
|– Višina
objektov do (K) + P + 1 M. Kota slemena do 11,00 m nad| |
|
|koto terena. Če
je objekt na strmem terenu, se višina meri od | |
|
|kote terena na
nevkopani strani. | |
|
|Strehe: | |
|
|– Za stavbe
večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, enokapne | |
|
|strehe naklona
do 20°. | |
|
|– Ožje stavbe
imajo lahko streho nagnjeno tudi 40o (+/–10 %); v| |
|
|tem primeru
mora biti sleme strehe vzporedno z daljšo stranico | |
|
|objekta. | |
|
|– Drugačen
naklon od ravnega ali od naklona 40o (+/–10 %) je | |
|
|možen v primeru
rekonstrukcije ali dozidave obstoječih stavb, | |
|
|ko bi prizidek
z drugačnim naklonom strehe od obstoječega lahko| |
|
|pomenil
oblikovno neskladje, kar mora biti v projektu za | |
|
|pridobitev
gradbenega dovoljenja posebej utemeljeno. | |
|
|– Na objektih z
ravno streho se lahko uredi zelena streha. | |
|
|– Pri izvedbi
strešnih oken za osvetljevanje mansard je treba | |
|
|omejiti njihovo
število na nujno potreben minimum. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Spodbujajo se
vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, | |
|
|energetsko
varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za | |
|
|rabo
obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo | |
|
|padavinske vode
ter za kompostiranje biološko razgradljivih | |
|
|odpadkov.
Poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. | |
|
|dejavnosti naj
se organizirajo predvsem ob dostopni cesti, | |
|
|druge
proizvodne dejavnosti pa v notranjosti kompleksov. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
96. člen |
|
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe B so posebna območja, ki so pretežno
namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna
središča in podobno. |
|
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|BT – površine
za turizem | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|površine za
turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in | |
|
|drugim objektom
za turistično ponudbo in nastanitev. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: c, a, b | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dopustne vrste
dejavnosti: gostinstvo in turizem, trgovina, | |
|
|razvedrilne,
rekreacijske in športne dejavnosti. | |
|
|Dopolnilna
dejavnost: poslovne dejavnosti, storitvene | |
|
|dejavnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dopustne vrste
stavb: | |
|
|– 12420 garažne
stavbe, | |
|
|– 12111
hotelske in podobne gostinske stavbe, | |
|
|– 12120 druge
gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, | |
|
|– 12301
trgovske stavbe (do 100 m2 BEP), | |
|
|– 24110 športna
igrišča: razen površin za avtomobilske, | |
|
|motoristične
ali konjske dirke, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– 12740 druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne | |
|
|sanitarije, | |
|
|– 12112
gostilne (do 250 m2 BEP), bifeji, točilnice, bari (do | |
|
|50 m2
BEP), | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
|Dopolnilna
dejavnost: poslovne dejavnosti, storitvene | |
|
|dejavnosti, ki
služijo tem območjem v sklopu stavb osnovne | |
|
|dejavnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|FZ do
0,40 | |
|
|FI do
0,40 | |
|
|FZOP nad
0,30 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Višina
objektov ne sme biti višja od že obstoječih objektov v| |
|
|enoti urejanja
prostora, oziroma višina objektov do (K) + P + 1| |
|
|M. Kota slemena
do 11,00 m nad terenom. Če je objekt na strmem | |
|
|terenu, se
višina meri od kote terena na nevkopani strani. | |
|
|– Pri gabaritih
posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli,| |
|
|lovski,
gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo | |
|
|izven
turističnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani | |
|
|gabariti za
oblikovanje stanovanjskih objektov v SK. | |
|
|– Objekti na
območju večjih turističnih kompleksov se | |
|
|oblikujejo
tako, da oblikujejo skladno celoto. | |
|
|– Posamezni
novi objekti ne smejo oblikovati nove prostorske | |
|
|dominante. | |
|
|– Manjši
objekti a, b naj se oblikujejo skladno z določili za | |
|
|SSa. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Če se v
območju BT nahajajo stanovanjske stavbe tipa a ali | |
|
|druge stavbe,
ki niso dovoljene za podrobno namensko rabo BT, | |
|
|so na teh
objektih dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna | |
|
|dela,
odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne | |
|
|dejavnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|BD – površine
drugih območij, namenjene zlasti nakupovalnim | |
|
|centrom | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|površine drugih
območij, namenjene nakupovalnim centrom, | |
|
|sejmiščem,
zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in | |
|
|drugim podobnim
dejavnostim. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: e, f | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: trgovina, gostinstvo, storitvene | |
|
|dejavnosti,
poslovne dejavnosti, kulturne, verske, razvedrilne,| |
|
|rekreacijske in
športne dejavnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 12203 druge
poslovne stavbe, | |
|
|– 12112
gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu | |
|
|območju), | |
|
|– 1230 trgovske
stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, | |
|
|– 12420 garažne
stavbe, | |
|
|– 12610 stavbe
za kulturo in razvedrilo, | |
|
|– 12650 stavbe
za šport, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– 21301
letališke steze in ploščadi (heliport na podlagi | |
|
|pogojev in
soglasja pristojnih služb), | |
|
|– objekti
mobilne telefonije, | |
|
|– 24110 športna
igrišča: razen površin za avtomobilske, | |
|
|motoristične
ali konjske dirke, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|FI do
1,00 | |
|
|FZ do
0,60 | |
|
|FZOP: nad
0,20 | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Gabariti: | |
|
|– Gabariti niso
poenoteno predpisani, vendar se je treba s | |
|
|tlorisnimi in
vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki | |
|
|veljajo za
območja, na katera mejijo območja BD, posebej če | |
|
|mejijo na
stanovanjska območja. | |
|
|Strehe: | |
|
|– Strehe naj se
oblikujejo na območju enote urejanja prostora | |
|
|poenoteno tako,
da se s tem doseže novo urbanistično- | |
|
|arhitekturno
kakovost. | |
|
|– Za objekte
večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, lahko | |
|
|tudi dvokapne
ali enokapne strehe nizkega naklona; ravne strehe| |
|
|naj bodo
ozelenjene. | |
|
|Fasade: | |
|
|– Horizontalna
in vertikalna členitev fasad. Oblikovanje | |
|
|fasadnih
odprtin in drugih fasadnih elementov je enostavno in | |
|
|poenoteno na
celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Če se v
območju BD nahajajo stanovanjske stavbe tipa a ali | |
|
|druge stavbe,
ki niso dovoljene za podrobno namensko rabo BD, | |
|
|so na teh
objektih dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna | |
|
|dela,
odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne | |
|
|dejavnosti. | |
|
|– Zagotovijo se
parkovne in športne ali druge zelene površine, | |
|
|namenjene javni
rabi, ki zavzemajo najmanj 20 % območja, in | |
|
|gradnja
drevoredov ob glavni dostopni cesti. | |
|
|– Parkirišča se
praviloma zagotovi v garažni hiši, podzemnih | |
|
|garažah, če ne,
se gradijo ozelenjena parkirišča. | |
|
|– Parcelna
mreža in shema pozidave se zasnujeta v obliki | |
|
|razmeroma
pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene | |
|
|obstoječemu
reliefu in omrežju cest. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
97. člen |
|
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe Z so območja zelenih površin, ki so
namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na
prostem in izboljšavi kakovosti bivanja. |
|
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|ZS – površine
za rekreacijo in šport | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|površine za
oddih, rekreacijo in šport na prostem. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: rekreacija, šport, preživljanje | |
|
|prostega časa z
dopolnilnimi dejavnostmi. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
objektov: | |
|
|– 24110 športna
igrišča: razen površin za avtomobilske, | |
|
|motoristične
ali konjske dirke, | |
|
|– 12740 druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne sanitarije| |
|
|in
garderobe, | |
|
|– 12112
gostilne (do 100 m2 BEP), bifeji, točilnice, bari (do | |
|
|50 m2
BEP), | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka, | |
|
|– objekti za
obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih| |
|
|nesrečah je
dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne | |
|
|ogroženosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Če se v
območju ZS nahajajo stanovanjski objekti ali drugi | |
|
|objekti, ki
niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na | |
|
|teh objektih
dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela, | |
|
|odstranitev
objektov in sprememba namembnosti v dopustne | |
|
|dejavnosti. | |
|
|– Športne
površine se lahko uredijo v skladu z njihovim namenom| |
|
|ob upoštevanju
predpisov. | |
|
|– Nove
spremljajoče stavbe naj bodo pritlične, z možnostjo | |
|
|izkoriščenega
podstrešja. | |
|
|– Nove stavbe
naj bodo zgrajene z uporabo naravnih materialov | |
|
|(kamen, les).
Uporaba refleksnih stekel ter plastičnih ali | |
|
|kovinskih plošč
(z izjemo bakrene pločevine) na vidnih delih | |
|
|fasad ni
dovoljena. | |
|
|– Preostale
zunanje površine se uredijo sonaravno z uporabo | |
|
|avtohtonega
zelenja. | |
|
|– Stavbe
(garderobe, sanitarije ipd.) ne smejo zasedati več kot| |
|
|5 % površine
enote ali podenote urejanja prostora. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|ZP –
parki | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|parki kot
urejena območja odprtega prostora v naselju. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: preživljanje prostega časa z | |
|
|dopolnilnimi
dejavnostmi. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas:
otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, | |
|
|parki, | |
|
|– 12740 druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne | |
|
|sanitarije, | |
|
|– 12112
gostilne, restavracije in točilnice, samo: bifeji, | |
|
|točilnice,
bari, kavarne (do 50 m2 BEP), | |
|
|– objekte za
obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih| |
|
|nesrečah je
dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne | |
|
|ogroženosti,
| |
|
|– gradnja
podzemnih garaž ni dopustna, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje območja: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Oblikovanje
novih objektov: paviljonska gradnja in | |
|
|transparentnost
objekta. | |
|
|– Velikost in
urejanje zelenih površin: raščen travni teren z | |
|
|grmovnicami,
drevjem in drugimi zasaditvami mora pokrivati | |
|
|najmanj 70 %
površine parka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Če se v
območju ZP nahajajo stanovanjski objekti ali drugi | |
|
|objekti, ki
niso navedeni za podrobnejšo namensko rabo ZP, so | |
|
|na teh objektih
dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela,| |
|
|odstranitev
objektov in sprememba namembnosti v dopustne | |
|
|dejavnosti. | |
|
|– Ureditve,
objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem | |
|
|kompleksu
oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z | |
|
|zunanjimi
ureditvami stičnih območij. Na območjih niso dopustne| |
|
|spremljajoče
rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih | |
|
|značilnosti
območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo | |
|
|večjega deleža
naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata | |
|
|ali peščena
igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru| |
|
|oziroma na
prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati,| |
|
|samo delno
nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih | |
|
|zemeljskih del.
Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se | |
|
|lahko izvedejo
le na za to predvidenih površinah. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|ZD – druge
urejene zelene površine | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|zeleni pasovi z
zaščitno in drugo funkcijo. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– gradnja
podzemnih garaž na teh območjih ni dovoljena, | |
|
|– objekte za
obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih| |
|
|nesrečah je
dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne | |
|
|ogroženosti, | |
|
|–
gradbeno-inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v | |
|
|območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka, | |
|
|– vse vrste
stavb, ki na območju niso dopustne, se lahko | |
|
|vzdržujejo ali
odstranijo. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|ZK –
pokopališča | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|površine za
pokop in spomin na mrtve. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Tipologija
zazidave: c | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: kulturne, verske dejavnosti ter | |
|
|spremljajoče
dejavnosti, ki služijo tem območjem in nimajo | |
|
|dodatnih
prekomernih vplivov na okolje. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb: | |
|
|– 24204
pokopališča, | |
|
|– 12721 stavbe
za opravljanje verskih obredov, | |
|
|– 12722
pokopališke stavbe, | |
|
|– 12301
trgovske stavbe do 50 m2 BEP (kot sestavni del | |
|
|dejavnosti v
območju pokopališča), | |
|
|– 12304 stavbe
za storitvene dejavnosti (kot sestavni del | |
|
|dejavnosti v
območju pokopališča), | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in dela: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Ograje se
lahko postavlja kot zaščitne ali varovalne ograje | |
|
|pokopališča.
Ograjevanje znotraj območja pokopališča ni | |
|
|dovoljeno. | |
|
|– Vse vrste
stavb, ki na območju niso dopustne, se lahko | |
|
|vzdržujejo in
odstranijo in spremenijo namembnost v dopustne | |
|
|dejavnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|ZV – površine
za vrtičkarstvo | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|površine,
namenjene prostočasni kmetijski dejavnosti – | |
|
|vrtičkarstvo. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dopustni
nezahtevni in enostavni objekti: | |
|
|– 12740 druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne | |
|
|sanitarije, | |
|
|– žičnate
ozelenjene ograje ali živa meja med komunikacijami in| |
|
|na robu
območja, | |
|
|– leseni zaboji
oziroma lope za shranjevanje orodja, | |
|
|– gradnja
vodovodnega priključka, | |
|
|– zbiralnik za
kapnico, | |
|
|–
parkirišča, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka, | |
|
|– ureditev
vrtičkov, namestitev klopi, ureditev počivališč, | |
|
|– dopustna je
tudi gradnja gradbeno-inženirskih objektov, če so| |
|
|namenjeni
dejavnostim v območju. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Merila in
pogoji za oblikovanje območja: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Enotno
oblikovani leseni zaboji in lesene lope do 6 m2 BEP za| |
|
|shranjevanje
orodja. | |
|
|– Ograja: živa
meja visoka največ 1,00 m. | |
|
|– Velikost
vrtičkov: od 50 m2 do 250 m2. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Območje mora
biti priključeno na vodovod, imeti urejeno | |
|
|parkiranje in
enotno urejen način ravnanja z odpadki. | |
|
|– Vse vrste
stavb, ki na območju niso dopustne, se lahko | |
|
|vzdržujejo in
odstranijo. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
98. člen |
|
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometne
infrastrukture) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe P so območja prometne infrastrukture, ki
so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja
prometa. |
|
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|PC – površine
cest | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|površine
cest. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: promet, transport s spremljajočimi | |
|
|dejavnostmi. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
objektov: | |
|
|– 21110
avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne | |
|
|ceste, | |
|
|– 21120 lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in | |
|
|gozdne
ceste, | |
|
|– 12740 druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice za | |
|
|potnike na
postajališčih, | |
|
|– 214 mostovi,
viadukti, predori in podhodi, | |
|
|– 12303
bencinski servisi, | |
|
|– parkirne
površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo | |
|
|3,5 ton, za
avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in dela: | |
|
|– Objekte za
obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih| |
|
|nesrečah je
dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne | |
|
|ogroženosti. | |
|
|– Funkcionalna
in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s| |
|
|področja
prometne varnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Na cestah, ki
imajo zagotovljene stranske zelenice (2 x 3,00 | |
|
|m), je dopustno
urediti drevorede. | |
|
|– Če se v
območju PC nahajajo stanovanjski objekti ali drugi | |
|
|objekti, ki
niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na | |
|
|teh objektih
dopustni samo vzdrževalna dela in odstranitev | |
|
|objektov. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|PO – ostale
prometne površine | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|ostale prometne
površine. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: mirujoči promet s spremljajočimi | |
|
|dejavnostmi. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
objektov: | |
|
|– 12740 druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje – nadstrešnice za| |
|
|potnike na
avtobusnih postajališčih, javne sanitarije, | |
|
|– 12420 garažne
stavbe, | |
|
|– odprta
parkirišča: parkirne površine in garaže za osebna in | |
|
|tovorna vozila,
ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za | |
|
|priklopnike teh
motornih vozil, | |
|
|– 21120 lokalne
ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in | |
|
|gozdne
ceste, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in dela: | |
|
|– Objekte za
obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih| |
|
|nesrečah je
dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne | |
|
|ogroženosti. | |
|
|– Funkcionalna
in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s| |
|
|področja
prometne varnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Če se v
območju nahajajo stanovanjski objekti ali drugi | |
|
|objekti, ki
niso navedeni kot dovoljeni, so na teh objektih | |
|
|dopustni samo
rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev | |
|
|objektov ter je
zanje treba zagotoviti protihrupno zaščito za | |
|
|zagotavljanje
dovoljene ravni hrupa za stanovanjske objekte. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|PŽ – površine
železnic | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|površine
železnic. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: promet, transport s spremljajočimi | |
|
|dejavnostmi. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
objektov: | |
|
|– 21210 glavne
in regionalne železnice, | |
|
|– 12410
postaje, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter| |
|
|z njimi
povezane stavbe, | |
|
|– 214 mostovi,
viadukti, predori in nadhodi, | |
|
|– parkirne
površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo | |
|
|3,5 ton, za
avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste
dovoljenih gradenj: | |
|
|– Objekte za
obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih| |
|
|nesrečah je
dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne | |
|
|ogroženosti. | |
|
|– Funkcionalna
in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s| |
|
|področja
varnosti v železniškem prometu. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Na stavbah,
ki se nahajajo v površinah železnice, so v | |
|
|soglasju z
upravljavcem železnice dovoljena vzdrževalna dela in| |
|
|odstranitev. | |
|
|– Za obstoječe
stanovanjske objekte na območju je treba | |
|
|zgraditi
protihrupno zaščito za zagotavljanje dovoljene ravni | |
|
|hrupa s strani
povzročitelja hrupa. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
99. člen |
|
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske
infrastrukture) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe E so območja energetske infrastrukture, ki
so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja
energetike. |
|
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|E – območja
energetske infrastrukture | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|območja
energetske infrastrukture. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: dejavnosti s področja energetike. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb in objektov: | |
|
|– 22140
daljinski prenosni elektroenergetski vodi, | |
|
|– 22240 lokalni
distribucijski elektroenergetski vodi in | |
|
|lokalna
dostopovna komunikacijska omrežja, | |
|
|– 23020
elektrarne in drugi energetski objekti, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in dela: | |
|
|– Objekte za
obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih| |
|
|nesrečah je
dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne | |
|
|ogroženosti. | |
|
|– Pri
oblikovanju objektov in površin so obvezni: upoštevanje | |
|
|urbanističnih,
arhitekturnih in krajinskih značilnosti širšega | |
|
|območja,
oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
100. člen |
|
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske
infrastrukture) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe O so območja okoljske infrastrukture, ki
so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja
oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.
|
|
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|O – območja
okoljske infrastrukture | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|območja
okoljske infrastrukture. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste posegov v
prostor in njihova namembnost: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: dejavnosti s področja okoljske | |
|
|infrastrukture. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
stavb in objektov: | |
|
|– 22221 lokalni
vodovodi za pitno in tehnološko vodo, | |
|
|– 22223 vodni
stolpi, vodnjaki in hidranti, | |
|
|– 2223 cevovodi
za odpadno vodo, | |
|
|– 12510
industrijske stavbe (za potrebe ravnanja z odpadki – | |
|
|sortiranje,
pripravo za predelavo, kompostiranje bioloških | |
|
|odpadkov,
obdelavo ostanka odpadkov, predelavo gradbenih | |
|
|odpadkov), | |
|
|– 12520
rezervoarji, silosi in skladišča (za potrebe ravnanja z| |
|
|odpadki), | |
|
|– 23020
elektrarne in drugi energetski objekti (za potrebe | |
|
|ravnanja z
odpadki, lastna oskrba z električno energijo), | |
|
|– 24203 objekti
za ravnanje z odpadki: odlagališča za nenevarne| |
|
|odpadke in
inertne odpadke, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje in dela: | |
|
|– Objekte za
obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih| |
|
|nesrečah je
dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne | |
|
|ogroženosti.
| |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
101. člen |
|
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih
zemljiščih) |
|
Na
območjih osnovne namenske rabe K, ki so območja kmetijskih zemljišč,
veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|K1 – najboljša
kmetijska zemljišča, namenjena kmetijski | |
|
|proizvodnji | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|območja
najboljših kmetijskih zemljišč. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: kmetijstvo in druge dejavnosti, ki | |
|
|služijo tem
območjem. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Na območju
namenske rabe kmetijskih zemljišč se brez spremembe | |
|
|namenske rabe
lahko načrtuje: | |
|
|– agrarne
operacije, | |
|
|– vodne
zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,| |
|
|– omrežja
naslednje gospodarske javne infrastrukture, in sicer | |
|
|cevovodi za
pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, | |
|
|elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski | |
|
|vodi,
naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje, | |
|
|– posege za
začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred| |
|
|naravnimi in
drugimi nesrečami, | |
|
|– začasne
objekte, in sicer odprti sezonski gostinski vrt (kot | |
|
|posebej urejeno
zemljišče kot del gostinskega obrata), kiosk | |
|
|oziroma tipski
zabojnik, pokriti prostor z napihljivo | |
|
|konstrukcijo
ali v montažnem šotoru (do 500 m2 z višino | |
|
|najvišje točke
6 m), oder z nadstreškom (sestavljen iz | |
|
|montažnih
elementov), cirkus (če so šotor in drugi objekti | |
|
|montažni),
začasna tribuna za gledalce na prostem oziroma | |
|
|proizvod, dan
na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične | |
|
|zahteve za
proizvode in ugotavljanje skladnosti. Začasni objekt| |
|
|je treba
odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen,| |
|
|najpozneje pa v
šestih mesecih od začetka gradnje. Po | |
|
|odstranitvi je
treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, | |
|
|na katerem je
bil zgrajen. | |
|
|–
rekonstrukcije lokalnih cest (dopustni so tudi objekti, ki | |
|
|jih pogojuje
načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste – oporni | |
|
|in podporni
zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne | |
|
|ograje in
podobno – ter objekti gospodarske javne | |
|
|infrastrukture,
ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali | |
|
|prestaviti
zaradi rekonstrukcije lokalne ceste), | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– enostavne
pomožne kmetijsko-gozdarske objekte in nezahtevne | |
|
|pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte, navedene v predpisu, ki | |
|
|ureja vrsto
objektov glede na zahtevnost v skladu s prilogo 1 | |
|
|tega
odloka | |
|
|– ter naslednje
pomožne kmetijske objekte: premični čebelnjak, | |
|
|pomožno
kmetijsko-gozdarsko opremo (npr. brajda, žična opora, | |
|
|opora za mrežo
proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, | |
|
|ograja za pašo
živine, ograja ter opora za trajne nasade), | |
|
|poljsko pot,
premični tunel in nadkritje, zaščitno mrežo, | |
|
|lovsko
prežo, | |
|
|– enostavne in
nezahtevne objekte, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
|Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti na območjih kulturne | |
|
|dediščine: | |
|
|– čebelnjak:
oblika naj sledi tradicionalnemu vzoru, | |
|
|– kozolec:
dopustna je postavitev regionalno značilnih | |
|
|kozolcev:
toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni | |
|
|enojni kozolec;
zaželeno je predvsem ohranjanje obstoječih | |
|
|kozolcev, | |
|
|– poljska pot:
peščena oziroma se utrdi le po kolesnicah | |
|
|(asfalt in
tlakovci niso dopustni), | |
|
|– skedenj:
dopustna je postavitev regionalno značilnih | |
|
|skednjev. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|K2 – druga
kmetijska zemljišča, namenjena kmetijski proizvodnji| |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|območja drugih
kmetijskih zemljišč. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: kmetijstvo in druge dejavnosti, ki | |
|
|služijo tem
območjem. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Na območju
namenske rabe kmetijskih zemljišč se brez spremembe | |
|
|namenske rabe
lahko načrtuje: | |
|
|– agrarne
operacije, | |
|
|– vodne
zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,| |
|
|– omrežja
naslednje gospodarske javne infrastrukture, in sicer | |
|
|cevovodi za
pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, | |
|
|elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski | |
|
|vodi,
naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje, | |
|
|– posege za
začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred| |
|
|naravnimi in
drugimi nesrečami, | |
|
|– začasne
objekte, in sicer odprti sezonski gostinski vrt (kot | |
|
|posebej urejeno
zemljišče kot del gostinskega obrata), kiosk | |
|
|oziroma tipski
zabojnik, pokriti prostor z napihljivo | |
|
|konstrukcijo
ali v montažnem šotoru (do 500 m2 z višino | |
|
|najvišje točke
6 m), oder z nadstreškom (sestavljen iz | |
|
|montažnih
elementov), cirkus (če so šotor in drugi objekti | |
|
|montažni),
začasna tribuna za gledalce na prostem oziroma | |
|
|proizvod, dan
na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične | |
|
|zahteve za
proizvode in ugotavljanje skladnosti. Začasni objekt| |
|
|je treba
odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen,| |
|
|najpozneje pa v
šestih mesecih od začetka gradnje. Po | |
|
|odstranitvi je
treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, | |
|
|na katerem je
bil zgrajen. | |
|
|–
rekonstrukcije lokalnih cest (dopustni so tudi objekti, ki | |
|
|jih pogojuje
načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste – oporni | |
|
|in podporni
zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne | |
|
|ograje in
podobno – ter objekti gospodarske javne | |
|
|infrastrukture,
ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali | |
|
|prestaviti
zaradi rekonstrukcije lokalne ceste), | |
|
|– enostavne
pomožne kmetijsko-gozdarske objekte in nezahtevne | |
|
|pomožne
kmetijsko-gozdarske objekte, navedene v predpisu, ki | |
|
|ureja vrsto
objektov glede na zahtevnost v skladu s prilogo 1 | |
|
|tega
odloka | |
|
|– ter naslednje
pomožne kmetijske objekte: premični čebelnjak, | |
|
|pomožno
kmetijsko-gozdarsko opremo (npr. brajda, žična opora, | |
|
|opora za mrežo
proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, | |
|
|ograja za pašo
živine, ograja ter opora za trajne nasade), | |
|
|poljsko pot,
premični tunel in nadkritje, zaščitno mrežo, | |
|
|lovsko
prežo, | |
|
|– enostavne in
nezahtevne objekte, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
|Pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti na območjih kulturne | |
|
|dediščine: | |
|
|– čebelnjak:
oblika naj sledi tradicionalnemu vzoru, | |
|
|– kozolec:
dopustna je postavitev regionalno značilnih | |
|
|kozolcev:
toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni | |
|
|enojni kozolec;
zaželeno je predvsem ohranjanje obstoječih | |
|
|kozolcev, | |
|
|– poljska pot:
peščena oziroma se utrdi le po kolesnicah | |
|
|(asfalt in
tlakovci niso dopustni), | |
|
|– skedenj:
dopustna je postavitev regionalno značilnih | |
|
|skednjev. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
102. člen |
|
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih) |
|
Na
območjih osnovne namenske rabe G, ki so območja gozdnih zemljišč,
veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|G – gozdna
zemljišča | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|gozdna
zemljišča. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dopustne
dejavnosti: gozdarstvo in druge dejavnosti, ki služijo| |
|
|tem
območjem. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dopustne
gradnje: | |
|
|Na območju
gozdov je v skladu z dovoljenjem pristojne | |
|
|gozdnogospodarske ustanove možno izvajati dejavnosti | |
|
|skladno s
skupnimi prostorsko-izvedbenimi pogoji o vrstah | |
|
|dopustnih
gradenj in drugih del, hkrati pa še: | |
|
|–
Gozdarsko-prostorsko-ureditvene operacije, skladno s predpisi| |
|
|o
gozdovih. | |
|
|– Gradnjo
objektov in naprav za potrebe prometne (razen | |
|
|parkirišč),
komunikacijske, energetske in okoljske | |
|
|infrastrukture,
ki bistveno ne zmanjša obdelovalnega potenciala| |
|
|gozdnih
zemljišč, ki je v lokalnem javnem interesu in kjer | |
|
|zaradi posebnih
lokacijskih zahtev ni možno določiti druge | |
|
|lokacije. | |
|
|– Sanacije
nelegalnih površinskih kopov in cestnih usekov ter | |
|
|nasipov. | |
|
|– Vzpostavitev
kmetijskih zemljišč v skladu z mnenjem pristojne| |
|
|javne gozdarske
službe in zakonom o gozdovih. | |
|
|– Dopustno je
raziskovanje mineralnih surovin, in sicer pod | |
|
|pogojem, da
raziskovanje trajno ne spreminja in ne poškoduje | |
|
|naravnega
stanja na površini in podtalju in da se po | |
|
|raziskovanju
zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. | |
|
|– Dopustne so
geološke in hidrološke raziskave za oskrbo s | |
|
|pitno
vodo. | |
|
|– Na parcelah,
ki so v naravi in po določilih tega odloka | |
|
|opredeljene kot
gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem | |
|
|katastru pa so
vpisane kot stavbišče, nadomestna gradnja, ki | |
|
|nima dovoljenj
oziroma ustreznih dokazil, ni dopustna. | |
|
|– Enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Gradnje
morajo biti načrtovane tako, da omogoča lastnikom | |
|
|gozdov dostop
do gozdnih zemljišč. | |
|
|– Za vse posege
v 25,00 m širok pas ob gozdnem robu je treba | |
|
|pridobiti
predhodno mnenje pristojne javne gozdarske službe. | |
|
|– Posegi so
dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z | |
|
|gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo | |
|
|osnovne
dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi | |
|
|gozdarstva in
je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od | |
|
|pristojne javne
gozdarske službe. | |
|
|– Gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov: | |
|
|– gozdna cesta:
v območjih kulturne dediščine je treba izdelati| |
|
|variante
tras, | |
|
|– gozdna učna
pot: v območjih kulturne dediščine je treba | |
|
|izdelati
celostno podobo učnih tabel, | |
|
|– gozdna
žičnica: naj se izogiba objektom in območjem kulturne | |
|
|dediščine. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
103. člen |
|
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih voda) |
|
Na
območjih osnovne namenske rabe VC, ki so območja voda, veljajo naslednji
posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|VC – celinske
vode | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|območja
celinskih voda. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: dejavnosti s področja upravljanja | |
|
|in izrabe voda
in druge dopolnilne dejavnosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Dopustni
objekti in ureditve: | |
|
|– 21410 mostovi
in viadukti, | |
|
|– 23020
elektrarne in drugi energetski objekti, samo male | |
|
|hidroelektrarne
do 10 MW, | |
|
|– urejanje
strug, vodotokov, hudournikov, prodišč in ureditve | |
|
|za
preprečevanje poplav s strani pristojnih vodnogospodarskih | |
|
|služb, | |
|
|– ureditve
dostopov do vode in privezov za čolne na območjih, | |
|
|ki so za to
predvidena, | |
|
|– novogradnje
mostov za javne ceste, poti in pešpoti, objektov | |
|
|v sklopu
nekdanjih mlinov, žag, objektov za potrebe | |
|
|vodnogospodarskih ureditev, bazenov za ribogojnice, | |
|
|– dela, s
katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko| |
|
|dejavnost,
postavijo geodetska izmeritvena znamenja za | |
|
|označitev točk
geodetskih mrež, geodetske oznake na geodetskih | |
|
|izmeritvenih
znamenjih in oprema za državno omrežje | |
|
|permanentnih
postaj svetovnega satelitskega navigacijskega | |
|
|sistema,
| |
|
|– dela, med
katera sodijo redna kmečka, gozdarska, lovsko- | |
|
|gojitvena in
ribiška opravila, | |
|
|– vzdrževanje
in rekonstrukcije namakalnih in osuševalnih | |
|
|sistemov, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
|Na območjih
vodotokov ni dovoljeno: | |
|
|– pridobivanje
gramoza in proda, | |
|
|– utrjevanje
brežin z gradnjo opornih zidov (razen kadar gre za| |
|
|obnovo ali
rekonstrukcijo zidov v sklopu nekdanjih mlinov ali | |
|
|žag),
betoniranje dostopov, | |
|
|– izvajati
posegov, ki onemogočajo dostop do vodotoka, | |
|
|– odvzemati
vode, če v strugi ni zagotovljen biološki minimum | |
|
|oziroma
ekološko sprejemljiv pretok. | |
|
|Na območjih
vodotokov je dovoljena: | |
|
|– gradnja
objektov javne infrastrukture, | |
|
|– gradnja
objektov grajenega javnega dobra, | |
|
|– gradnja
objektov, potrebna za rabo voda, zagotovitev varnosti| |
|
|plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami, | |
|
|– gradnja
objektov, namenjena za varstvo voda pred | |
|
|onesnaževanjem, | |
|
|– gradnja
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in | |
|
|reševanju
ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog | |
|
|policije. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Ostala merila
in pogoji: | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|– Gradnja na
vodotokih, ki so skladno s kategorizacijo urejanja| |
|
|vodotokov v 1.
in 1.–2. razredu vodotokov ter na vplivnem | |
|
|območju
povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih | |
|
|naravnih
vrednot, ni dopustna. | |
|
|– Predhodno je
treba obvezno izdelati presojo vplivov na okolje| |
|
|in s strani
strokovne organizacije določiti ekološko | |
|
|sprejemljiv
pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in | |
|
|omilitvene
ukrepe. | |
|
|– Vzdrževanje
obstoječih objektov, zgrajenih z gradbenim | |
|
|dovoljenjem. | |
|
|– Odstranitev
obstoječih objektov. | |
|
|– Objekte za
obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih| |
|
|nesrečah je
dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne | |
|
|ogroženosti. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
104. člen |
|
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih
surovin) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe L so območja mineralnih surovin, ki so
namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih
surovin. |
|
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|LN – območja
mineralnih surovin | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|območja
mineralnih surovin. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: rudarstvo in druge dejavnosti, ki | |
|
|služijo tem
območjem. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
objektov: | |
|
|– 23010 objekti
za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih | |
|
|surovin, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka, | |
|
|– na objektih,
ki niso skladni z namembnostjo enote urejanja | |
|
|prostora, so
dopustni vzdrževalna dela in odstranitev objekta. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
105. člen |
|
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih za potrebe
obrambe) |
|
(1)
Območja osnovne namenske rabe f so območja za potrebe obrambe, ki so
namenjena za izvajanje dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij.
|
|
(2) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni
prostorski izvedbeni pogoji: |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|f – območja za
potrebe obrambe izven naselij | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Območja
podrobne namenske rabe: | |
|
|območja za
potrebe obrambe izven naselij (izključna raba). | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
dejavnosti: dejavnosti s področja obrambe z | |
|
|dopolnilnimi
dejavnostmi izven območij naselij. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
|Vrste dopustnih
objektov: | |
|
|– 24201
obrambni objekti, | |
|
|– 24122 drugi
gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo | |
|
|in prosti čas,
če so namenjeni dejavnostim v območju, | |
|
|– 12410
postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje | |
|
|komunikacij ter
z njimi povezane stavbe, | |
|
|– 12740 druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje: vojašnice ter | |
|
|drugi objekti
in naprave, ki so nujni za normalno | |
|
|funkcioniranje
območij za potrebe obrambe, | |
|
|– enostavni in
nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici| |
|
|Enostavni in
nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. | |
|
+---------------------------------------------------------------+ |
|
106. člen |
|
(posebni
prostorski izvedbeni pogoji za objekte razpršene gradnje) |
|
Za
obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi dovoljenj s
področja graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in niso
opredeljeni kot razpršena poselitev, se smiselno upoštevajo skupni
prostorski izvedbeni pogoji za razpršeno gradnjo in posebni prostorski
izvedbeni pogoji, in sicer glede na namen objekta razpršene gradnje (če
ni drugače določeno, se za stanovanjske stavbe upoštevajo posebni
prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo namensko rabo A, za kmetije
posebni prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo namensko rabo A, za
počitniške stavbe posebni prostorski izvedbeni pogoji za SP, za objekte
kmetijske proizvodnje posebni prostorski izvedbeni pogoji za A(SKk), za
kmetijske stavbe posebni prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo
namensko rabo A(SKk), za objekte gospodarske javne infrastrukture
posebni prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo namensko rabo P, E
ali O, za kapelice in znamenja posebni prostorski izvedbeni pogoji za
podrobnejšo namensko rabo A(CDc). |
|
3.3.3.
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji |
|
107. člen |
|
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za EUP na območju urbanističnega načrta
Škofja Loka) |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|OZNAKA
|POD= |PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI | |
|
|IN IME
|ROB= | | |
|
|EUP
|NEJŠA | | |
|
|
|NAMEN= | | |
|
|
|SKA | | |
|
|
|RABA | | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Vešter
|SSs |– Predvideni OPPN. | |
|
|ŠK-01/01
| |– Predvidena gostota prebivalcev do 60 | |
|
|
| |preb./ha oziroma do 20 stanovanj/ha. | |
|
|
| |– Dovoljena je prostostoječa individualna | |
|
|
| |gradnja, lahko v kombinaciji z dvojčki in | |
|
|
| |vrstnimi hišami – do največ 4 hiše v | |
|
|
| |nizu. | |
|
|
| |– Dovoljeni višinski gabarit do (K) + P + | |
|
|
| |1 + 1 M. | |
|
|
| |– Tlorisni gabarit prostostoječih | |
|
|
| |objektov in dvojčkov morajo biti v | |
|
|
| |razmerju minimalno 1:1,40. | |
|
|
| |– Daljša stranica mora obvezno potekati | |
|
|
| |vzporedno s potekom plastnic. Sleme mora | |
|
|
| |biti vzporedno z daljšo stranico. | |
|
|
| |– Naklon strešin od 40° do 45°, dopustno | |
|
|
| |je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi | |
|
|
| |strehami, predvsem v primeru pokritih | |
|
|
| |teras, vetrolovov, zimskih vrtov, | |
|
|
| |nadstreškov za avto pred vhodom. | |
|
|
| |– Kritina objektov mora biti rdeče barve. | |
|
|
| |– Ob potoku se uredijo javne površine: | |
|
|
| |otroško igrišče, sprehajalna pot v | |
|
|
| |navezavi na obstoječo pot, ki vodi proti | |
|
|
| |kmetijskim površinam. | |
|
|
| |– Urediti je treba prometno povezavo do | |
|
|
| |državne ceste glede na predvidene | |
|
|
| |prometne obremenitve. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-01/02
|SK |– Tipologija stavb: a, ac. | |
|
|
| |– Nadomestna zasaditev drevoreda ob | |
|
|
| |državni cesti. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Podlubnik
|SSa |– Dopustna je gradnja dvojčkov. | |
|
|ŠK-04/01
| |– Višinski gabarit dovoljen do (K) + P + | |
|
|
| |2 + Po. | |
|
|
| |– FI do 0,50. | |
|
|
| |– Objekti naj imajo kritine rdeče barve. | |
|
|
| |– Ob rekonstrukciji državne ceste | |
|
|
| |predvidena umestitev drevoreda, razen | |
|
|
| |kjer zaradi prometne varnosti to ni | |
|
|
| |izvedljivo. | |
|
|
| |– Na območju je predvidena gradnja | |
|
|
| |zbirnega centra za ločene frakcije | |
|
|
| |komunalnih odpadkov. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-04/02
|SSv |– Posamezne stolpnice se prenovi v | |
|
|
| |celoti. | |
|
|
| |– Nadzidave in dozidave ter gradnje novih | |
|
|
| |stavb niso dovoljene. | |
|
|
| |– Zasteklitev in zapiranje balkonov in | |
|
|
| |menjava oken morajo biti enotni | |
|
|
| |(materiali, barve, oblikovanje in | |
|
|
| |razdelitve steklenih oziroma polnih | |
|
|
| |površin). | |
|
|
| |– Dovoljena gradnja streh na obstoječih | |
|
|
| |večstanovanjskih objektih. | |
|
|
| |– Strehe morajo biti oblikovane enotno. | |
|
|
| |– Zgostitve območja niso dovoljene, razen | |
|
|
| |za potrebe urejanja parkirnih mest. | |
|
|
| |Dopolnilne gradnje na prostih in javnih | |
|
|
| |površinah niso dovoljene. | |
|
|
| |– Ohranjanje obstoječih zelenih površin. | |
|
|
| |– Dovoljene gradnje podzemnih garažnih | |
|
|
| |hiš z zeleno streho, v tem primeru se | |
|
|
| |lahko gradijo na obstoječih zelenih | |
|
|
| |površinah. Plast zemlje nad garažno hišo | |
|
|
| |mora biti takšna, da je možna zasaditev | |
|
|
| |grmovnic. | |
|
|
| |– Dovoljena gradnja nadzemne garažne hiše | |
|
|
| |(regalna parkirna mesta). | |
|
|
| |– Stavbe morajo ohranjati enotno podobo | |
|
|
| |(strehe, oblikovanje fasad, barve fasad). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-04/03
|CU |– Na območju oskrbnega centra so možne | |
|
|
| |gradnje za dopolnitev oskrbnih dejavnosti | |
|
|
| |območja, gradnja gasilskega doma, gradnja | |
|
|
| |podzemne garažne hiše z zeleno streho, ki | |
|
|
| |omogoča zasaditev grmovnic in ohranjanje | |
|
|
| |zelenih površin. | |
|
|
| |– Ob rekonstrukciji državne ceste | |
|
|
| |zasaditev drevoreda, kjer to dopuščajo | |
|
|
| |prostorske možnosti. | |
|
|
| |– Ohranjanje obstoječih drevoredov in | |
|
|
| |zelenih površin. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-04/04
|SSs |– Dovoljene manjše dograditve za | |
|
|
| |izboljšanje stanovanjskega standarda | |
|
|
| |obstoječih stanovanjskih enot, vendar ne | |
|
|
| |ob dostopni cesti, praviloma na vrtni | |
|
|
| |strani. | |
|
|
| |– Dopolnilne gradnje na prostih javnih | |
|
|
| |površinah niso dovoljene. | |
|
|
| |– Povečevanje obstoječih stavb za gradnjo | |
|
| |
|novih stanovanjskih enot in dejavnosti, | |
|
|
| |ki so na območju dopustne, ni dovoljeno. | |
|
|
| |– Dovoljene dopolnilne dejavnosti so | |
|
|
| |dopustne ob zagotovitvi zadostnega | |
|
|
| |števila parkirnih mest na posamezni | |
|
|
| |gradbeni parceli. | |
|
|
| |– Ob dozidavah za dovoljen namen se | |
|
|
| |ohranja potrebne zunanje zelene površine | |
|
|
| |glede na podrobno namensko rabo. | |
|
|
| |– Tip gradnje a FI največ do 0,50, FZ do | |
|
|
| |0,40, FZOP nad 0,30. | |
|
|
| |– Tip gradnje b FI največ do 0,70, FZ do | |
|
|
| |0,50, FZOP nad 0,25. | |
|
|
| |– Za dvojčke, atrijske in vrstne hiše | |
|
|
| |veljajo naslednji dodatni pogoji: | |
|
|
| |– Dovoljena je dozidava obstoječih | |
|
|
| |končnih stanovanjskih stavb, če velikost | |
|
|
| |zemljišča gradbene parcele ustreza | |
|
|
| |pogojem novogradnje objektov. Prizidani | |
|
|
| |objekt mora biti usklajen z objekti v | |
|
|
| |nizu, kjer se prizida v gabaritih | |
|
|
| |objekta, v naklonu strehe in v | |
|
|
| |oblikovanju fasad, strehe, odprtin za | |
|
|
| |osvetljevanje in barvi fasade in kritine. | |
|
|
| |Dovoljena gradnja enoramnih stopnišč na | |
|
|
| |končni fasadi objekta v nizu. | |
|
|
| |– Posamezne nadzidave obstoječih | |
|
|
| |atrijskih hiš in posamezne nadzidave | |
|
|
| |obstoječih vrstnih hiš niso dovoljene. | |
|
|
| |– Obvezna je poenotenost osnovnih | |
|
|
| |gabaritov, streh in fasad objektov v | |
|
|
| |nizih in vrstah. | |
|
|
| |– Dozidave so dopustne na fasadi, ki ni | |
|
|
| |obrnjena proti javnemu prostoru. | |
|
|
| |– Dozidave so dopustne v primeru končnega | |
|
|
| |objekta v nizu in ob upoštevanju dopustne | |
|
|
| |izrabe ter skupnih pogojev glede odmikov. | |
|
|
| |– Nadzidave so dopustne, če se uredijo po | |
|
|
| |celotnem nizu, vrsti in če se s tem ne | |
|
|
| |preseže faktorjev FZ in ZS ter FZOP. | |
|
|
| |– Zagotovi se skladna prenova niza, vrste | |
|
|
| |oziroma medsebojna usklajenost posamičnih | |
|
|
| |prenov v nizu. | |
|
|
| |– Postavljanje objektov za lastne potrebe | |
|
|
| |naj upošteva gradbene meje. | |
|
|
| |– Ohranjanje obstoječih drevoredov, | |
|
|
| |pešpoti za prehodnost območja. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Selška
|K1, K2,|– Ohranitev pešpoti za ohranjanje in | |
|
|Sora
|G |vzpostavljanje peš povezave z mestom in z | |
|
|ŠK-05
| |zelenim zaledjem skozi območje ob | |
|
|
| |vodotoku. | |
|
|
| |– Na JZ delu območja dovoljena ureditev | |
|
|
| |enostavnega vadbenega objekta: športno | |
|
|
| |strelišče. | |
|
|
| |– Postavitev enostavnih in nezahtevnih | |
|
|
| |objektov pomožnih kmetijsko-gozdarskih | |
|
|
| |objektov ni dovoljena. | |
|
|
| |– Izgradnja zadrževalnikov za meteorne | |
|
|
| |vode skupaj z ureditvami (rastlinski | |
|
|
| |sistemi) za dodatno čiščenje odpadne | |
|
|
| |meteorne vode s cest in tlakovanih | |
|
|
| |površin. | |
|
|
| |– Varovanje retencijskih (poplavnih) | |
|
|
| |površin, zgraditev brvi za pešce in | |
|
|
| |kolesarje preko Selške Sore. | |
|
|
| |– Ohranja se naravna struktura dna | |
|
|
| |vodotokov kot tudi bregov vodotokov in | |
|
|
| |obrežne vegetacije. Pri posegih v strugo | |
|
|
| |in pri izvajanju kmetijske prakse se | |
|
|
| |ohranja obrežna vegetacija v širini | |
|
|
| |naravne vrednote (predvsem drevesa, | |
|
|
| |grmičevje in visoke steblike) na obeh | |
|
|
| |straneh struge. Drevesne in grmovne | |
|
|
| |obrežne vegetacije naj se ne odstranjuje. | |
|
|
| |Na območjih, kjer je obrežna vegetacija | |
|
|
| |odstranjena, naj se ponovno zasadijo | |
|
|
| |avtohtone grmovne vrste. | |
|
|
| |– Rekreacijske površine (poti, kolesarske | |
|
|
| |steze) naj se umešča po že obstoječih | |
|
|
| |poteh in kolovozih in naj se jih načrtuje | |
|
|
| |v odmiku, ki zagotavlja ohranjanje | |
|
|
| |lastnosti naravne vrednote, ter naj se | |
|
|
| |jih ne asfaltira ali betonira. | |
|
|
| |– Suhi zadrževalniki se izvedejo tako, da | |
|
|
| |se ne okrni naravne vrednote. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-05
|VC |– Ohranja se naravna struktura dna | |
|
|
| |vodotokov kot tudi bregov vodotokov in | |
|
|
| |obrežne vegetacije. Pri posegih v strugo | |
|
|
| |in pri izvajanju kmetijske prakse se | |
|
|
| |ohranja obrežna vegetacija v širini | |
|
|
| |naravne vrednote (predvsem drevesa, | |
|
|
| |grmičevje in visoke steblike) na obeh | |
|
|
| |straneh struge. Drevesne in grmovne | |
|
|
| |obrežne vegetacije naj se ne odstranjuje. | |
|
|
| |Na območjih, kjer je obrežna vegetacija | |
|
|
| |odstranjena, naj se ponovno zasadijo | |
|
|
| |avtohtone grmovne vrste. | |
|
|
| |– Izgradnja zadrževalnikov za meteorne | |
|
|
| |vode skupaj z ureditvami (rastlinski | |
|
|
| |sistemi) za dodatno čiščenje odpadne | |
|
|
| |meteorne vode s cest in tlakovanih | |
|
|
| |površin. | |
|
|
| |– Varovanje retencijskih (poplavnih) | |
|
|
| |površin, zgraditev brvi za pešce in | |
|
|
| |kolesarje preko Selške Sore. | |
|
| |
|– Rekreacijske površine (poti, kolesarske | |
|
|
| |steze) naj se umešča po že obstoječih | |
|
|
| |poteh in kolovozih in naj se jih načrtuje | |
|
|
| |v odmiku, ki zagotavlja ohranjanje | |
|
|
| |lastnosti naravne vrednote, ter naj se | |
|
|
| |jih ne asfaltira ali betonira. | |
|
|
| |– Suhi zadrževalniki se izvedejo tako, da | |
|
|
| |se ne okrni naravne vrednote. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-05/01
|E |– Območje manjše elektrarne se ohranja. | |
|
|
| |Dovoljeni so posegi za izboljšanje | |
|
|
| |njenega delovanja. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-05/02
|ZD |– Ohranja se naravna struktura dna | |
|
|
| |vodotokov kot tudi bregov vodotokov in | |
|
|
| |obrežne vegetacije. Pri posegih v strugo | |
|
|
| |in pri izvajanju kmetijske prakse se | |
|
|
| |ohranja obrežna vegetacija v širini | |
|
|
| |naravne vrednote (predvsem drevesa, | |
|
|
| |grmičevje in visoke steblike) na obeh | |
|
|
| |straneh struge. Drevesne in grmovne | |
|
|
| |obrežne vegetacije naj se ne odstranjuje. | |
|
|
| |Na območjih, kjer je obrežna vegetacija | |
|
|
| |odstranjena, naj se ponovno zasadijo | |
|
|
| |avtohtone grmovne vrste. | |
|
|
| |– Rekreacijske površine (poti, kolesarske | |
|
|
| |steze) naj se umešča po že obstoječih | |
|
|
| |poteh in kolovozih in naj se jih načrtuje | |
|
|
| |v odmiku, ki zagotavlja ohranjanje | |
|
|
| |lastnosti naravne vrednote, ter se jih ne | |
|
|
| |asfaltira ali betonira. | |
|
|
| |– Suhi zadrževalniki se izvedejo tako, da | |
|
|
| |se ne okrni naravne vrednote. | |
|
|
| |– Obstoječi vrtički se ohranjajo brez | |
|
|
| |možnosti gradnje spremljajočih objektov | |
|
|
| |in infrastrukture. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-05/03
|ZS |– Ohranjajo se obstoječa teniška igrišča. | |
|
|
| |Ureditev športnih igrišč brez | |
|
|
| |spreminjanja višine urejene kote terena. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Vincarje
|BT |– Območje družinskega hotela. Obstoječi | |
|
|ŠK-06/01 |
|stanovanjski objekti se ohranjajo, zanje | |
|
|
| |veljajo določila za podrobnejšo namensko | |
|
|
| |rabo SSa. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-06/02
|SSa |– Pri ureditvi zunanjih površin naj se | |
|
|
| |uporabijo le popolnoma zasenčena svetila | |
|
|
| |oziroma taka svetila, ki ne oddajajo | |
|
|
| |svetlobe nad vodoravnico. | |
|
|
| |– Zunanja svetila naj imajo po možnosti | |
|
|
| |vgrajen senzor za samodejni vklop in | |
|
|
| |izklop. | |
|
|
| |– Ohranja naj se drevesna in grmovna | |
|
|
| |vegetacija gozdnega roba. Obstoječe | |
|
|
| |travišče naj se ohrani v čim večji meri. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-06/03
|SSa |– Ureditev komunalne infrastrukture. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Del
|SSa |– Predvideni OPPN. | |
|
|Stare
| |– Do sprejetja OPPN dovoljene | |
|
|Loke,
| |rekonstrukcije in nadomestne gradnje | |
|
|Binkelj,
| |obstoječih stavb. | |
|
|del
| |– Ob rekonstrukciji državne ceste | |
|
|Ceste
| |predvidena umestitev drevoreda, razen | |
|
|talcev
| |kjer zaradi prometne varnosti to ni | |
|
|ŠK-07/01
| |izvedljivo. | |
|
|
| |– V delu ob državni cesti umestitev | |
|
|
| |objektov z dopolnilnimi dejavnostmi, | |
|
|
| |dovoljena višina objektov do (K) + P + 2. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-07/03
|SK |– Vrstne hiše ob državni cesti: ob | |
|
|
| |prenovi se ohranjajo enotna višina, | |
|
|
| |oblikovanje fasad in strehe in enotna | |
|
|
| |barvna kritina. | |
|
|
| |– Ob rekonstrukciji državne ceste | |
|
|
| |predvidena umestitev drevoreda, razen | |
|
|
| |kjer zaradi prometne varnosti to ni | |
|
|
| |izvedljivo. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-07/04
|SSs |– Tipologija stavb: a,b. | |
|
|
| |– Dovoljene manjše dograditve za | |
|
|
| |izboljšanje stanovanjskega standarda | |
|
|
| |obstoječih stanovanjskih enot, vendar ne | |
|
|
| |ob dostopni cesti, praviloma na vrtni | |
|
|
| |strani. | |
|
|
| |– Dopolnilne gradnje na prostih javnih | |
|
|
| |površinah niso dovoljene. | |
|
|
| |– Povečevanje obstoječih stavb za gradnjo | |
|
|
| |novih stanovanjskih enot in dejavnosti, | |
|
|
| |ki so na območju dopustne, ni dovoljeno. | |
|
|
| |– Dovoljene dopolnilne dejavnosti v | |
|
|
| |obstoječih stavbah so dovoljene ob | |
|
|
| |zagotovitvi zadostnega števila parkirnih | |
|
|
| |mest na posamezni gradbeni parceli. | |
|
|
| |– Tip gradnje a: FI največ do 0,50, FZ do | |
|
|
| |0,40, FZOP nad 0,30. | |
|
|
| |– Tip gradnje b: FI največ do 0,70, FZ do | |
|
|
| |0,50, FZOP nad 0,25. | |
|
|
| |– Za dvojčke, atrijske in vrstne hiše | |
|
|
| |veljajo naslednji dodatni pogoji: | |
|
|
| |– Dovoljena je dozidava obstoječih | |
|
|
| |končnih stanovanjskih stavb, če velikost | |
|
|
| |zemljišča gradbene parcele ustreza | |
|
|
| |pogojem novogradnje objektov. | |
|
|
| |– Prizidani objekt mora biti usklajen z | |
|
|
| |objekti v nizu, kjer se priziduje: v | |
|
|
| |gabaritih objekta, v naklonu strehe in v | |
|
|
| |oblikovanju fasad, strehe, odprtin za | |
|
|
| |osvetljevanje in barvi fasade in kritine. | |
|
|
| |– Nadzidave obstoječih atrijskih hiš in | |
|
|
| |vrstnih hiš niso dovoljene. | |
|
|
| |– Obvezna je poenotenost osnovnih | |
|
|
| |gabaritov, streh in fasad objektov v | |
|
|
| |nizih in vrstah. | |
|
|
| |– Ob rekonstrukciji državne ceste | |
|
|
| |zasaditev drevoreda, kjer to dopuščajo | |
|
|
| |prostorske možnosti. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-07/05
|SSa |– Ob rekonstrukciji državne ceste | |
|
|
| |predvidena umestitev drevoreda, razen | |
|
|
| |kjer zaradi prometne varnosti to ni | |
|
|
| |izvedljivo. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Stara
|SKj |– Predvideni OPPN. | |
|
|Loka
| |– Območje Stare Loke se prenovi. | |
|
|ŠK-08/01
| |– FI do 0,50. | |
|
|
| |– FZ do 0,50. | |
|
|
| |– FZOP nad 0,25. | |
|
|
| |– Do izdelave OPPN so poleg navedenega v | |
|
|
| |112. členu dovoljene rekonstrukcije | |
|
|
| |obstoječih stavb. | |
|
|
| |– Ob rekonstrukciji državne ceste | |
|
|
| |predvidena umestitev drevoreda, razen | |
|
|
| |kjer zaradi prometne varnosti to ni | |
|
|
| |izvedljivo. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-08/02
|SK |– Ohranjanje zelenega pasu ob cesti, ki | |
|
|
| |poteka po vzhodnem robu območja. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-08/03
|CDc |– Območje cerkve s pokopališčem ter | |
|
|
| |spremljajočimi objekti in parkiriščem se | |
|
|
| |prenovi. | |
|
|
| |– Pokopališče se ohranja in nima možnosti | |
|
|
| |širitve. | |
|
|
| |– Na območju možna umestitev dejavnosti | |
|
|
| |izobraževanja. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-08/04
|SB |– Dozidave in nadzidave doma za starejše | |
|
| |
|občane niso dovoljene. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-08/05
|CDi |– Območje Starološkega gradu se prenovi. | |
|
|
| |– Območje parka se ohranja. | |
|
|
| |– Možno je spremeniti namembnost za | |
|
|
| |opravljanje dejavnosti šolskega programa | |
|
|
| |oziroma za potrebe izobraževalnih | |
|
|
| |dejavnosti. | |
|
|
| |– Območja gradbenih parcel | |
|
|
| |enostanovanjskih objektov na območju se | |
|
|
| |ureja skladno z določili za območje SSa. | |
|
|
| |– Ob rekonstrukciji državne ceste | |
|
|
| |predvidena umestitev drevoreda, razen | |
|
|
| |kjer zaradi prometne varnosti to ni | |
|
|
| |izvedljivo. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-08/06
|SSv |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Ob rekonstrukciji državne ceste | |
|
|
| |predvidena umestitev drevoreda, razen | |
|
|
| |kjer zaradi prometne varnosti to ni | |
|
|
| |izvedljivo. | |
|
|
| |– FI do 1,10. | |
|
|
| |– FZ do 0,50. | |
|
|
| |– FZOP nad 0,30. | |
|
|
| |– Dovoljena višina (K) + P + 3 + Po, | |
|
|
| |parkirišča se uredijo v kletnih etažah | |
|
|
| |stavbe z izvozom na Kidričevo cesto. | |
|
|
| |– Pri urbanističnem urejanju | |
|
|
| |(arhitekturne rešitve, vrste gradnje, | |
|
|
| |namembnost območja) se upošteva (na | |
|
|
| |podlagi natečajne rešitve) izdelana | |
|
|
| |idejna zasnova Stanovanjska soseska | |
|
|
| |Rezidenca Dolenčevi vrtovi (Atelje S, d. | |
|
|
| |o. o., Ljubljana). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Območje
|CDi |– Obstoječi vrtec južno od dostopne ceste | |
|
|srednješol=
| |se lahko odstrani in zgradi nadomestni | |
|
|skega
| |objekt. Osnovna šola se ohranja, z | |
|
|centra –
| |možnostjo manjših dozidav za potrebe | |
|
|Poden
| |opravljanja šolskega programa. | |
|
|ŠK-09
| |– Dijaški dom je možno dograditi ali | |
|
|
| |spremeniti namembnost za opravljanje | |
|
|
| |dejavnosti šolskega programa oziroma | |
|
|
| |nadgraditi za potrebe izobraževalnih | |
|
|
| |dejavnosti. | |
|
|
| |– Preveritev možnosti gradnje zimskega | |
|
|
| |bazena. | |
|
|
| |– Na območju se ohranjajo in dograjujejo | |
|
|
| |dejavnosti za šport in rekreacijo, | |
|
|
| |igrišča za potrebe vrtca, šole, | |
|
|
| |srednješolskega centra in | |
|
|
| |medpodjetniškega izobraževalnega centra. | |
|
|
| |– Dovoljena dejavnost manjšega | |
|
|
| |gostinskega objekta do 50 m2 BEP. | |
|
|
| |– Posegi dovoljeni za posege enakovrstne | |
|
|
| |namembnosti ob predhodno izvedenih | |
|
|
| |omilitvenih ukrepih in v skladu s | |
|
|
| |smernicami in pogoji vodnega soglasja. | |
|
|
| |Zagotoviti je treba, da njihov vpliv na | |
|
|
| |prostor ni bistven. | |
|
|
| |– Ob rekonstrukciji državne ceste | |
|
|
| |predvidena umestitev drevoreda, razen | |
|
|
| |kjer zaradi prometne varnosti to ni | |
|
|
| |izvedljivo. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Območje
|SSv |– Predvideni OPPN. | |
|
|Vincarje
| |– Predvidena namembnost območja je | |
|
|LTH-
| |stanovanjska. | |
|
|Ulitki
| |– Predvidena gradnja večstanovanjskih | |
|
|ŠK-10
| |objektov z dopolnilnimi dejavnostmi, ki | |
|
|
| |bodo služile prebivalcem območja | |
|
|
| |(predvidena umestitev vrtca in ostalih | |
|
|
| |dopolnilnih dejavnosti). | |
|
|
| |– V sklopu ureditve območja se del | |
|
|
| |potrebnih zelenih površin zagotavlja na | |
|
|
| |območju otoka (Benetke). | |
|
|
| |– Ob ureditvi območja se uredi del Selške | |
|
|
| |Sore ter premostitveni objekt za novo | |
|
|
| |povezovalno cesto. | |
|
|
| |– Na območju se predvidi podzemne garaže | |
|
|
| |tudi za potrebe območja naselbinskega | |
|
|
| |spomenika. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Novi
|SSv |– Gradnje novih objektov so dovoljene | |
|
|svet ŠK-
| |samo po predhodni odstranitvi obstoječih. | |
|
|11
| |– Nadzidave in dograditve | |
|
|
| |večstanovanjskih objektov niso dovoljene. | |
|
|
| |– Pozidanost območja se ne sme povečati. | |
|
|
| |– Posamezne stolpiče se prenovi v celoti. | |
|
|
| |Zastekljevanje in zapiranje balkonov in | |
|
|
| |menjava oken morata biti enotna | |
|
|
| |(materiali, barve, oblikovanje in | |
|
|
| |razdelitve steklenih oziroma polnih | |
|
|
| |površin). | |
|
|
| |– Dovoljena gradnja večnivojskih garaž na | |
|
|
| |območju parkirišč. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Groharjevo
|SSs |– Tipologija stavb: b. | |
|
|naselje
| |– Gostota območja je visoka in | |
|
|ŠK-12/01
| |povečevanje ni dopustno. | |
|
|
| |– Umeščanje dopolnilnih dejavnosti in | |
|
|
| |dozidave niso dovoljeni. | |
|
|
| |– Dopolnilne gradnje na prostih in javnih | |
|
|
| |površinah niso dovoljene. | |
|
|
| |– Povečevanje obstoječih stavb za gradnjo | |
|
|
| |novih stanovanjskih enot in dopustnih | |
|
|
| |dejavnosti ni dovoljeno. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|
| |– Dovoljena je dozidava obstoječih | |
|
|
| |končnih stanovanjskih stavb, če velikost | |
|
|
| |zemljišča gradbene parcele ustreza | |
|
|
| |pogojem novogradnje objektov. Prizidani | |
|
|
| |objekt mora biti usklajen z objekti v | |
|
|
| |nizu, kjer se priziduje, v gabaritih | |
|
|
| |objekta, v naklonu strehe in v | |
|
|
| |oblikovanju fasad, strehe, odprtin za | |
|
|
| |osvetljevanje in barvi fasade in kritine. | |
|
|
| |– Nadzidave obstoječih atrijskih hiš in | |
|
|
| |vrstnih hiš niso dovoljene. | |
|
|
| |– Obvezna je poenotenost osnovnih | |
|
|
| |gabaritov, streh in fasad objektov v | |
|
|
| |nizih in vrstah. | |
|
|
| |– FI do 0,70. | |
|
|
| |– FZ do 0,50. | |
|
|
| |– FZOP nad 0,25. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-12/02
|SSv |– Tipologija stavb: bv. | |
|
|
| |– Gostota območja je visoka in | |
|
|
| |povečevanje ni dopustno. | |
|
|
| |– Pozidanost območja se ne sme povečati. | |
|
|
| |– Umeščanje dopolnilnih dejavnosti, | |
|
|
| |nadzidave in dozidave niso dovoljeni. | |
|
|
| |– Dopolnilne gradnje na prostih in javnih | |
|
|
| |površinah niso dovoljene. | |
|
|
| |– Povečevanje obstoječih stavb za gradnjo | |
|
|
| |novih stanovanjskih enot in dejavnosti, | |
|
|
| |ki so na območju dopustne, ni dovoljeno. | |
|
|
| |– Dovoljene dopolnilne dejavnosti so | |
|
|
| |dopustne ob zagotovitvi zadostnega | |
|
|
| |števila parkirnih mest na posamezni | |
|
|
| |gradbeni parceli. | |
|
|
| |– Posamezne bloke se prenovi v celoti. | |
|
|
| |Zastekljevanje in zapiranje balkonov in | |
|
|
| |menjava oken morata biti enotna | |
|
|
| |(materiali, barve, oblikovanje in | |
|
|
| |razdelitve steklenih oziroma polnih | |
|
|
| |površin). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Kapucinsko
|SB |– Veljavni OPPN. Odlok o občinskem | |
|
|predmestje |
|podrobnem prostorskem načrtu za zahodni | |
|
|in
| |del vojašnice (Uradni list RS, št. | |
|
|nekdanja
| |75/10). | |
|
|vojašnica
| | | |
|
|ŠK-13/01
| | | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-13/02
|SSv |– Veljavni OPPN. Odlok o občinskem | |
|
|
| |podrobnem prostorskem načrtu za zahodni | |
|
|
| |del vojašnice (Uradni list RS, št. | |
|
|
| |75/10). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-13/03
|ZP |– Veljavni OPPN (del): Odlok o občinskem | |
|
|
| |podrobnem prostorskem načrtu za zahodni | |
|
|
| |del vojašnice (Uradni list RS, št. | |
|
|
| |75/10). | |
|
|
| |– Veljavni OPPN (del): Odlok o občinskem | |
|
|
| |podrobnem prostorskem načrtu za vzhodni | |
|
|
| |del nekdanje vojašnice (Uradni list RS, | |
|
|
| |št. 49/13). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-13/04
|CU |– Veljavni OPPN. Odlok o občinskem | |
|
|
| |podrobnem prostorskem načrtu za vzhodni | |
|
|
| |del nekdanje vojašnice (Uradni list RS, | |
|
|
| |št. 49/13). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-13/05
|SSv |– Tipologija stavb: av. | |
|
|ŠK-13/07
| |– Območje stolpnic ob Partizanski cesti | |
|
|
| |se ohranja. | |
|
|
| |– Dopolnilne gradnje, nadzidave in | |
|
|
| |dozidave na območju niso dovoljene, razen | |
|
|
| |urejanja parkirišč (večnivojske garažne | |
|
|
| |hiše z zeleno streho, kjer debelina | |
|
|
| |humusa omogoča zasaditev grmovnic, | |
|
|
| |regalna parkirna mesta). | |
|
|
| |– Zelene površine na območju stolpnic se | |
|
|
| |ne smejo zmanjševati. | |
|
|
| |– Manjkajoča parkirna mesta zagotoviti ob | |
|
|
| |izgradnji sosednjih območij v novih | |
|
|
| |parkirnih hišah. | |
|
|
| |– Posamezne stolpnice in bloke se prenovi | |
|
|
| |v celoti. Zastekljevanje in zapiranje | |
|
|
| |balkonov, menjava oken morajo biti enotni | |
|
|
| |(materiali, barve, oblikovanje in | |
|
|
| |razdelitve steklenih oziroma polnih | |
|
|
| |površin). | |
|
|
| |– Ob prenovi streh ni dovoljeno | |
|
|
| |dvigovanje objekta, streha mora biti | |
|
|
| |ravna oziroma z naklonom do 8°. Vse | |
|
|
| |strehe morajo biti prenovljene na isti | |
|
|
| |način. | |
|
|
| |– Ob Partizanski cesti se ob | |
|
|
| |rekonstrukciji ohranja obstoječi | |
|
|
| |drevored. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-13/06
|ZK |– Veljavni OPPN. Odlok o občinskem | |
|
|
| |lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje | |
|
|
| |– urejevalna celota II (Uradni list RS, | |
|
|
| |št. 95/07, popr. 85/10 in 16/13). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-13/08
|SSv |– Tipologija stavb: bv. | |
|
|
| |– Območje blokovne stanovanjske gradnje z | |
|
|
| |dopolnilnimi dejavnostmi in garažami ob | |
|
|
| |Partizanski cesti se ohranja. | |
|
|
| |– Dopolnilne gradnje, nadzidave in | |
|
|
| |dozidave na območju niso dovoljene, razen | |
|
|
| |urejanja parkirišč (večnivojsko | |
|
|
| |parkiranje), garažne hiše (regalna | |
|
|
| |parkirna mesta). | |
|
|
| |– Zelene površine na območju se ne smejo | |
|
|
| |zmanjševati. | |
|
|
| |– Posamezne bloke se prenovi v celoti. | |
|
|
| |Zastekljevanje in zapiranje balkonov, | |
|
|
| |menjava oken morajo biti enotni | |
|
|
| |(materiali, barve, oblikovanje in | |
|
|
| |razdelitve steklenih oziroma polnih | |
|
|
| |površin). | |
|
|
| |– Ob Partizanski cesti se ob | |
|
|
| |rekonstrukciji ohranja obstoječi | |
|
|
| |drevored. | |
|
|
| |– Ohranjanje prehodnosti območja za | |
|
|
| |pešce. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-13/09
|SSa |– Veljavni OPPN. Odlok o občinskem | |
|
|
| |lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje | |
|
|
| |– urejevalna celota II (Uradni list RS, | |
|
|
| |št. 95/07, popr. 85/10 in 16/13). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-13/10
|CDi |– Veljavni OPPN. Odlok o občinskem | |
|
|
| |lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje | |
|
|
| |– urejevalna celota II (Uradni list RS, | |
|
|
| |št. 95/07, popr. 85/10 in 16/13). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-13/11
|CU |– Veljavni OPPN. Odlok o občinskem | |
|
|
| |lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje | |
|
|
| |– urejevalna celota II (Uradni list RS, | |
|
|
| |št. 95/07, popr. 85/10 in 16/13). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-13/12
|CU |– Dejavnost osrednjih mestnih centralnih | |
|
|
| |funkcij se ohranja. | |
|
|
| |– Velikost trgovskih stavb: do 50 m2 BEP. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-13/13
|CU |– Ohranjanje obstoječih višinskih | |
|
|
| |gabaritov in s tem vedutni pogledi na | |
|
|
| |staro mestno jedro. Dovoljena višina (K) | |
|
|
| |+ P + 2 + Po, dvokapnice naklona od 40° | |
|
|
| |do 45°, kritina rdeče barve. | |
|
|
| |– Ureditev mestnega trga pred vstopom v | |
|
| |
|staro mestno jedro v navezavi na | |
|
|
| |Kapucinsko predmestje se izvede na | |
|
|
| |podlagi javnega natečaja. | |
|
|
| |– Ureditev avtobusne postaje. | |
|
|
| |– Ohranjanje in ureditev povezovalnih | |
|
|
| |pešpoti ter ohranjanje oziroma | |
|
|
| |vzpostavljanje novih drevoredov. Velikost | |
|
|
| |trgovskih stavb do 150 m2 BEP. | |
|
|
| |– Prepovedana gradnja vseh enostavnih in | |
|
|
| |nezahtevnih objektov, razen urbane opreme | |
|
|
| |v delu med obstoječimi (predvidenimi) | |
|
|
| |objekti in regionalno cesto. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-13/14
|CU |– Veljavni OPPN. Odlok o občinskem | |
|
|
| |lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje | |
|
|
| |I – 1. faza (Uradni list RS, št. 108/07, | |
|
|
| |14/09, popr. 85/10). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-13/15
|CU |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Tipologija stavb: av, bv. | |
|
|
| |– Območje hotela se ohranja. | |
|
|
| |Najprimernejša namembnost je hotelska | |
|
|
| |dejavnost, centralne, poslovne in | |
|
|
| |zdravstvene dejavnosti ob ureditvi | |
|
|
| |zadostnega števila parkirnih mest. Zelene | |
|
|
| |parkovne površine v zaledju hotela se v | |
|
|
| |celoti ohranja. | |
|
|
| |– Spreminjanje namembnosti obstoječih | |
|
|
| |objektov ali delov objektov v | |
|
|
| |stanovanjsko dejavnost ni dovoljeno. | |
|
|
| |Gradnja novih stanovanjskih objektov ni | |
|
|
| |dovoljena. | |
|
|
| |– Dovoljena je izgradnja samo podzemnih | |
|
|
| |garaž. | |
|
|
| |– Ohranjanje in obnova drevoreda ob | |
|
|
| |Kidričevi cesti. | |
|
|
| |– Ob prenovi preveriti možnost znižanja | |
|
|
| |stavb za vsaj eno etažo, višanje | |
|
|
| |obstoječih stavb ob prenovi ali | |
|
|
| |rekonstrukciji ni dovoljeno. | |
|
|
| |– Velikost trgovskih stavb do 250 m2 BEP. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-13/16
|CU |– Predvideni OPPN. Gradnja stavb ni | |
|
|
| |dovoljena. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-13/17
|CU |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– OPPN se izdela na podlagi izbrane | |
|
|
| |rešitve javnega natečaja. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Kamnitnik |G,
K2 |– Na območju se ohranja primarna raba | |
|
|ŠK-14
| |zemljišč, sonaravno se uredi peš in | |
|
|
| |kolesarsko povezavo med mestnim središčem | |
|
|
| |in novim stanovanjskim območjem | |
|
|
| |Kamnitnik, možnost sonaravnega urejanja | |
|
|
| |smučarskih tekaških prog. | |
|
|
| |– Ohranja se morfologija naravne | |
|
|
| |vrednote, posegi se omejijo na najmanjšo | |
|
|
| |možno mero. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-14/01
|O |– Posegi v območju naravne vrednote naj | |
|
|
| |se omejijo na najmanjšo možno mero. | |
|
|
| |– Ohranja naj se morfologija naravne | |
|
|
| |vrednote. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-14/02
|O |– Posegi v območju naravne vrednote naj | |
|
|
| |se omejijo na najmanjšo možno mero. | |
|
|
| |– Ohranja naj se morfologija naravne | |
|
|
| |vrednote. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-14/03
|K2 |– Območje za lokostrelce, možno izvajanje | |
|
|
| |dejavnosti v obstoječih okvirih. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-14/04
|ZS |– Območje opuščenega kamnoloma se sanira | |
|
|
| |v površine za šport in rekreacijo | |
|
|
| |(plezanje, lokostrelstvo itd.). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Grajski
|ZP |– Območje parkirnih površin, namenjenih | |
|
|hrib
| |prebivalcem starega mestnega jedra. | |
|
|ŠK-15/01
| |Parkirne površine pomenijo začasno | |
|
|
| |rešitev do izvedbe podzemnih garaž na | |
|
|
| |območju tovarne LTH Ulitki, ki se preseli | |
|
|
| |v industrijsko cono. | |
|
|
| |– Objekt oranžerije se ohranja in se | |
|
|
| |prenovi za potrebe gostinske dejavnosti. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-15/02
|ZD |– Ohranja se primarna raba, gospodarjenje | |
|
|ŠK-15/06
| |z gozdovi. Gradnja nezahtevnih in | |
|
|
| |enostavnih objektov razen pomožnih | |
|
|
| |infrastrukturnih objektov, urbane opreme | |
|
|
| |in sprehajalnih poti ni dopustna. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-15/03
|ZP |– Območje grajskih vrtov, urejanje vrtov, | |
|
|
| |ureditev otroškega igrišča, urbana | |
|
|
| |oprema. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-15/04
|CU |– Območje gradu, prenova objekta. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-15/05
|ZD |– V naravi kmetijska zemljišča. | |
|
|
| |Preprečevanje zaraščanja. Ohranja se | |
|
|
| |primarna raba. | |
|
|
| |– Urejanje pešpoti, postavitev urbane | |
|
|
| |opreme, spominska obeležja. | |
|
|
| |– Dovoljena gradnja podzemne garažne | |
|
|
| |hiše. | |
|
|
| |– Gradnja nezahtevnih in enostavnih | |
|
|
| |objektov razen pomožnih infrastrukturnih | |
|
|
| |objektov, urbane opreme in sprehajalnih | |
|
| |
|poti ni dopustna. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Staro
|CU |– Predvidena izdelava OPPN. Do sprejetja | |
|
|mestno
| |OPPN velja Odlok o spremembah in | |
|
|jedro
| |dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu | |
|
|ŠK-16/01
| |prenove starega mestnega jedra Škofje | |
|
|
| |Loke (Uradni list RS, št. 92/03). | |
|
|
| |– Za območje klavnice je sprejet | |
|
|
| |izvedbeni akt, ki določa časovni okvir za | |
|
|
| |preselitev klavnice izven območja | |
|
|
| |mestnega jedra. Na tem mestu se zgradijo | |
|
|
| |mestna tržnica in peš povezava (brv) z | |
|
|
| |območjem Tehnik, manjše otroško igrišče z | |
|
|
| |zelenimi površinami in prireditveni | |
|
|
| |prostor s parkirišči. | |
|
|
| |– OPPN se izdela na podlagi izbrane | |
|
|
| |rešitve javnega natečaja. | |
|
|
| |– Posebno pozornost je treba posvetiti | |
|
|
| |urejanju brežin Sore. Kjer je to mogoče, | |
|
|
| |se uredi dostop do Sore. | |
|
|
| |– Velikost trgovskih stavb do 150 m2 BEP. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-16/02
|CU |– Predvidena izdelava OPPN. Do sprejetja | |
|
|
| |OPPN velja Odlok o zazidalnem načrtu | |
|
|
| |prenove starega mestnega jedra Škofje | |
|
|
| |Loke (Uradni vestnik Gorenjske, št. | |
|
|
| |10/84, Uradni list RS, št. 92/03, 94/08). | |
|
|
| |– Na območju se ohranja in umešča | |
|
|
| |trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, | |
|
|
| |socialne, kulturne, verske in podobne | |
|
|
| |dejavnosti, prav tako je to območje | |
|
|
| |namenjeno tudi bivanju. | |
|
|
| |– Ureja se brežine Sore. Kjer je to | |
|
|
| |mogoče, se uredi dostop do Sore. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Nekdanje
|SSa |– Območje se delno prenovi s prenovo | |
|
|Karlovško
| |komunalne in prometne infrastrukture. | |
|
|predmestje
| |– Pri gradnjah je treba upoštevati | |
|
|ŠK-17
| |prostorsko integriteto in pričevalnost | |
|
|
| |ter dominantnost dediščine. Glede | |
|
|
| |oblikovanja se upoštevajo določila | |
|
|
| |posebnih prostorsko-izvedbenih pogojev za | |
|
| |
|varovana in zavarovana območja – jedra. | |
|
|
| |– Območje ostaja pretežno stanovanjsko s | |
|
|
| |posameznimi dopolnilnimi dejavnostmi. | |
|
|
| |Namenjeno je predvsem individualni | |
|
|
| |stanovanjski gradnji. | |
|
|
| |– Na območjih oziroma objektih, ki niso | |
|
|
| |varovani kot stavbna dediščina, so kot | |
|
|
| |nadomestne gradnje dovoljeni | |
|
|
| |prostostoječi objekti ali vrstne hiše. | |
|
|
| |Upoštevanje višinskih gabaritov | |
|
|
| |kvalitetno oblikovanih objektov na | |
|
|
| |območju ter tlorisnih gabaritov, ki naj | |
|
|
| |ne presegajo tlorisne velikosti in | |
|
|
| |razmerja stranic kvalitetno oblikovanih | |
|
|
| |objektov na območju. | |
|
|
| |– Oblikovanje objektov naj upošteva | |
|
|
| |oblikovanje fasad stavbne dediščine v | |
|
|
| |razporeditvi oken oziroma fasadnih | |
|
|
| |odprtin. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Krancelj |
K2, G |– Ohranjanje primarne rabe. | |
|
|ŠK-18
| |– Ureditev območja z ureditvijo pešpoti | |
|
|
| |in kolesarskih poti, razgledišč, ki naj | |
|
|
| |bodo urejeni sonaravno. | |
|
|
| |– Gradnja majhnih stavb in stavb kot | |
|
|
| |dopolnitev obstoječe pozidave ni | |
|
|
| |dovoljena. Gradnja pomožnih kmetijsko- | |
|
|
| |gozdarskih objektov, kot so rastlinjaki, | |
|
|
| |kozolci, seniki, ni dovoljena. Gradnja | |
|
|
| |čebelnjakov je dovoljena samo na | |
|
|
| |neizpostavljenih delih, ki niso v | |
|
|
| |vedutnem pasu starega mestnega jedra in | |
|
|
| |gradu. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Ob
|K1, K2,|– Ob vodotoku se sonaravno uredi pešpot | |
|
|Poljanski
|G |in kolesarsko stezo. | |
|
|Sori
| |– Varuje se obstoječi obrežni | |
|
|ŠK-020
| |vegetacijski pas ob Poljanski Sori, na | |
|
|ŠK-021
| |predelih brez vegetacijskega pasu pa naj | |
|
|
| |se ga vzpostavi. | |
|
|
| |– V brežine in strugo Poljanske Sore naj | |
|
|
| |se ne posega. | |
|
|
| |– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in | |
|
|
| |ureditev naj bodo čim bolj naravnega | |
|
|
| |izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih | |
|
|
| |materialov itd.). | |
|
|
| |– Dopustno je oblikovanje piknik | |
|
|
| |prostorov ob vodotoku. | |
|
|
| |– Dopustni pomožni kmetijsko-gozdarski | |
|
|
| |objekti: kozolec, poljske poti. | |
|
|
| |– Ohranjata se obrežna vegetacija in | |
|
|
| |morfologija struge. | |
|
|
| |– Na območju ni dovoljeno dvigovati | |
|
|
| |urejene kote terena. | |
|
|
| |– Dejavnosti in posegi naj se načrtujejo | |
|
|
| |v odmiku, ki zagotavlja ohranjanje | |
|
|
| |lastnosti naravne vrednote. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-20/02
|ZS |– Manjše območje površin za šport in | |
|
|
| |rekreacijo. Obstoječe nogometno igrišče | |
|
|
| |se ohranja. | |
|
|
| |– Ureditev športnih igrišč je dovoljena | |
|
|
| |brez spreminjanja višine urejene kote | |
|
|
| |terena. | |
|
|
| |– Znotraj območja se po predhodno | |
|
|
| |izvedenih omilitvenih protipoplavnih | |
|
|
| |ukrepih lahko uredita avtokamp in | |
|
|
| |parkirišče za avtodome. | |
|
|
| |– Dejavnosti in posegi naj se načrtujejo | |
|
|
| |v odmiku, ki zagotavlja ohranjanje | |
|
|
| |lastnosti naravne vrednote. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Žovšče
|K1, G, |– Na območjih, ki se ohranjajo v primarni | |
|
|ŠK-22
|K2 |namenski rabi, je dovoljeno urejanje | |
|
|
| |pešpoti in kolesarskih poti. Na gozdnih | |
|
|
| |površinah so dopustni gospodarjenje z | |
|
|
| |gozdovi, gradnja gozdnih cest, grajenih | |
|
|
| |gozdnih vlak in gozdnih učnih poti. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-22/02
|PC |– Veljavni OPPN: Odlok o lokacijskem | |
|
|
| |načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice | |
|
|
| |Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, | |
|
|
| |odsek 1110) (Uradni list RS, št. 48/02). | |
|
|
| |Prometna navezava za predvideno območje | |
|
|
| |individualne stanovanjske gradnje. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-22/03
|SSa |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Proste površine za individualno | |
|
|
| |stanovanjsko gradnjo. | |
|
|
| |– Gradnja je dovoljena po predhodni | |
|
|
| |ureditvi prometnega dostopa in ureditvi | |
|
|
| |druge javne gospodarske infrastrukture. | |
|
|
| |– Na območju za individualno stanovanjsko | |
|
|
| |gradnjo se mora urediti potrebne površine | |
|
|
| |za otroško igrišče. | |
|
|
| |– Predvidena gostota prebivalstva do 80 | |
|
|
| |preb./ha. | |
|
|
| |– Predvidene ureditve: | |
|
|
| |– ureditev zahodnega roba, | |
|
|
| |– ureditev peš povezav z zelenim | |
|
|
| |zaledjem, | |
|
|
| |– ureditev dostopa z južne obvoznice, | |
|
|
| |– rob ob predvideni južni obvoznici se | |
|
|
| |ustrezno krajinsko uredi. | |
|
|
| |– Priporočena tipologija: | |
|
|
| |– Predlaga se stanovanjska gradnja nižjih | |
|
|
| |oziroma srednjih gostot, primerna je | |
|
| |
|gosta nizka zazidava v obliki | |
|
|
| |prostostoječih individualnih hiš oziroma | |
|
|
| |vrstnih hiš. | |
|
|
| |– Priporočena izraba: FI od 0.40 do 0.50. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Kopališče
|K1 |– Območja se ohranjajo v primarni | |
|
|Sora
| |namenski rabi. Urejanje pešpoti in | |
|
|ŠK-23
| |kolesarskih poti. Na gozdnih površinah | |
|
|
| |dopustno gospodarjenje z gozdovi, gradnja | |
|
|
| |gozdnih cest, grajena gozdna vlaka, | |
|
|
| |gozdna učna pot. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-23/01
|ZD |– Zeleni pas ob vodotoku in vodotok se | |
|
|ŠK-23/06
| |ohranja, sonaravno se ureja brežine | |
|
|ŠK-23/07
| |vodotoka, ohranjata se obrežna vegetacija | |
|
|
| |in morfologija struge, urejajo se pešpoti | |
|
|
| |in dostopi do vode. | |
|
|
| |– Gradnja nezahtevnih in enostavnih | |
|
|
| |objektov razen pomožnih infrastrukturnih | |
|
|
| |objektov, urbane opreme in sprehajalnih | |
|
|
| |poti ni dopustna. | |
|
|
| |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|
| |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|
| |vrednote, kar ne velja za obstoječe | |
|
|
| |objekte MHE, lokacije, kjer so v | |
|
|
| |preteklosti stali mlini, žage ali | |
|
|
| |kovačije ter objekte MHE v gradnji. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-23/02
|ZD |– Zeleni pas ob vodotoku in vodotok se | |
|
|ŠK-23/05
| |ohranjata, sonaravno se ureja brežine | |
|
|
| |vodotoka, ohranja se obrežna vegetacija | |
|
|
| |in morfologija struge. | |
|
|
| |– Ohranja se primarna namenska raba K1. | |
|
|
| |– Obstoječi vrtički se ohranjajo brez | |
|
|
| |možnosti gradnje spremljajočih objektov | |
|
|
| |in infrastrukture. | |
|
|
| |– Gradnja nezahtevnih in enostavnih | |
|
|
| |objektov je dopustna izključno za potrebe | |
|
|
| |lastnikov objektov na meji enote – | |
|
|
| |veljajo določila za pomožne kmetijske | |
|
|
| |objekte za podrobnejšo namensko rabo K1 | |
|
|
| |ter gradnja pomožnih infrastrukturnih | |
|
|
| |objektov, urbane opreme in sprehajalnih | |
|
|
| |poti. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-23/03
|ZS |– Obstoječe nogometno igrišče se ohranja, | |
|
|
| |kota urejenega terena se ne sme | |
|
|
| |spreminjati. Znotraj območja se po | |
|
|
| |predhodno izvedenih omilitvenih | |
|
|
| |protipoplavnih ukrepih lahko zgradijo | |
|
|
| |dopolnilni objekti. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-23/04
|PO |– Obstoječe parkirišče se razširi in | |
|
|
| |uredi, kota urejenega terena se ne sme | |
|
|
| |spreminjati. Gradnja objektov možna po | |
|
|
| |predhodno izvedenih omilitvenih | |
|
|
| |protipoplavnih ukrepih. | |
|
|
| |– Parkirišče se ne sme širiti v naravno | |
|
|
| |vrednoto. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-23/08
|ZS |– Znotraj območja se po predhodno | |
|
|
| |izvedenih omilitvenih protipoplavnih | |
|
|
| |ukrepih prenovi oziroma uredi območje | |
|
|
| |letnega kopališča, preveri možnost | |
|
|
| |umestitve zimskega bazena. Sprejme se | |
|
|
| |vrsto ukrepov za vzpostavitev in | |
|
|
| |zagotavljanje ustrezne kakovosti vode | |
|
|
| |Poljanske Sore in opredeli območje | |
|
|
| |kopalnih voda. | |
|
|
| |– Na območju je dopustna gradnja | |
|
|
| |gostinskega lokala, v okviru katerega je | |
|
|
| |možna postavitev kegljišča. Na območju se | |
|
|
| |lahko uredi avtokamp in parkirišče za | |
|
|
| |avtodome. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Puštal
|SSa |– Omejitev višine objektov na največ 9,00 | |
|
|ŠK-24/01
| |m. | |
|
|
| |– Oblikovanje streh: dvokapnice naklona | |
|
|
| |40° do 45° z rdečo kritino. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-24/02
|CDc |– Vse obstoječe zelene površine se v | |
|
|
| |celoti ohranja. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-24/04
|CU |– Območje Puštalskega gradu. | |
|
|
| |– Umeščanje proizvodnih in obrtnih | |
|
|
| |dejavnosti ni dovoljeno. | |
|
|
| |– Ohranjanje gradbene linije. | |
|
|
| |– Gradnja nezahtevnih in enostavnih | |
|
|
| |objektov: majhnih stavb in majhnih stavb | |
|
|
| |kot dopolnitev obstoječe pozidave ni | |
|
|
| |dovoljena. | |
|
|
| |– Velikost trgovskih stavb do 50 m2 BEP. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-24/05
|SSa |– Na poplavnem delu območja so gradnje | |
|
|
| |možne po predhodno izvedenih omilitvenih | |
|
|
| |protipoplavnih ukrepih. | |
|
|
| |– Omejitev višine objektov na največ 9,00 | |
|
|
| |m. | |
|
|
| |– Oblikovanje streh: dvokapnice naklona | |
|
|
| |40° do 45° z rdečo kritino. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-24/06
|ZS |– Območje je namenjeno zelenim površinam | |
|
|
| |z možnostjo ureditve parkiranja za enoto | |
|
|
| |urejanja prostora ŠK 023/08 po predhodno | |
|
|
| |izvedenih omilitvenih protipoplavnih | |
|
|
| |ukrepih. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Selška
|VC |– Ohranjanje primarne namenske rabe. | |
|
|Sora
| |– Zelene površine je treba ohranjati v | |
|
|center
| |največji možni meri. | |
|
|ŠK-25
| |– Kjer je to mogoče, naj se vzpostavi | |
|
|
| |stik z vodo. | |
|
|
| |– Pri urejanju brežin, ki se jih ne more | |
|
|
| |urejati sonaravno, se uporablja naravne | |
|
|
| |materiale. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-25/01
|ZD |– Zelene površine je treba ohranjati v | |
|
|ŠK-25/02
| |največji možni meri. | |
|
|ŠK-25/03
| |– Kjer je to mogoče, naj se vzpostavi | |
|
|ŠK-25/04
| |stik z vodo. | |
|
|ŠK-25/05
| |– Pri urejanju brežin, ki se jih ne more | |
|
|ŠK-25/06
| |urejati sonaravno, se uporablja naravne | |
|
|ŠK-25/07
| |materiale. | |
|
|
| |– Gradnja nezahtevnih in enostavnih | |
|
|
| |objektov razen pomožnih infrastrukturnih | |
|
|
| |objektov, urbane opreme in sprehajalnih | |
|
|
| |poti ni dovoljena. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Med
|SSa |– Območje obstoječe enodružinske | |
|
|Kidričevo
| |stanovanjske gradnje. | |
|
|cesto in
| |– Na območju do izvedbe omilitvenih | |
|
|Soro
| |protipoplavnih ukrepov dovoljene | |
|
|ŠK-26/01
| |rekonstrukcije, spremembe namembnosti | |
|
|
| |legalno zgrajenih objektov. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-26/02
|SSa |– Območje obstoječe enodružinske | |
|
|
| |stanovanjske gradnje. | |
|
|
| |– Ureditev prometnega in komunalnega | |
|
|
| |omrežja ter plinifikacija območja. | |
|
|
| |– FI do 0,50. | |
|
|
| |– FZ do 0,50. | |
|
|
| |– FZOP nad 0,30. | |
|
|
| |– Posamezne nadzidave obstoječih vrstnih | |
|
|
| |hiš niso dovoljene. | |
|
|
| |– Obvezna je poenotenost osnovnih | |
|
|
| |gabaritov, streh in fasad objektov v | |
|
|
| |nizih in vrstah. | |
|
|
| |– Drugi pogoji: | |
|
|
| |– Dozidave so dopustne na fasadi, ki ni | |
|
| |
|obrnjena proti javnemu prostoru, v | |
|
|
| |primeru končnega objekta v nizu in ob | |
|
|
| |upoštevanju dopustne izrabe ter skupnih | |
|
|
| |pogojev glede odmikov. | |
|
|
| |– Nadzidave so dopustne, če se uredijo po | |
|
|
| |celotnem nizu, vrsti in če se s tem ne | |
|
|
| |preseže faktorjev FZ in FI ter FZOP. | |
|
|
| |– Zagotovi se skladna prenova niza, vrste | |
|
|
| |oziroma medsebojna usklajenost posamičnih | |
|
|
| |prenov v nizu. | |
|
|
| |– Postavljanje majhnih stavb in majhnih | |
|
|
| |stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave | |
|
|
| |naj upošteva gradbene meje. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-26/03
|CDz |– Območje zdravstvenega doma se ohranja. | |
|
|
| |– Dovoljena gradnja in urejanje podzemnih | |
|
|
| |parkirišč, garažne hiše za rešitev | |
|
|
| |problema parkiranja. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-26/04
|CU |– Ohranjanje obstoječih višinskih | |
|
|
| |gabaritov in s tem vedutni pogledi na | |
|
|
| |staro mestno jedro. | |
|
|
| |– Umestitev drevoreda, razen kjer zaradi | |
|
|
| |prometne varnosti to ni izvedljivo. | |
|
|
| |– Dovoljeni višinski gabarit (K) + P + 1 | |
|
|
| |+ Po. | |
|
|
| |– Dovoljena je gradnja bencinskega | |
|
|
| |servisa. | |
|
|
| |– Velikost trgovskih stavb ne sme | |
|
|
| |presegati 150 m2 BEP. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-26/05
|SSa |– Tipologija objektov: a, b, ac. | |
|
|
| |– Območje obstoječe enodružinske | |
|
|
| |stanovanjske gradnje. | |
|
|
| |– Ureditev prometnega in komunalnega | |
|
|
| |omrežja ter plinifikacija območja. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-26/06
|SSs |– Veljavni OPPN: ZN (UVG 32/81, 21/86), | |
|
|
| |Odlok o dopolnitvah Odloka o zazidalnem | |
|
|
| |načrtu za stanovanjsko naselje Pod Plevno | |
|
|
| |(Uradni list RS, št. 74/06, popr. 85/10). | |
|
|
| |– Predvidena plinifikacija območja. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Kamnitnik
| |– Gradnja na tem območju se izvaja fazno: | |
|
|I ŠK-27
| |1. faza izgradnje – OLN Kamnitnik I in II | |
|
|
| |(ŠK-27/11) | |
|
|
| |(veljavna OPPN), | |
|
|
| |2. faza izgradnje območja ŠK-27/08, ŠK- | |
|
|
| |27/09, ŠK-27/07, ŠK-27/04, ŠK-27/10, | |
|
|
| |3. faza izgradnje območje ŠK-27/01, | |
|
|
| |4. faza izgradnje območje ŠK 28/02. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-27/01
|CU |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Predvidena podrobnejša namenska raba in | |
|
|
| |dopustne dejavnosti: centralne dejavnosti | |
|
|
| |(šola, vrtec, dom za starejše, zdravstvo | |
|
|
| |po potrebi), oskrbne dejavnosti za | |
|
|
| |potrebe območja, večstanovanjska gradnja, | |
|
|
| |površine za šport in rekreacijo, parkovne | |
|
|
| |površine, enostanovanjska strnjena | |
|
|
| |gradnja na robovih območja, otroško | |
|
|
| |igrišče. | |
|
|
| |– Pred izdelavo OPPN izdelati strokovne | |
|
|
| |podlage, kjer se preveri obstoječe | |
|
|
| |kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem | |
|
|
| |otroško varstvo, varstvo starejših in | |
|
|
| |osnovno šolstvo). Če se izkaže potreba po | |
|
|
| |izgradnji novih kapacitet posameznih | |
|
|
| |družbenih dejavnosti, se te umesti | |
|
|
| |znotraj območja. Gradnja na območju je | |
|
|
| |dovoljena po zagotovitvi ustreznih | |
|
|
| |kapacitet družbenih dejavnosti. Če | |
|
|
| |posamezne družbene dejavnosti niso že | |
|
|
| |zagotovljene znotraj območij ŠK-27/08, | |
|
|
| |ŠK-27/09, se jih umesti znotraj tega | |
|
|
| |območja. | |
|
|
| |– Faznost pozidave: | |
|
|
| |– Možna je fazna pozidava območja. V tem | |
|
|
| |primeru se lahko izdela več OPPN, a je | |
|
|
| |potrebna predhodna skupna strokovna | |
|
|
| |podlaga v smislu skupnih usmeritev glede | |
|
|
| |reševanja prometnega napajanja celotnega | |
|
|
| |območja Kamnitnik in celotnega območja s | |
|
|
| |podrobnejšo namensko rabo CU, | |
|
|
| |oblikovanjem peš in kolesarskih povezav, | |
|
|
| |reševanjem komunalne infrastrukture za | |
|
|
| |celotno območje. V strokovni podlagi se | |
|
|
| |obdela tudi izvedba prej navedenih vsebin | |
|
|
| |v posamezni fazi. | |
|
|
| |– Za oblikovanje območja je treba izvesti | |
|
|
| |javni natečaj. | |
|
|
| |– Promet: | |
|
|
| |– Območje se prometno navezuje na novo | |
|
|
| |mestno napajalno cesto, ki se bo | |
|
|
| |navezovala na predvideni križišči severne | |
|
|
| |obvoznice. Cesta naj ima vozišča za | |
|
|
| |motorni promet široka 3,00 m, kolesarsko | |
|
|
| |stezo in pločnik. Ob cesti se zasadi vsaj | |
|
|
| |enostranski drevored. | |
|
|
| |– Čez območje poteka peš povezava iz | |
|
|
| |smeri Kamnitnika čez predvideno severno | |
|
|
| |obvoznico do območja zelenih površin | |
|
|
| |Sušce in Gorajt. Pešpot mora biti | |
|
|
| |povezana s predvideno peš povezavo čez | |
|
|
| |hrib Kamnitnik do Kidričeve ceste. | |
|
|
| |– Na območje se umesti otroško igrišče, | |
|
|
| |ki upošteva potrebe vseh starostnih | |
|
| |
|skupin otrok. | |
|
|
| |– Oblikovanje območja: | |
|
|
| |– Na območju se oblikuje osrednja javna | |
|
|
| |površina (trg, aleja itd.), na katero se | |
|
|
| |navezuje družbene dejavnosti. | |
|
|
| |– Potrebne družbene dejavnosti naj se | |
|
|
| |umesti na jugozahodnem delu območja proti | |
|
|
| |Kamnitniku. Na ta del se umesti tudi | |
|
|
| |površine za šport in rekreacijo. V | |
|
|
| |primeru izgradnje osnovne šole na območju | |
|
|
| |se te površine umesti v sklopu površin | |
|
|
| |šole. | |
|
|
| |– V primeru, da se s strokovno podlago, | |
|
|
| |kjer se preveri obstoječe kapacitete | |
|
|
| |družbenih dejavnosti (predvsem otroško | |
|
|
| |varstvo, varstvo starejših in osnovno | |
|
|
| |šolstvo) ugotovi, da so vse te vrste | |
|
|
| |družbenih dejavnosti na širšem | |
|
|
| |obravnavanem območju ŠK- 27 že | |
|
|
| |zagotovljene, se površine, namenjene | |
|
|
| |posameznim družbenim dejavnostim, lahko | |
|
|
| |namenijo večstanovanjski gradnji. V | |
|
|
| |primeru, da se na območju zgradi dom za | |
|
|
| |starejše občane, se lahko površine, | |
|
|
| |namenjene posameznim družbenim | |
|
|
| |dejavnostim, namenijo varovanim | |
|
|
| |stanovanjem. | |
|
|
| |– Večstanovanjsko gradnjo se umesti v | |
|
|
| |delu med obvoznico in mestno napajalno | |
|
|
| |cesto. | |
|
|
| |– Vzhodno od mestne napajalne ceste se | |
|
|
| |umesti strnjeno individualno gradnjo. | |
|
|
| |– Oblikovanje objektov: | |
|
|
| |– Tipologija objektov av – manjši | |
|
|
| |podolgovati bloki, lahko dupleksi, višina | |
|
|
| |objektov od (K) + P + 3 ob obvoznici do | |
|
|
| |(K) + P + 2 ob mestni napajalni cesti. | |
|
|
| |Oblikovanje objektov mora biti enotno za | |
|
|
| |celotno območje. | |
|
|
| |– Parkirišča – garaže naj se zgradijo v | |
|
|
| |kletnih etažah. Pritlične etaže ob mestni | |
|
|
| |napajalni cesti naj imajo javni program. | |
|
|
| |– Tipologija objektov b – območje | |
|
|
| |strnjene individualne gradnje. Lega, | |
|
|
| |oblikovanje in tip strnjene gradnje naj | |
|
|
| |upoštevajo izoblikovanost reliefa, | |
|
|
| |osončenost. Višinski gabariti največ (K) | |
|
|
| |+ P + 1. | |
|
|
| |– Tipologija objektov c – oblikovanje | |
|
|
| |objektov družbenih dejavnosti naj bo za | |
|
|
| |celotno območje skladno. | |
|
|
| |– Izraba območja: FI 0,80 do 1,00. | |
|
|
| |– Predvidena gostota pozidave na območju | |
|
|
| |individualne gradnje prb. 100 preb./ha, | |
|
|
| |na območju večstanovanjske gradnje pa do | |
|
|
| |150 preb./ha. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-27/02
|SSa |– Območje se navezuje na obstoječe | |
|
|
| |prometnice, katere je potrebno pri | |
|
|
| |prometnem urejanju celotnega območja | |
|
|
| |obravnave navezati na novo prometno | |
|
|
| |omrežje. | |
|
|
| |– Višinski gabarit ne sme presegati | |
|
|
| |višine obstoječih objektov. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-27/03
|ZD |– Območje zelenih površin, ki obsega | |
|
|
| |najbolj izpostavljen del hriba Kamnitnik | |
|
|
| |in se povezuje z območjem zelenih površin | |
|
|
| |ob Sušci. | |
|
|
| |– Na območju naj se ohranjajo obstoječa | |
|
|
| |raba zemljišč in obstoječa drevesna in | |
|
|
| |grmovna vegetacija. | |
|
|
| |– Zahodni robni del naj bo zasajen z | |
|
|
| |visoko drevesno vegetacijo, ki bo ločila | |
|
|
| |grajene strukture od odprtega prostora. | |
|
|
| |Dovoljene le parterne ureditve. | |
|
|
| |– Preko območja naj se uredijo peš | |
|
|
| |povezovalne poti posameznih območij | |
|
|
| |Kamnitnika kot celote in povezave z | |
|
|
| |območji, na katere meji obravnavano | |
|
|
| |območje. | |
|
|
| |– Pešpoti naj se izvedejo v peščeni | |
|
|
| |površini s potrebno urbano opremo, | |
|
|
| |klopmi, koši za smeti, prostori za | |
|
|
| |posedanje z razgledom. Na območju se | |
|
|
| |lahko uredijo tudi površine za otroško | |
|
|
| |igrišče ob območju SSv/3. | |
|
|
| |– Promet: | |
|
|
| |– Čez območje ali ob območju je možno | |
|
|
| |speljati primarno mestno napajalno cesto, | |
|
|
| |ki pa naj bo v primeru prečkanja območja | |
|
|
| |speljana tako, da je na najvišjem delu | |
|
|
| |hriba Kamnitnik vkopana oziroma je možen | |
|
|
| |nivojski peš prehod čez cesto. | |
|
|
| |– Čez območje poteka peš povezava iz | |
|
|
| |smeri Kamnitnika čez predvideno severno | |
|
|
| |obvoznico do območja zelenih površin | |
|
|
| |Sušce in Gorajt. Pešpot mora biti | |
|
|
| |povezana s predvideno peš povezavo čez | |
|
|
| |hrib Kamnitnik do Kidričeve ceste. | |
|
|
| |– Dopustni sta gradnja nezahtevnih in | |
|
|
| |enostavnih objektov za podrobnejšo | |
|
|
| |namensko rabo K1 in gradnja pomožnih | |
|
|
| |infrastrukturnih objektov, urbane opreme | |
|
|
| |in sprehajalnih poti. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-27/04
|SSv |– Predvideni OPPN. | |
|
| |
|– Predvidena podrobnejša namenska raba: | |
|
|
| |večstanovanjska gradnja. | |
|
|
| |– Usmeritve za izdelavo OPPN: | |
|
|
| |– Pred izdelavo OPPN izdelati strokovne | |
|
|
| |podlage, kjer se preveri obstoječe | |
|
|
| |kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem | |
|
|
| |otroško varstvo, varstvo starejših in | |
|
|
| |osnovno šolstvo) za celotno 2. fazo | |
|
|
| |gradnje območja ŠK-27 Kamnitnik I. Če se | |
|
|
| |izkaže potreba po izgradnji novih | |
|
|
| |kapacitet posameznih družbenih | |
|
|
| |dejavnosti, je gradnja na območju | |
|
|
| |dovoljena po zagotovitvi ustreznih | |
|
|
| |kapacitet. | |
|
|
| |– Gradnja na območju ob navezavi na | |
|
|
| |obstoječe prometno omrežje ni pogojena z | |
|
|
| |izgradnjo novega prometnega omrežja na | |
|
|
| |obravnavanem območju. | |
|
|
| |– Dopustne dejavnosti poleg bivanja: | |
|
|
| |nemoteče spremljajoče storitvene | |
|
|
| |dejavnosti v pritličju. | |
|
|
| |– Oblikovanje območja: | |
|
|
| |– Prometni dostop do območja se lahko | |
|
|
| |uredi preko obstoječih prometnic | |
|
|
| |(Tavčarjeva ulica) ali pa s predvidene | |
|
|
| |mestne napajalne ceste, če se odloči za | |
|
|
| |tovrstno prometno urejanje območja. | |
|
|
| |– Oblikovanje objektov: tipologija | |
|
|
| |objektov: av – manjši podolgovati bloki, | |
|
|
| |lahko dupleksi, višina za eno etažo | |
|
|
| |manjša kot pri obstoječih | |
|
|
| |večstanovanjskih blokih na jugu. Višina | |
|
|
| |objektov se niža od juga proti severu za | |
|
|
| |eno etažo. Od (K) + P + 3 do (K) + P + 2 | |
|
|
| |na severu. | |
|
|
| |– Oblikovanje objektov mora biti enotno | |
|
|
| |za celotno območje in upoštevati | |
|
|
| |oblikovanje obstoječih večstanovanjskih | |
|
|
| |objektov. | |
|
|
| |– Parkirišča – garaže naj se zgradijo v | |
|
|
| |kletnih etažah. | |
|
|
| |– Predvidena gostota pozidave prb. 150 | |
|
| |
|preb./ha. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-27/06
|SSa |– Umestitev drevoreda ob Kidričevi cesti, | |
|
|
| |razen, kjer zaradi prometne varnosti to | |
|
|
| |ni izvedljivo. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-27/07
|SSv |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Predvidena podrobnejša namenska raba: | |
|
|
| |večstanovanjska gradnja. | |
|
|
| |– Usmeritve za izdelavo OPPN: | |
|
|
| |– Pred izdelavo OPPN izdelati strokovne | |
|
|
| |podlage, kjer se preveri obstoječe | |
|
|
| |kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem | |
|
|
| |otroško varstvo, varstvo starejših in | |
|
|
| |osnovno šolstvo) za celotno 2. fazo | |
|
|
| |gradnje območja ŠK-27 Kamnitnik I. Če se | |
|
|
| |izkaže potreba po izgradnji novih | |
|
|
| |kapacitet posameznih družbenih | |
|
|
| |dejavnosti, je gradnja na območju | |
|
|
| |dovoljena po zagotovitvi ustreznih | |
|
|
| |kapacitet. | |
|
|
| |– Gradnja na območju ob navezavi na | |
|
|
| |obstoječe prometno omrežje ni pogojena z | |
|
|
| |izgradnjo novega prometnega omrežja na | |
|
|
| |obravnavanem območju. | |
|
|
| |– Dopustne dejavnosti poleg bivanja: | |
|
|
| |nemoteče spremljajoče storitvene | |
|
|
| |dejavnosti v pritličju stavb. | |
|
|
| |– Na območje se umesti otroško igrišče, | |
|
|
| |ki upošteva potrebe vseh starostnih | |
|
|
| |skupin otrok, če v bližini oziroma | |
|
|
| |znotraj območja obstoječega OLN Kamnitnik | |
|
|
| |I in II ni umeščenega otroškega igrišča. | |
|
|
| |– Oblikovanje območja: | |
|
|
| |– Območje se oblikuje tako, da se znotraj | |
|
|
| |celotnega območja predvidi manjši center | |
|
|
| |z osrednjimi javnimi površinami. | |
|
|
| |– Pomembnejše dostopne ceste imajo širino | |
|
|
| |vozišča 2,75 m, kolesarske steze in | |
|
|
| |pločnike. Kolesarski promet je lahko na | |
|
|
| |vozišču za motorni promet, če so za to | |
|
|
| |izpolnjeni pogoji. | |
|
|
| |– Ob pomembnejših dostopnih cestah je | |
|
|
| |obvezno predvideti enostranski drevored. | |
|
|
| |– Čez območje je treba predvideti peš | |
|
|
| |povezave proti območjem zelenih površin | |
|
|
| |(hrib Kamnitnik, območje Sušce itd.) | |
|
|
| |– Oblikovanje objektov: tipologija | |
|
|
| |objektov: av – manjši bloki enake višine, | |
|
|
| |kakršna je predvidena za večstanovanjsko | |
|
|
| |gradnjo na območju OLN Kamnitnik I. | |
|
|
| |– Oblikovanje objektov mora biti enotno | |
|
|
| |za celotno območje. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|
| |– Parkirišča – garaže naj se zgradijo v | |
|
|
| |kletnih etažah. | |
|
|
| |– Lega objektov in oblikovanje objektov | |
|
|
| |naj sledi legi in oblikovanju objektov | |
|
|
| |predvidenih večstanovanjskih objektov na | |
|
|
| |območju OLN Kamnitnik I. | |
|
|
| |– Izraba območja: | |
|
|
| |– FSI do 1,00. | |
|
|
| |– Predvidena gostota pozidave prb. 100 | |
|
|
| |preb./ha. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-27/08
|SSs |– Predvideni način urejanja: OPPN. | |
|
|
| |– Predvidena podrobnejša namenska raba: | |
|
|
| |strnjena enodružinska gradnja z | |
|
|
| |dopolnilnimi oskrbnimi dejavnostmi samo | |
|
|
| |za potrebe območja. | |
|
|
| |– Usmeritve za izdelavo OPPN: | |
|
|
| |– Pred izdelavo OPPN izdelati strokovne | |
|
|
| |podlage, kjer se preveri obstoječe | |
|
|
| |kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem | |
|
|
| |otroško varstvo, varstvo starejših in | |
|
|
| |osnovno šolstvo) za celotno 2. fazo | |
|
|
| |gradnje območja ŠK-27 Kamnitnik I. Če se | |
|
|
| |izkaže potreba po izgradnji novih | |
|
|
| |kapacitet posameznih družbenih | |
|
|
| |dejavnosti, se te lahko umesti znotraj | |
|
|
| |območja. Dovoljena umestitev ene | |
|
|
| |dejavnosti. | |
|
|
| |– Možna je fazna pozidava območja, v tem | |
|
|
| |primeru se lahko izdela več OPPN, a je | |
|
|
| |potrebna predhodna skupna strokovna | |
|
|
| |podlaga v smislu skupnih usmeritev glede | |
|
|
| |reševanja prometnega napajanja celotnega | |
|
|
| |območja Kamnitnik, oblikovanja peš in | |
|
|
| |kolesarskih povezav in reševanja | |
|
|
| |komunalne infrastrukture za celotno | |
|
|
| |območje. V strokovni podlagi se obdela | |
|
|
| |tudi izvedba prej navedenih vsebin v | |
|
|
| |posamezni fazi. | |
|
|
| |– Dopustne dejavnosti poleg bivanja, | |
|
|
| |otroškega varstva, osnovnega šolstva in | |
|
|
| |varstva starejših občanov so še nemoteče | |
|
|
| |spremljajoče storitvene dejavnosti, | |
|
|
| |manjše trgovine za oskrbo območja in | |
|
|
| |manjši gostinski lokali. | |
|
|
| |– Na območje se umesti otroško igrišče, | |
|
|
| |ki upošteva potrebe vseh starostnih | |
|
|
| |skupin otrok. | |
|
|
| |– Otroško igrišče se predvidi za potrebe | |
|
|
| |območij ŠK-27/08 in ŠK-27/09 ali samo | |
|
|
| |območje ŠK-27/08. | |
|
|
| |– Oblikovanje območja: | |
|
|
| |– Območje se oblikuje tako, da se znotraj | |
|
| |
|celotnega območja predvidi manjši center | |
|
|
| |z osrednjimi javnimi površinami. | |
|
|
| |– Pomembnejše dostopne ceste imajo širino | |
|
|
| |vozišča 2,75 m, kolesarske steze in | |
|
|
| |pločnike. Kolesarski promet je lahko na | |
|
|
| |vozišču za motorni promet, če so za to | |
|
|
| |pogoji. | |
|
|
| |– Ob pomembnejših dostopnih cestah je | |
|
|
| |obvezno predvideti enostranski drevored. | |
|
|
| |– Čez območje je treba predvideti peš | |
|
|
| |povezave proti območjem zelenih površin | |
|
|
| |(hrib Kamnitnik, območje Sušce itd.). | |
|
|
| |– Oblikovanje objektov: | |
|
|
| |– b – objekti manjšega merila v nizu, | |
|
|
| |vrstne hiše, dvojčki ali druge oblike | |
|
|
| |strnjene individualne gradnje višine do 3 | |
|
|
| |etaže (K) + P + 1 do (K) + P + 1 + 1 M. | |
|
|
| |– Lega objektov naj poudarjeno sledi | |
|
|
| |topografiji območja (daljše stranice | |
|
|
| |vzporedno s plastnicami). | |
|
|
| |– Na posameznem zaključenem območju naj | |
|
|
| |bo tipologija enostanovanjskih objektov | |
|
|
| |enotna. | |
|
|
| |– Izraba območja: | |
|
|
| |– FI 0,40. | |
|
|
| |– Znotraj območja je na posamezni | |
|
|
| |gradbeni parceli (parceli, namenjeni | |
|
|
| |gradnji) za enodružinske objekte dovoljen | |
|
|
| |FI 0,60, za družbene dejavnosti 0,80. | |
|
|
| |Pozidava območij, ki bi bila namenjena | |
|
|
| |družbenim dejavnostim, pa se oblikuje | |
|
|
| |tudi skladno z normativi posamezne | |
|
|
| |dejavnosti. | |
|
|
| |– Predvidena gostota pozidave prb. 80–100 | |
|
|
| |preb./ha. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-27/09
|SSs |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Predvidena podrobnejša namenska raba: | |
|
|
| |strnjena enodružinska gradnja. Na delu ob | |
|
|
| |Sušci je možno predvideti prostostoječe | |
|
|
| |enodružinske objekte. | |
|
|
| |– Faznost pozidave: | |
|
|
| |– Gradnja na območju je možna skupaj z | |
|
|
| |območjem ŠK-27/08 ali v kasnejši fazi | |
|
|
| |glede na opremljenost z dopolnilnimi | |
|
|
| |dejavnostmi, kar pomeni, da se potrebne | |
|
|
| |dopolnilne družbene dejavnosti umešča na | |
|
|
| |območju ŠK-27/08 z upoštevanjem kapacitet | |
|
|
| |za območje ŠK-27/09. | |
|
|
| |– Pred izdelavo OPPN izdelati strokovne | |
|
|
| |podlage, kjer se preveri obstoječe | |
|
|
| |kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem | |
|
|
| |otroško varstvo, varstvo starejših in | |
|
|
| |osnovno šolstvo) za celotno 2. fazo | |
|
|
| |gradnje območja ŠK-27 Kamnitnik I. Če se | |
|
|
| |izkaže potreba po izgradnji novih | |
|
|
| |kapacitet posameznih družbenih | |
|
|
| |dejavnosti, se te lahko umesti znotraj | |
|
|
| |območja ŠK-27/08. | |
|
|
| |– Dopustne dejavnosti poleg bivanja so še | |
|
|
| |nemoteče spremljajoče storitvene | |
|
|
| |dejavnosti, manjše trgovine za oskrbo | |
|
|
| |območja in manjši gostinski lokali. | |
|
|
| |– Na območje se umesti otroško igrišče, | |
|
|
| |ki upošteva potrebe vseh starostnih | |
|
|
| |skupin otrok. Lahko pa se otroško igrišče | |
|
|
| |zgradi na območju ŠK-27/08 z upoštevanjem | |
|
|
| |potreb območja ŠK-27/09. | |
|
|
| |– Oblikovanje območja: | |
|
|
| |– Območje se oblikuje tako, da se znotraj | |
|
|
| |celotnega območja predvidi manjši center | |
|
|
| |z osrednjimi javnimi površinami. | |
|
|
| |– Pomembnejše dostopne ceste imajo širino | |
|
|
| |vozišča 2,75 m, kolesarske steze in | |
|
|
| |pločnike. Kolesarski promet je lahko na | |
|
|
| |vozišču za motorni promet, če so za to | |
|
|
| |pogoji. | |
|
|
| |– Ob pomembnejših dostopnih cestah je | |
|
|
| |obvezno predvideti enostranski drevored. | |
|
|
| |– Čez območje je treba predvideti peš | |
|
|
| |povezave proti območjem zelenih površin | |
|
|
| |(hrib Kamnitnik, območje Sušce itd.). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|
| |– Oblikovanje objektov: | |
|
|
| |– Tipologija objektov b – objekti | |
|
|
| |manjšega merila v nizu, vrstne hiše, | |
|
|
| |dvojčki ali druge oblike strnjene | |
|
|
| |individualne gradnje višine do 3 etaže | |
|
|
| |(K) + P + 1 do (K) + P + 1 + 1 M. | |
|
|
| |– Tipologija objektov a – na delu območja | |
|
|
| |ob Sušci višine do 3 etaže (K) + P + 1 do | |
|
|
| |(K) + P + 1 + 1 M. | |
|
|
| |– Lega objektov naj poudarjeno sledi | |
|
|
| |topografiji območja (daljše stranice | |
|
|
| |vzporedno s plastnicami). | |
|
|
| |– Na posameznem zaključenem območju naj | |
|
|
| |bo tipologija enostanovanjskih objektov | |
|
|
| |enotna. | |
|
|
| |– Če se ob delu ob Sušci predvidi | |
|
|
| |izgradnja enodružinskih prostostoječih | |
|
|
| |stanovanjskih objektov, morajo biti ti | |
|
|
| |oblikovani skladno z oblikovanjem | |
|
|
| |objektov znotraj posameznega območja | |
|
|
| |(nakloni in oblikovanje streh, barve | |
|
|
| |streh, višinski gabariti, oblikovanje | |
|
|
| |gabarita objekta, barve itd.). | |
|
|
| |– Izraba območja: | |
|
| |
|– FI 0,40. | |
|
|
| |– Znotraj območja je na posamezni | |
|
|
| |gradbeni parceli (parceli, namenjeni | |
|
|
| |gradnji) za enodružinske objekte strnjene | |
|
|
| |gradnje dovoljen FI 0,60, za enodružinske | |
|
|
| |prostostoječe objekte pa dovoljen FI | |
|
|
| |0,40. | |
|
|
| |– Predvidena gostota pozidave prb. 80 | |
|
|
| |preb./ha. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-27/10
|SSv |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Predvidena podrobnejša namenska raba: | |
|
|
| |večstanovanjska gradnja. | |
|
|
| |– Usmeritve za izdelavo OPPN: | |
|
|
| |– Pred izdelavo OPPN izdelati strokovne | |
|
|
| |podlage, kjer se preveri obstoječe | |
|
|
| |kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem | |
|
|
| |otroško varstvo, varstvo starejših in | |
|
|
| |osnovno šolstvo) za celotno 2. fazo | |
|
|
| |gradnje območja ŠK-27 Kamnitnik I. Če se | |
|
|
| |izkaže potreba po izgradnji novih | |
|
|
| |kapacitet posameznih družbenih | |
|
|
| |dejavnosti, je gradnja na območju | |
|
|
| |dovoljena po zagotovitvi ustreznih | |
|
|
| |kapacitet. | |
|
|
| |– Gradnja na območju je pogojena z | |
|
|
| |izgradnjo novega prometnega omrežja na | |
|
|
| |obravnavanem območju. | |
|
|
| |– Dopustne dejavnosti poleg bivanja: | |
|
|
| |nemoteče spremljajoče storitvene | |
|
|
| |dejavnosti v pritličju. | |
|
|
| |– Oblikovanje območja: | |
|
|
| |– Prometni dostop do območja se uredi s | |
|
|
| |predvidene mestne napajalne ceste. | |
|
|
| |– Oblikovanje objektov: tipologija | |
|
|
| |objektov: av – manjši podolgovati bloki, | |
|
|
| |lahko dupleksi, višina za eno etažo | |
|
|
| |manjša kot pri večstanovanjskih blokih na | |
|
|
| |jugu. Višina objektov se niža od juga | |
|
|
| |proti severu za eno etažo. Od (K) + P + 3 | |
|
|
| |do (K) + P + 2 na severu. | |
|
|
| |– Oblikovanje objektov mora biti enotno | |
|
| |
|za celotno območje in upoštevati | |
|
|
| |oblikovanje obstoječih večstanovanjskih | |
|
|
| |objektov. | |
|
|
| |– Parkirišča – garaže naj se zgradijo v | |
|
|
| |kletnih etažah. | |
|
|
| |– Predvidena gostota pozidave prb. 150 | |
|
|
| |preb./ha. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-27/11
|SSa |– Veljavna OPPN: Odlok o lokacijskem | |
|
|
| |načrtu za stanovanjsko naselje Kamnitnik | |
|
|
| |I (Uradni list RS, št. 7/06, popr. 84/09) | |
|
|
| |in Odlok o občinskem lokacijskem načrtu | |
|
|
| |Kamnitnik II (Uradni list RS, št. 99/07). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Kamnitnik
|SSa |– Veljavni OPPN – Odlok o občinskem | |
|
|II
| |podrobnem prostorskem načrtu »Za | |
|
|ŠK-28/01
| |Kamnitnikom« v Škofji Loki (Uradni list | |
|
|
| |RS, št. 29/08, popr. 40/09, 60/10 in | |
|
|
| |81/12). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-28/02
|SS |– Predvideni OPPN. Območje je predvideno | |
|
|
| |za dolgoročne širitve. | |
|
|
| |– Nepozidane površine so namenjene | |
|
|
| |stanovanjski izgradnji, tako individualni | |
|
|
| |kot večstanovanjski z dopolnilnimi | |
|
|
| |dejavnostmi za potrebe območja Kamnitnik. | |
|
|
| |– Pred izdelavo OPPN je na območju možno | |
|
|
| |urediti začasne površine za vrtičkarstvo | |
|
|
| |v skladu s pogoji za podrobnejšo namensko | |
|
|
| |rabo ZV in v skladu s posebnim predpisom | |
|
|
| |občine ali OPPN. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Sušca
|ZD |– Območje se ohranja v sonaravni obliki. | |
|
|ŠK-29/01
| |Služi urbanemu zaledju s sonaravnimi | |
|
|ŠK-32/03
| |ureditvami pasivne rekreacije: pešpoti, | |
|
|
| |kolesarske poti itd. | |
|
|
| |– Ohranja se vsa obrežna vegetacija. | |
|
|
| |– Dopustne so naslednje ureditve: | |
|
|
| |– Sonaravno urejanje vodotoka. | |
|
|
| |– Izgradnja zadrževalnikov za meteorne | |
|
|
| |vode skupaj z ureditvami (rastlinski | |
|
|
| |sistemi) za dodatno čiščenje odpadne | |
|
|
| |meteorne vode s cest in tlakovanih | |
|
|
| |površin. | |
|
|
| |– Ureditev zadrževanja visoke vode | |
|
|
| |vodotoka z varovanjem retencijskih | |
|
|
| |površin. | |
|
|
| |– Ureditev peš povezav z mestom in z | |
|
|
| |zelenim zaledjem preko območja in skozi | |
|
|
| |območje ob vodotoku. | |
|
|
| |– Ureditev več brvi za pešce in kolesarje | |
|
|
| |preko potoka Suha. | |
|
|
| |– Ureditev prostora za piknike in | |
|
|
| |druženja. | |
|
|
| |– Obvezna izhodišča: | |
|
|
| |– Zasnova naj upošteva prostorske danosti | |
|
|
| |(pogledi, prehodi v zeleno) ter | |
|
|
| |geomorfološke in hidrološke značilnosti | |
|
|
| |prostora. | |
|
|
| |– Vse ureditve ne smejo spreminjati | |
|
|
| |obstoječe kote terena. | |
|
|
| |– Možnost izgradnje sanitarij po | |
|
|
| |predhodno izvedenih omilitvenih | |
|
|
| |protipoplavnih ukrepih. | |
|
|
| |– V območje naravne vrednote Suha naj se | |
|
|
| |ne posega. | |
|
|
| |– Premostitve naj se izvedejo v sklopu | |
|
|
| |urbanih površin in ob predvidenih in | |
|
|
| |obstoječih cestnih povezavah čez naravno | |
|
|
| |vrednoto. | |
|
|
| |– Suhi zadrževalniki se izvedejo tako, da | |
|
|
| |se ne okrni naravne vrednote. | |
|
|
| |– Kolesarske poti in pešpoti naj se | |
|
|
| |umeščajo po obstoječih poteh in kolovozih | |
|
|
| |ter se ne smejo asfaltirati ali | |
|
|
| |betonirati. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-29
|K1, K2,|– Območje se ohranja v sonaravni obliki. | |
|
|
|G |Služi urbanemu zaledju s sonaravnimi | |
|
|
| |ureditvami pasivne rekreacije: pešpoti, | |
|
|
| |kolesarske poti itd. | |
|
|
| |– Ohranja se vsa obrežna vegetacija. | |
|
|
| |– Dopustne so naslednje ureditve: | |
|
|
| |– Sonaravno urejanje vodotoka. | |
|
|
| |– Izgradnja zadrževalnikov za meteorne | |
|
|
| |vode skupaj z ureditvami (rastlinski | |
|
|
| |sistemi) za dodatno čiščenje odpadne | |
|
|
| |meteorne vode s cest in tlakovanih | |
|
|
| |površin. | |
|
|
| |– Ureditev zadrževanja visoke vode | |
|
|
| |vodotoka z varovanjem retencijskih | |
|
|
| |površin. | |
|
|
| |– Ureditev peš povezav z mestom in z | |
|
|
| |zelenim zaledjem preko območja in skozi | |
|
|
| |območje ob vodotoku. | |
|
|
| |– Obvezna izhodišča: | |
|
|
| |– Zasnova naj upošteva prostorske danosti | |
|
|
| |(pogledi, prehodi v zeleno) ter | |
|
|
| |geomorfološke in hidrološke značilnosti | |
|
|
| |prostora. | |
|
|
| |– Vse ureditve ne smejo spreminjati | |
|
|
| |obstoječe kote terena. | |
|
|
| |– V območje naravne vrednote Suha naj se | |
|
|
| |ne posega. | |
|
|
| |– Suhi zadrževalniki se izvedejo tako, da | |
|
|
| |se ne okrni naravne vrednote. | |
|
|
| |– Kolesarske poti in pešpoti naj se | |
|
| |
|umeščajo po obstoječih poteh in kolovozih | |
|
|
| |ter se ne smejo asfaltirati ali | |
|
|
| |betonirati. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Poslovna
|BD |– Predvideni OPPN. | |
|
|cona
| |– Dovoljene dejavnosti nakupovalnih | |
|
|Grenc
| |centrov, poslovne dejavnosti, bencinska | |
|
|ŠK-30/01
| |črpalka in druge dejavnosti, ki sodijo v | |
|
|
| |posebna območja, vključno z zabaviščnimi, | |
|
|
| |športnimi dejavnostmi, zimski bazen itd. | |
|
|
| |– Zasaditev drevoreda ob regionalni | |
|
|
| |cesti. | |
|
|
| |– Umestitev zelene bariere proti | |
|
|
| |stanovanjskemu območju. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-30/02
|BD |– Veljavni OPPN – Odlok o občinskem | |
|
|
| |lokacijskem načrtu za del območja Grenc v | |
|
|
| |Škofji Loki (Uradni list RS, št. 115/07, | |
|
|
| |popr. 56/08). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-30/03
|BT |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Poleg dejavnosti v posebnih prostorskih | |
|
|
| |izvedbenih pogojih umestitev turističnih | |
|
|
| |dejavnosti ob robu zelenega koridorja | |
|
|
| |(wellnes center, bazen itd.). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-30/04
|BD |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Dovoljene dejavnosti nakupovalnih | |
|
|
| |centrov, poslovne dejavnosti, bencinska | |
|
|
| |črpalka. | |
|
|
| |– Zasaditev drevoreda ob regionalni | |
|
|
| |cesti. | |
|
|
| |– Umestitev zelene bariere proti | |
|
|
| |stanovanjskemu območju. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-31
|CU |– Poslovne in centralne dejavnosti, | |
|
|
| |klinika za male živali, dvokapnice | |
|
|
| |strmega naklona, višina (K) + P + 1. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Gorajte
|K1, G, |– Območje služi kot rekreacijsko zaledje | |
|
|ŠK-32
|K2 |Škofje Loke in združenih naselij od | |
|
|
| |Grenca do Form. | |
|
|
| |– Območje se razvija v smislu sonaravno | |
|
|
| |urejenega turistično-rekreativnega | |
|
|
| |območja. | |
|
|
| |– Na območju ima urejanje rekreacijske | |
|
|
| |infrastrukture prednost pred | |
|
|
| |izkoriščanjem gozda. | |
|
|
| |– Urejanje peš in kolesarskih poti ter | |
|
|
| |prostočasnih dejavnosti brez posebne | |
|
|
| |infrastrukture. Dovoljena je postavitev | |
|
|
| |začasnih objektov v času zimskih | |
|
|
| |prireditev (montažna sanitarna enota, | |
|
|
| |večnamenski kiosk, montažni šotor). | |
|
|
| |– Ohranjanje gozdnih in kmetijskih | |
|
|
| |površin s primarno rabo. Dopustne gradnje | |
|
|
| |enostavnih in nezahtevnih kmetijsko- | |
|
|
| |gozdarskih objektov, ki služijo | |
|
|
| |gospodarjenju z gozdom, in sicer: gozdne | |
|
|
| |ceste, grajena gozdna vlaka, gozdna učna | |
|
|
| |pot, poljska pot. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-32/02
|ZS |– Ureditev športno-rekreacijskih površin, | |
|
|
| |objekta za garderobe in sanitarije. V | |
|
|
| |obstoječih objektih dovoljena ureditev | |
|
|
| |dejavnosti za fitnes. | |
|
|
| |– Na območje se lahko umesti tudi otroška | |
|
|
| |igrišča in program paintball. | |
|
|
| |– Gozd in posamezna drevesa na območju | |
|
|
| |predvidenih športno-rekreativnih površin | |
|
|
| |se ohranjajo v čim večji meri. Ohranja se | |
|
|
| |obstoječi gozdni sestoj, in sicer | |
|
|
| |predvsem v severnem, severovzhodnem in | |
|
|
| |severozahodnem delu območja. | |
|
|
| |– Popoln posek gozda na območju naj se ne | |
|
|
| |izvaja. | |
|
|
| |– Ohranjati se mora gozdni rob, oziroma | |
|
|
| |se ga mora po posegih ponovno | |
|
|
| |vzpostaviti. | |
|
|
| |– Ohranja se naravna struktura dna in | |
|
|
| |bregov vodotokov in obrežne vegetacije. | |
|
|
| |– Pri posegih v strugo in pri izvajanju | |
|
|
| |kmetijske prakse se ohranja obrežna | |
|
|
| |vegetacija v širini vsaj 5 m od vrha | |
|
|
| |struge (predvsem drevesa, grmičevje in | |
|
|
| |visoke steblike) na obeh straneh struge. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Grenc,
|IK |– Območje vrtnarskega centra. | |
|
|Virmaše,
| | | |
|
|Sv. Duh,
| | | |
|
|Forme
| | | |
|
|ŠK-33/01
| | | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-33/02
|ZP |– Dovoljeni le posegi za prenovo parka. | |
|
|ŠK-33/04
| | | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-33/03
|SB |– Tipologija c. | |
|
|
| |– Na območju Ajmanovega gradu se ohranja | |
|
|
| |samostan z vrtom. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-33/06
|SSa |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Območje se prometno navezuje na lokalno | |
|
|
| |cesto. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-33/07
|SKk |– Območja, namenjena kmetijam in | |
|
|ŠK-33/10
| |funkcionalnim območjem posameznih kmetij. | |
|
|ŠK-33/11
| | | |
|
|ŠK-33/13 |
| | |
|
|ŠK-33/15
| | | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-33/08
|SK |– Na prostih zemljiščih je poleg | |
|
|ŠK-33/18
| |stanovanj dovoljeno umestiti spremljajoče | |
|
|
| |družbene dejavnosti: otroški vrtec, | |
|
|
| |športna igrišča, otroška igrišča za | |
|
|
| |potrebe območja. | |
|
|
| |– V obcestnem pasu ceste Kranj–Škofja | |
|
|
| |Loka umeščati dejavnosti z večjim obiskom | |
|
|
| |strank. | |
|
|
| |– Višina objektov največ 11,00 m. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-33/16
|SSs |– Veljavni OPPN. Odlok o ZN za | |
|
|
| |stanovanjsko obrtno cono Virmaše (SO1), | |
|
|
| |Uradni list RS, št. 41/04, 67/07. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-33/17
|SSa |– Območja obstoječe enostanovanjske | |
|
|
| |gradnje. Dozidave in nadzidave objektov | |
|
|
| |niso dovoljene. Gradnje novih objektov | |
|
|
| |samo na mestu prej odstranjenih | |
|
|
| |obstoječih objektov. Pri gradnjah | |
|
|
| |upoštevanje gradbene meje ob državni | |
|
|
| |cesti. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Severna
|PC |– Predvideni OPPN. | |
|
|obvoznica
| |– Do izgradnje obvozne ceste z vsemi | |
|
|ŠK-34
| |navezavami na obstoječe prometno omrežje | |
|
|
| |je na območju prepovedana parcelacija | |
|
|
| |zemljišč in promet z njimi, urejanje | |
|
|
| |trajnih nasadov, izvajanje gradenj | |
|
|
| |oziroma izdajanje gradbenih dovoljenj (za | |
|
|
| |zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne | |
|
|
| |objekte). Do izgradnje obvozne ceste so | |
|
|
| |dovoljene gradnje, s katerimi se | |
|
|
| |izboljšuje komunalna in druga | |
|
|
| |infrastruktura, rekonstrukcije objektov, | |
|
|
| |ki so nujno potrebne za vzdrževanje | |
|
|
| |objektov in gradnja enostavnih objektov. | |
|
|
| |Parcelacija zemljišč, promet z njimi, | |
|
|
| |izvajanje gradenj in izdajanje gradbenih | |
|
|
| |dovoljenj ter geodetska dela se lahko | |
|
| |
|izvajajo izključno za potrebe OPPN | |
|
|
| |severna obvoznica. Prepovedi ne veljajo | |
|
|
| |na območjih veljavnih izvedbenih | |
|
|
| |prostorskih aktov za gradnjo gospodarske | |
|
|
| |javne infrastrukture. | |
|
|
| |– Ureditev peš in kolesarskih povezav z | |
|
|
| |mestom in z zelenim zaledjem vzporedno z | |
|
|
| |novo cestno povezavo, ureditev prečnih | |
|
|
| |povezav za pešce in kolesarje, ureditev | |
|
|
| |drevoredov na vsaki strani ceste in | |
|
|
| |varovanje zelenega zaščitnega pasu | |
|
|
| |(prepoved gradnje). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Stari
|SSa |– Višina objektov maksimalno (K) + P + 1 | |
|
|Dvor ŠK-
| |+ Po. | |
|
|35/01
| |– Dovoljena pozidanost do 0,30, FI do | |
|
|
| |0,60, FZOP nad 0,35. | |
|
|
| |– Umestitev drevoreda ob rekonstrukciji | |
|
|
| |Kidričeve ceste. | |
|
|
| |– Velikost trgovskih stavb do 200 m2 BEP. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-35/02
|CU |– Višina objektov maksimalno (K) + P + 1 | |
|
|
| |+ Po. | |
|
|
| |– Pri oblikovanju streh se upoštevajo | |
|
|
| |usmeritve za podrobnejšo namensko rabo | |
|
|
| |SSa. | |
|
|
| |– Dovoljena pozidanost do 0,30. | |
|
|
| |– FI do 0,60, FZOP nad 0,35. | |
|
|
| |– Umestitev drevoreda ob rekonstrukciji | |
|
|
| |Kidričeve ceste. | |
|
|
| |– Velikost trgovskih stavb do 200 m2 BEP. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-35/03
|SK |– Umestitev drevoreda ob rekonstrukciji | |
|
|
| |Kidričeve ceste. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-35/04
|SSa |– Umestitev drevoreda ob rekonstrukciji | |
|
|
| |Kidričeve ceste. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Frankovo
|K1 |– Zeleni pas med cesto in stanovanjskim | |
|
|in
| |območjem. Gradnja enostavnih in | |
|
|Hafnerjevo
| |nezahtevnih kmetijsko gozdarskih objektov | |
|
|naselje
| |ni dovoljena. | |
|
|ŠK-37
| | | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-37/01
|SSv |– Gostota izrabe območja je visoka in | |
|
|
| |povečevanje pozidanosti, razen za potrebe | |
|
|
| |urejanja parkirišč ni dopustno. Nujno je | |
|
|
| |ohranjanje obstoječih nepozidanih zelenih | |
|
|
| |površin. | |
|
|
| |– Dopolnilne gradnje, nadzidave in | |
|
|
| |dozidave na območju niso dovoljene, razen | |
|
|
| |urejanja parkirišč (večnivojsko | |
|
|
| |parkiranje), garažne hiše (regalna | |
|
|
| |parkirna mesta). | |
|
|
| |– Dovoljena gradnja streh na obstoječih | |
|
|
| |večstanovanjskih objektih. Strehe morajo | |
|
|
| |biti oblikovane enotno. | |
|
|
| |– Parkirne površine se zagotovi v enoti | |
|
|
| |urejanja prostora ŠK-40/06. | |
|
|
| |– Posamezne stolpnice in bloke ter nize | |
|
|
| |blokov se prenovi v celoti. | |
|
|
| |Zastekljevanje in zapiranje balkonov, | |
|
|
| |menjava oken morajo biti enotni | |
|
|
| |(materiali, barve, oblikovanje in | |
|
|
| |razdelitve steklenih oziroma polnih | |
|
|
| |površin). Izvede se energetska sanacija | |
|
|
| |objektov. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-37/03
|SSs |– Dovoljene manjše dograditve za | |
|
|
| |izboljšanje stanovanjskega standarda | |
|
|
| |obstoječih stanovanjskih enot, a ne ob | |
|
|
| |dostopni cesti, praviloma na vrtni | |
|
|
| |strani. | |
|
|
| |– Povečevanje posameznih obstoječih stavb | |
|
|
| |za gradnjo novih stanovanjskih enot in | |
|
|
| |dejavnosti, ki so na območju dopustne, ni | |
|
|
| |dovoljeno. | |
|
|
| |– Dopolnilne gradnje na prostih javnih | |
|
|
| |površinah niso dovoljene. | |
|
|
| |– Na območjih individualne gradnje z | |
|
|
| |dopolnilnimi dejavnostmi ni dovoljeno | |
|
|
| |preseganje dopustne pozidanosti, treba je | |
|
|
| |zagotoviti potrebne zelene površine glede | |
|
|
| |na podrobno namensko rabo. | |
|
|
| |– Dopustne dopolnilne dejavnosti so | |
|
|
| |dovoljene ob zagotovitvi zadostnega | |
|
|
| |števila parkirnih mest na posamezni | |
|
|
| |gradbeni parceli. | |
|
|
| |– Ureditev dodatnih stanovanjskih površin | |
|
|
| |je dovoljena le z ureditvijo mansardnih | |
|
|
| |stanovanj v celotnem nizu. | |
|
|
| |– Od dozidavah za dovoljen namen se | |
|
|
| |ohranja potrebne zunanje zelene površine | |
|
|
| |glede na podrobno namensko rabo. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Centralna
|O |– Predvidene manjše širitve. | |
|
|čistilna
| |– Pri načrtovanju izgradnje je treba | |
|
|naprava
| |izdelati hidrološko-hidravlično analizo | |
|
|ŠK-38
| |prevodnosti vodotoka. | |
|
|
| |– Gradnje in ureditve na območju voda in | |
|
|
| |priobalnega zemljišča niso dovoljene. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Šolski
|ZP |– Zelene parkovne površine se uredijo kot | |
|
|kompleks
| |osrednji park naselja. | |
|
|Trata
| |– Gozd se ohranja. Obolelo, poškodovano | |
|
|ŠK-39/01
| |in staro drevje se nadomesti z novo | |
|
|
| |avtohtono posaditvijo dreves (hrast). | |
|
| |
|– Ohranjanje in urejanje obstoječih | |
|
|
| |zelenih površin z urbano opremo. | |
|
|
| |– Gradnja parkirišč ni dovoljena. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-39/02
|CDi |– Območje družbenih dejavnosti: osnovna | |
|
|
| |šola, vrtec, območje športne dvorane in | |
|
|
| |športnih igrišč ter manjšega gostinskega | |
|
|
| |objekta do 50 m2 BEP. | |
|
|
| |– Dovoljene prenove, komunalno urejanje | |
|
|
| |in vzdrževanje objektov. | |
|
|
| |– Na prostih površinah dovoljene širitve | |
|
|
| |za potrebe športa in rekreacije. | |
|
|
| |– Del območja se lahko nameni za vrtičke, | |
|
|
| |ki se urejajo v skladu z določili za | |
|
|
| |podrobnejšo namensko rabo ZV. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-39/04
|E |– Območje RTP se ohranja in se ne širi. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Industrijska|CU |– Dovoljeni FI do 0,40. | |
|
|cona I
| |– Oblikovanje objektov mora biti skladno | |
|
|ŠK-40/01
| |z določili za oblikovanje objektov za | |
|
|
| |podrobnejšo namensko rabo SSa. | |
|
|
| |– Velikost trgovskih stavb do 150 m2 BEP. | |
|
|
| |– Na območju je dovoljena enodružinska | |
|
|
| |stanovanjska gradnja z dopolnilnimi | |
|
|
| |dejavnostmi. Kadar gre za zapolnitev | |
|
|
| |vrzeli med že zgrajenimi stanovanjskimi | |
|
|
| |objekti, je dopustna dopolnilna gradnja | |
|
|
| |enodružinskih stanovanjskih objektov brez | |
|
|
| |dopolnilne dejavnosti. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/02
|IP |– Predvideni OPPN. Ob Kidričevi cesti naj | |
|
|
| |se ob rekonstrukciji ceste umesti | |
|
|
| |drevored oziroma ohranja obstoječi | |
|
|
| |drevored. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/03
|IP |– Ob Kidričevi cesti naj se ob | |
|
|
| |rekonstrukciji ceste umesti drevored | |
|
|
| |oziroma ohranja obstoječi drevored. | |
|
|
| |– Gradnja novih samostojnih trgovskih ali | |
|
|
| |poslovnih objektov, namenjenih izključno | |
|
|
| |pisarniški dejavnosti, ni dovoljena. | |
|
|
| |Trgovine in pisarniški prostori so | |
|
|
| |dovoljeni v sklopu osnovne proizvodne | |
|
|
| |dejavnosti. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/04
|IG |– Ob Kidričevi cesti naj se ob | |
|
|
| |rekonstrukciji ceste umesti drevored. | |
|
|
| |– Gradnja novih samostojnih poslovnih | |
|
|
| |objektov, namenjenih izključno pisarniški | |
|
|
| |dejavnosti, ni dovoljena. Pisarniški | |
|
|
| |prostori so dovoljeni v sklopu osnovne | |
|
|
| |proizvodne dejavnosti. | |
|
|
| |– Velikost trgovskih stavb je dovoljena | |
|
|
| |do 2000 m2 BEP. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/05
|IG |– Ob Kidričevi cesti naj se ob | |
|
|
| |rekonstrukciji ceste umesti drevored. | |
|
|
| |– Gradnja novih samostojnih poslovnih | |
|
|
| |objektov, namenjenih izključno pisarniški | |
|
|
| |dejavnosti, ni dovoljena. Pisarniški | |
|
|
| |prostori so dovoljeni v sklopu osnovne | |
|
|
| |proizvodne dejavnosti. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/06
|PO |– Urejanje garaž, parkirišč in | |
|
|
| |nadstreškov. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/07
|IG |– Ob Kidričevi cesti naj se ob | |
|
|
| |rekonstrukciji ceste umesti drevored | |
|
|
| |oziroma ohranja obstoječi drevored. | |
|
|
| |– Gradnja novih samostojnih poslovnih | |
|
|
| |objektov, namenjenih izključno pisarniški | |
|
|
| |dejavnosti, ni dovoljena. Pisarniški | |
|
|
| |prostori so dovoljeni v sklopu osnovne | |
|
|
| |proizvodne dejavnosti. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/08
|CU |– Dovoljeni FI do 0,40. | |
|
|
| |– Dovoljeni višinski gabarit objektov je | |
|
|
| |največ (K) + P + 1. | |
|
|
| |– Velikost trgovskih stavb do 150 m2 BEP. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/09
|PO |– Ureditev parkirišč. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/10
|IG |– Gradnja novih samostojnih poslovnih | |
|
|
| |objektov, namenjenih izključno pisarniški | |
|
|
| |dejavnosti, ni dovoljena. Pisarniški | |
|
|
| |prostori so dovoljeni v sklopu osnovne | |
|
|
| |proizvodne dejavnosti. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/11
|CU |– Ob Kidričevi cesti naj se ob | |
|
|
| |rekonstrukciji ceste umesti drevored. | |
|
|
| |– Dopolnilna gradnja objektov tipov a in | |
|
|
| |b, tudi kadar gre za zapolnitev vrzeli | |
|
|
| |med že zgrajenimi tovrstnimi objekti, ni | |
|
|
| |dopustna. | |
|
|
| |– Dopustna velikost trgovskih stavb do | |
|
|
| |150 m2 BEP. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/12
|ZD |– Obstoječe zelene površine na delih | |
|
|
| |proti stanovanjskim območjem se | |
|
|
| |ohranjajo; zelene površine, ki se jih | |
|
|
| |uredi kot široke drevesne in grmovne | |
|
|
| |pasove ali z drevjem bogato porasla | |
|
|
| |parkirišča. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/13
|IP |– Ob Kidričevi cesti naj se ob | |
|
|
| |rekonstrukciji ceste umesti drevored | |
|
| |
|oziroma ohranja obstoječi drevored. | |
|
|
| |– Gradnja novih samostojnih trgovskih ali | |
|
|
| |poslovnih objektov, namenjenih izključno | |
|
|
| |pisarniški dejavnosti, ni dovoljena. | |
|
|
| |Trgovine in pisarniški prostori so | |
|
|
| |dovoljeni v sklopu osnovne proizvodne | |
|
|
| |dejavnosti. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/14
|PO |– Dovoljeni ureditev parkirišč, ureditev | |
|
|
| |območja podvoza in oblikovanje javne | |
|
|
| |površine nove železniške postaje. | |
|
|
| |– Na severnem delu je treba urediti | |
|
|
| |protihrupno, protiprašno bariero, ki naj | |
|
|
| |bo primerno vizualno oblikovana oziroma | |
|
|
| |ozelenjena z visokodebelnimi drevesi. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/15
|PC |– Veljavni OPPN. Odlok o lokacijskem | |
|
|
| |načrtu za občinsko cesto za potrebe | |
|
|
| |industrijske cone Trata (Uradni list RS, | |
|
|
| |št. 74/06). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/16
|IP |– Gradnja novih samostojnih trgovskih ali | |
|
|
| |poslovnih objektov, namenjenih izključno | |
|
|
| |pisarniški dejavnosti, ni dovoljena. | |
|
|
| |Trgovine in pisarniški prostori so | |
|
|
| |dovoljeni v sklopu osnovne proizvodne | |
|
|
| |dejavnosti. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/17
|IG |– Ob Kidričevi cesti naj se ob | |
|
|
| |rekonstrukciji ceste umesti drevored. | |
|
|
| |– Gradnja novih samostojnih poslovnih | |
|
|
| |objektov, namenjenih izključno pisarniški | |
|
|
| |dejavnosti, ni dovoljena. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/18
|IG |– Veljavni OPPN: Odlok o zazidalnem | |
|
|
| |načrtu za obrtno cono Trata kot del | |
|
|
| |ureditvenega območja P1/2, Gorenjska | |
|
|
| |predilnica, Lokateks, EGP (Uradni list | |
|
|
| |RS, št. 44/98, 43/03, 21/07). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-40/19
|IP |– Veljavni OPPN: Odlok o zazidalnem | |
|
|
| |načrtu za obrtno cono Trata kot del | |
|
| |
|ureditvenega območja P1/2, Gorenjska | |
|
|
| |predilnica, Lokateks, EGP (Uradni list | |
|
|
| |RS, št. 44/98, 43/03, 21/07). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Trata
|SK |– Ureditev prometnega dostopa čez | |
|
|ŠK-41/01
| |železniško progo. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-41/02
|ZD |– Ob predvideni cesti proti vasi Trata se | |
|
|
| |zasadi drevored. | |
|
|
| |– Območje gradbene parcele obstoječega | |
|
|
| |stanovanjskega objekta se ureja skladno z | |
|
|
| |določili za podrobnejšo namensko rabo | |
|
|
| |SSa. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Knauf
|IP |– Predvideni OPPN. | |
|
|Insulation
| |– Območje je s strani Sorškega polja | |
|
|Industrijska| |močno izpostavljeno, zato se ob dostopni | |
|
|cona II
| |cesti zasadi drevored in uredi z drevjem | |
|
|ŠK-42/01
| |ozelenjena parkirišča, s čimer se | |
|
|
| |izboljša vizualna podoba mesta iz smeri | |
|
|
| |Sorškega polja. | |
|
|
| |– Z ureditvijo občinske ceste v EUP ŠK- | |
|
|
| |40/15 se uredi problem prometnega dostopa | |
|
|
| |do industrijske cone II. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-42/02
|IP |– Podjetje proizvaja viške toplote, ki bi | |
|
|
| |jih bilo smiselno izkoristiti za | |
|
|
| |ogrevanje stanovanjskih in industrijskih | |
|
|
| |območij v bližini. Območje je s strani | |
|
|
| |Sorškega polja močno izpostavljeno, zato | |
|
|
| |se ob dostopni cesti zasadi drevored in | |
|
|
| |uredi z drevjem ozelenjena parkirišča, s | |
|
|
| |čimer se izboljša vizualna podoba mesta | |
|
|
| |iz smeri Sorškega polja. | |
|
|
| |– Na delu, kjer območje meji na obstoječe | |
|
|
| |območje za stanovanja, je treba urediti | |
|
|
| |protihrupno, protiprašno bariero, ki naj | |
|
|
| |bo vizualno primerno oblikovana oziroma | |
|
|
| |ozelenjena z visokodebelnimi drevesi. | |
|
|
| |– Z ureditvijo občinske ceste v EUP ŠK- | |
|
|
| |40/15 se uredi problem prometnega dostopa | |
|
|
| |do industrijske cone II. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-42/03
|PO |– Dovoljena ureditev parkirišč. | |
|
|
| |– Na delu, kjer območje meji na obstoječe | |
|
|
| |območje za stanovanja, je treba urediti | |
|
|
| |protihrupno, protiprašno bariero, ki naj | |
|
|
| |bo vizualno primerno oblikovana oziroma | |
|
|
| |ozelenjena z visokodebelnimi drevesi. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Južna
|PC |– Veljavni OPPN – Odlok o lokacijskem | |
|
|obvoznica
| |načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice | |
|
|ŠK-43
| |Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, | |
|
|
| |odsek 1110) (Uradni list RS, št. 48/02). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Južna
|PC |– Veljavni OPPN – Odlok o lokacijskem | |
|
|obvoznica
| |načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice | |
|
|ŠK-44
| |Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, | |
|
|
| |odsek 1110) (Uradni list RS, št. 48/02). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Traški
|ZD |– Zeleni pas Traškega grabna se ohranja. | |
|
|graben
| |Ščiti vodotok in predstavlja zaščitni pas | |
|
|ŠK-46/01
| |in vizualno bariero med naseljem Trata in | |
|
|ŠK-46/03
| |industrijsko cono. | |
|
|ŠK-46/04
| |– Dovoljene ureditve: | |
|
|
| |– Sonaravno urejanje vodotoka. | |
|
|
| |– Izgradnja zadrževalnikov za meteorne | |
|
|
| |vode skupaj z ureditvami (rastlinski | |
|
|
| |sistemi) za dodatno čiščenje odpadne | |
|
|
| |meteorne vode s cest in tlakovanih | |
|
|
| |površin. | |
|
|
| |– Ureditve brvi za pešce in kolesarje | |
|
|
| |preko potoka. | |
|
|
| |– Obvezna izhodišča: | |
|
|
| |– Zasnova naj upošteva geomorfološke in | |
|
|
| |hidrološke značilnosti prostora. | |
|
|
| |– Drevesna živica in grmovje se | |
|
|
| |ohranjata. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-46/02
|PC |– Veljavni OPPN – Odlok o lokacijskem | |
|
|
| |načrtu za občinsko cesto za potrebe | |
|
|
| |industrijske cone Trata (Uradni list RS, | |
|
|
| |št. 74/06). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Železnica
|PO |– Predvideni OPPN. | |
|
|ŠK-47/01
| |– Na delu območja se uredita parkirišče | |
|
|
| |za tovornjake in avtobuse ter zbirni | |
|
|
| |center za ločene frakcije komunalnih | |
|
|
| |odpadkov. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-47/02
|PO |– Na delu območja se uredi parkirišče | |
|
|
| |sistema parkiraj in se pelji za osebne | |
|
|
| |avtomobile. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-47/03
|PŽ |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Območje železniške proge. | |
|
|
| |– Izgradnja drugega tira Ljubljana– | |
|
|
| |Jesenice (nova železniška proga | |
|
|
| |Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z | |
|
|
| |navezavo na Letališče Jožeta Pučnika | |
|
|
| |Ljubljana). | |
|
|
| |– Uredijo se: območje železniške postaje, | |
|
|
| |podvoz in podhod za osebni promet. Uredi | |
|
|
| |se tudi tovorni terminal. Na območju se | |
|
|
| |uredijo parkirišča sistema parkiraj in se | |
|
|
| |pelji. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Industrijska|G
|– Območje se do predhodnih arheoloških | |
|
|cona III
| |raziskav prepušča naravnemu razvoju, | |
|
|ŠK-48
| |dolgoročno se vzpostavi gozd. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-48/01
|IP |– Obvezna organizacija prostora je od | |
|
|ŠK-48/03
| |ceste proti notranjosti: | |
|
|ŠK-48/07
| |1. cesta, | |
|
|ŠK-48/09
| |2. zeleni pas z drevoredom, | |
|
|ŠK-48/10
| |3. vsaj ena vrsta parkiranja (oziroma | |
|
|
| |vsaj parkiranje za obiskovalce), | |
|
|
| |4. poslovni objekt oziroma del, | |
|
|
| |5. proizvodni, skladiščni, storitveni | |
|
|
| |del, | |
|
|
| |6. manipulativno dvorišče. | |
|
|
| |– Dopustna je ureditev manipulativnega | |
|
|
| |dvorišča oziroma površin okrog vseh | |
|
|
| |proizvodnih objektov. | |
|
|
| |– Parkirna mesta so lahko razporejena | |
|
|
| |tudi kjerkoli na parceli (obvezna pa so | |
|
|
| |ob cesti). | |
|
|
| |– V primeru panoge, ki se ne deli na | |
|
|
| |klasične prostorsko-funkcionalne dele, je | |
|
|
| |dopustna tudi drugačna ureditev, vendar | |
|
|
| |mora slediti pravilu, da je na cesto | |
|
|
| |orientiran najbolj reprezentativni del. | |
|
|
| |Zeleni pas in prva vrsta parkiranja sta | |
|
|
| |obvezna tudi za takšne dejavnosti. | |
|
|
| |– Stranice vseh objektov morajo biti | |
|
|
| |vzporedne s severno oziroma vzhodno | |
|
|
| |cesto. Stranice objektov ob železniški | |
|
|
| |progi so lahko tudi vzporedne z | |
|
|
| |železniško progo. | |
|
|
| |– V primeru, da objekt meji na dve cesti, | |
|
|
| |mora biti orientiran vzporedno z vzhodno | |
|
|
| |cesto. | |
|
|
| |– Najvišja dopustna višina objektov je | |
|
|
| |20,00 m. Objekti imajo lahko do tri etaže | |
|
|
| |pod nivojem terena oziroma najgloblje do | |
|
|
| |2,00 m nad nivojem talne vode. | |
|
|
| |– Strehe objektov morajo biti ravne | |
|
|
| |oziroma z naklonom do 10°. | |
|
|
| |– Fasade objektov morajo biti oblikovane | |
|
|
| |tako, da vizualno čim manj izstopajo iz | |
|
|
| |krajinske slike širšega območja. Fasade | |
|
|
| |objektov, ki so daljše kot 50,00 m, višje | |
|
|
| |kot 7,00 m ali imajo površino večjo od | |
|
|
| |230 m2, morajo biti zasnovane bodisi | |
|
|
| |arhitekturno bodisi vsaj vizualno | |
|
|
| |členjene ali vsaj delno ozelenjene. | |
|
|
| |– Ob robovih občinskih cest je obvezna | |
|
|
| |ozelenitev. Minimalna širina zelenega | |
|
|
| |pasu je 4,00 m. Pas mora teči vzporedno s | |
|
|
| |cestiščem. V tem pasu mora biti zasajen | |
|
|
| |enojen drevored. | |
|
|
| |– Če je neposredno ob občinski cesti | |
|
|
| |urejeno parkiranje, je dopustno zeleni | |
|
|
| |pas zožiti na minimalno 2,50 m širine | |
|
|
| |zelenega pasu, vendar mora biti v tem | |
|
|
| |primeru namesto vsakega četrtega | |
|
|
| |parkirnega mesta urejena ozelenitev | |
|
|
| |enakih dimenzij, kot so sosednja parkirna | |
|
|
| |mesta. Zeleni pas ob cesti je dopustno | |
|
|
| |prekiniti zaradi uvoza/izvoza. | |
|
|
| |– Na gradbeni parceli poslovne stavbe je | |
|
|
| |treba zagotoviti zeleno površino v ne | |
|
|
| |manj kot polovični tlorisni površini | |
|
|
| |poslovne stavbe in ne manj kot 25 % BEP | |
|
|
| |poslovne stavbe brez kleti. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-48/02
|IP |– Veljavni OPPN – Odlok o lokacijskem | |
|
|ŠK-48/04
| |načrtu za industrijsko cono Trata (Uradni | |
|
|ŠK-48/08
| |list RS, št. 122/06, popr. 31/10). | |
|
|ŠK-48/11
| | | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-48/05
|PC |– Veljavni OPPN – Odlok o lokacijskem | |
|
|
| |načrtu za občinsko cesto za potrebe | |
|
|
| |industrijske cone Trata (Uradni list RS, | |
|
|
| |št. 74/06). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-48/06
|E |– Predvidena gradnja nove RTP 110/20kV | |
|
|
| |Trata. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Pokopališče
|PO |– Obstoječe parkirišče. | |
|
|Lipica
| |– Parkirišče se ozeleni z vsaj 1 drevesom | |
|
|ŠK-50/01
| |na 4 PM. Drevesa morajo biti enakomerno | |
|
|
| |razporejena. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-50/02
|ZK |– Veljavni OPPN – Odlok o ureditvenem | |
|
|
| |načrtu za širitev centralnega pokopališča | |
|
|
| |Lipica v Škofji Loki (Uradni list RS, št. | |
|
|
| |83/02). | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Kmetija
|SKk |– Območje za preselitev kmetije. | |
|
|ŠK-51
| | | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Industrijska|O |– Predvidena industrijska čistilna | |
|
|čistilna
| |naprava. | |
|
|naprava
| |– V strugo in brežine vodotoka naj se ne | |
|
|ŠK-52
| |posega z mehanskimi posegi, razen v | |
|
|
| |delih, kjer je to nujno potrebno za | |
|
|
| |izvedbo iztokov iz čistilne naprave, | |
|
|
| |zadrževalnega bazena in razbremenilnika. | |
|
|
| |Tu naj se posegi omejijo na najmanjšo | |
|
|
| |možno mero. | |
|
|
| |– Struga in brežine vodotoka naj se ne | |
|
|
| |nasipujejo ali zasipajo z odkopnim in | |
|
|
| |gradbenim materialom. | |
|
| |
|– Morebitni odpadni gradbeni material in | |
|
|
| |zemeljski višek ter ostale odpadke naj | |
|
|
| |investitor oziroma izvajalec del odpelje | |
|
|
| |izven posebnega varstvenega območja. | |
|
|
| |– V obrežno vegetacijo naj se ne posega s | |
|
|
| |sekanjem, obsekavanjem in redčenjem, | |
|
|
| |razen v delih, kjer je to nujno potrebno | |
|
|
| |za potrebe izvedbe iztokov. Posegi v | |
|
|
| |vegetacijo naj se omejijo na najmanjšo | |
|
|
| |možno mero. Po izvedbi del naj se vse | |
|
|
| |prizadete površine zasadi z avtohtono | |
|
|
| |vegetacijo. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Zeleni
|K1, K2,|– Predvideni OPPN. | |
|
|pas ŠK- |G,
BD, |– Na območjih stavbnih zemljišč so | |
|
|53
|CU, SK,|dovoljeni naslednji posegi: | |
|
|
|IP |– redno vzdrževanje obstoječih objektov, | |
|
|
| |– gradnja nezahtevnih in enostavnih | |
|
|
| |objektov na gradbenih parcelah obstoječih | |
|
|
| |objektov: majhne stavbe in postavitev | |
|
|
| |ograj, | |
|
|
| |– odstranitve obstoječih objektov, | |
|
|
| |– gradnja nezahtevnih in enostavnih | |
|
|
| |kmetijsko-gozdarskih objektov, | |
|
|
| |– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in | |
|
|
| |odstranitve gospodarske javne | |
|
|
| |infrastrukture in drugih omrežij ter | |
|
|
| |objektov v javni rabi, | |
|
|
| |– gradnja objektov za potrebe obrambe in | |
|
|
| |zaščite ter varstva pred naravnimi in | |
|
|
| |drugimi nesrečami, | |
|
|
| |– raziskovalna dela za evidentiranje | |
|
|
| |stanja in določitev varstvenih režimov. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|
| |– Na kmetijskih zemljiščih so dovoljeni | |
|
|
| |naslednji posegi: | |
|
|
| |– odstranitve obstoječih objektov, | |
|
|
| |– gradnja nezahtevnih in enostavnih | |
|
|
| |kmetijsko-gozdarskih objektov, | |
|
|
| |– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in | |
|
|
| |odstranitve gospodarske javne | |
|
|
| |infrastrukture in drugih omrežij ter | |
|
| |
|objektov v javni rabi, | |
|
|
| |– gradnja objektov za potrebe obrambe in | |
|
|
| |zaščite ter varstva pred naravnimi in | |
|
|
| |drugimi nesrečami, | |
|
|
| |– raziskovalna dela za evidentiranje | |
|
|
| |stanja in določitev varstvenih režimov, | |
|
|
| |– ohranjanje zaščitnih zelenih površin in | |
|
|
| |ohranjanje primarne namenske rabe. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|Krožišče
|PC |– Predvideni OPPN. Predvidena | |
|
|Stari
| |rekonstrukcija ceste. | |
|
|Dvor ŠK-
| | | |
|
|54
| | | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
|ŠK-57
|K1, K2,|– Gradnja enostavnih in nezahtevnih | |
|
|
|VC |objektov ni dovoljena. | |
|
+------------+-------+------------------------------------------+ |
|
108. člen |
|
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za EUP na območju urbanističnega načrta
Reteče) |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|OZNAKA
|OZNAKA |PODROBNI PROSTORSKO IZVEDBENI POGOJI | |
|
|IN IME
|POD= | | |
|
|EUP
|ENOTE | | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|Reteče
|SSa |– Ureditev prometnega in komunalnega omrežja.| |
|
|sever
| |– Obstoječe prometno omrežje se rekonstruira | |
|
|RE-01/01| |tako, da se vzpostavijo pomembnejše dostopne | |
|
|
| |ceste s pločniki (kjer je to možno), ki se | |
|
|
| |navežejo na mestno zbirno cesto oziroma | |
|
|
| |regionalno cesto Jeprca–Škofja Loka in se | |
|
|
| |nadaljujejo na južni del naselja. | |
|
|
| |– Ob mestni zbirni cesti (regionalni cesti) | |
|
|
| |se umesti drevored, kjer to dopuščajo | |
|
|
| |prostorske možnosti. | |
|
|
| |– Območje obstoječe stanovanjske gradnje se | |
|
| |
|ohranja kot območje individualne stanovanjske| |
|
|
| |gradnje z nemotečimi dopolnilnimi | |
|
|
| |dejavnostmi. V obcestnem pasu se lahko umešča| |
|
|
| |oskrbne, dopolnilne dejavnosti, vezane na | |
|
|
| |obisk strank. | |
|
|
| |– Pri zgoščevanju območja je treba upoštevati| |
|
|
| |potrebo po rekonstrukciji obstoječih | |
|
|
| |prometnic. | |
|
|
| |– Upoštevati je treba dovoljeno pozidanost FZ| |
|
|
| |do 0,40, faktor izrabe zemljišča FI do 0,40 | |
|
|
| |ter delež potrebnih zunanjih zelenih površin | |
|
|
| |nad 0,40. | |
|
|
| |– Znotraj posameznega zemljišča, kjer stoji | |
|
|
| |objekt, je treba zagotoviti dovolj parkirnih | |
|
|
| |mest. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|RE-01/02|SSa |– Območje predvidene stanovanjske gradnje se | |
|
|
| |nameni individualni gradnji do gostote 80 | |
|
|
| |preb./ha oziroma do 40 stanovanj/ha. | |
|
|
| |– Ob mestni zbirni cesti se umesti strnjena | |
|
|
| |individualna gradnja ali manjši | |
|
|
| |večstanovanjski objekti do gabarita (K) + P +| |
|
|
| |2 + Po, proti severu pa prehaja v nižje | |
|
|
| |gostote individualne gradnje. | |
|
|
| |– Dovoljeni FI do 0,40 za individualno | |
|
|
| |gradnjo in do 0,80 za večstanovanjsko | |
|
|
| |gradnjo. | |
|
|
| |– Rob pozidave ob mestni zbirni cesti | |
|
|
| |(regionalni cesti) se oblikuje v smislu | |
|
|
| |oblikovanja urbanega robu. Ob tej cesti se na| |
|
|
| |območju zasadi drevored ter zgradi pločnik. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|RE-01/03|SSa |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Območje predvidene stanovanjske gradnje se | |
|
|
| |nameni predvsem individualni gradnji do 80 | |
|
|
| |preb./ha oziroma do 40 stanovanj/ha. | |
|
|
| |– Ob mestni zbirni cesti se umesti strnjena | |
|
|
| |individualna gradnja ali manjši | |
|
|
| |večstanovanjski objekti do gabarita (K) + P +| |
|
|
| |2 + Po, proti severu pa prehaja v nižje | |
|
|
| |gostote individualne gradnje. | |
|
|
| |– Dovoljeni FI do 0,40 za individualno | |
|
| |
|gradnjo in do 0,80 za večstanovanjsko | |
|
|
| |gradnjo. | |
|
|
| |– Rob pozidave ob mestni zbirni cesti | |
|
|
| |(regionalni cesti) se oblikuje v smislu | |
|
|
| |oblikovanja urbanega robu. Ob tej cesti se na| |
|
|
| |območju zasadi drevored ter zgradi pločnik. | |
|
|
| |– Na območju se umesti otroško igrišče. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|Reteče
|CDc |– Dovoljena sta širitev pokopališča in | |
|
|center
| |gradnja mrliške vežice. | |
|
|RE-02/01| |– Širitev pokopališča se izvede v dveh fazah:| |
|
|
| |– 1. faza širitve: vzhodno od parcele št. | |
|
|
| |15/2 – na območju dela parcele št. 13/1 proti| |
|
|
| |vzhodu do njene parcelne meje. | |
|
|
| |– 2. faza širitve: južno od parcele št. 15/2 | |
|
|
| |na delu parcele št. 13/1. | |
|
|
| |– Druga faza je namenjena dolgoročni širitvi | |
|
|
| |pokopališča, do realizacije se ohranja | |
|
|
| |dejanska raba zemljišč. | |
|
|
| |– V prvi fazi se izdela zasnova ureditve | |
|
|
| |pokopališča za celotno območje pokopališča | |
|
|
| |vključno z 2. fazo; v zasnovi se predvidi | |
|
|
| |možnost komunikacije proti jugu. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|RE-02/03|CDi |– Na območju je predvidena širitev | |
|
|
| |izobraževalnih dejavnosti: šola in vrtec s | |
|
|
| |spremljajočimi igrišči. | |
|
|
| |– Predvidena je umestitev drugega tira | |
|
|
| |železniške proge Ljubljana–Kranj (nova | |
|
|
| |železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice– | |
|
|
| |državna meja z navezavo na Letališče Jožeta | |
|
|
| |Pučnika Ljubljana). | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|RE-02/04|CU |– Dovoljena tipologija objektov: a, b, c. | |
|
|
| |– Na celotnem območju se ob regionalni cesti | |
|
|
| |oblikuje rob območja z umeščanjem drevoredne | |
|
|
| |poteze in izgradnjo pločnika, kjer to | |
|
|
| |dopuščajo prostorske možnosti. Na še | |
|
|
| |nepozidanih površinah ob cesti so novi | |
|
|
| |objekti lahko visoki do (K) + P + 2 + Po | |
|
|
| |oziroma maksimalno 9,00 m do kapi. | |
|
|
| |– Rob pozidave ob mestni zbirni cesti | |
|
| |
|(regionalni cesti) se oblikuje v smislu | |
|
|
| |oblikovanja urbanega robu. | |
|
|
| |– Ob železniški progi je treba z zaščitnimi | |
|
|
| |ukrepi zagotavljati varstvo pred hrupom za | |
|
|
| |družbene dejavnosti in stanovanjske objekte. | |
|
|
| |– Na območju je dovoljena gradnja trgovskih | |
|
|
| |stavb do 150 m2 BEP. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|RE-02/05|CU |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Do sprejetja OPPN se proizvodna dejavnost | |
|
|
| |ohranja. Dovoljene so rekonstrukcije | |
|
|
| |obstoječih objektov, odstranitve obstoječih | |
|
|
| |objektov, gradnja novih objektov do obstoječe| |
|
|
| |stopnje pozidanosti, in sicer z upoštevanjem | |
|
|
| |naslednjih usmeritev: | |
|
|
| |– Širitev objektov proti stanovanjskim | |
|
|
| |območjem ni dovoljena, na teh območjih se | |
|
|
| |lahko uredijo z drevjem ozelenjena | |
|
|
| |parkirišča. | |
|
|
| |– Na območju je treba zagotoviti varstvo pred| |
|
|
| |hrupom za bližnja stanovanjska območja. | |
|
|
| |– Pri gradnji objektov se upoštevajo pogoji | |
|
|
| |za oblikovanje za podrobnejšo namensko rabo | |
|
| |
|IG. | |
|
|
| |– Višinski gabariti objektov se ne smejo | |
|
|
| |povečati. | |
|
|
| |– 10 % površine gradbene parcele se nameni | |
|
|
| |zelenim parkovnim površinam, kamor ne sodijo | |
|
|
| |ozelenjena parkirišča. | |
|
|
| |– Na območju se lahko umesti zbirni center za| |
|
|
| |ločene frakcije komunalnih odpadkov za | |
|
|
| |območje naselij Reteče in Gorenja vas-Reteče.| |
|
|
| |– Predvidena je umestitev drugega tira | |
|
|
| |železniške proge Ljubljana–Kranj (nova | |
|
|
| |železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice– | |
|
|
| |državna meja z navezavo na Letališče Jožeta | |
|
|
| |Pučnika Ljubljana). | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|RE-02/06|CU |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Na območju je predvidena umestitev | |
|
|
| |poslovno-stanovanjskih objektov, centralnih | |
|
|
| |funkcij ali poslovnih dejavnosti, vezanih na | |
|
|
| |večji obisk strank. | |
|
|
| |– Ob regionalni cesti se oblikuje rob območja| |
|
|
| |z umeščanjem drevoredne poteze in izgradnjo | |
|
|
| |pločnika, kjer to dopuščajo prostorske | |
|
|
| |možnosti. Ob cesti so objekti lahko višine do| |
|
|
| |(K) + P + 2 + Po oziroma maksimalno 9,00 m do| |
|
|
| |kapi. Predvidena gradnja napajalne ceste, | |
|
|
| |ohranjanje koridorja. | |
|
|
| |– Stanovanjska gradnja je dopustna samo v | |
|
|
| |kombinaciji z javnim programom, predvsem v | |
|
|
| |pritličju. | |
|
|
| |– Na območju je dovoljena gradnja trgovskih | |
|
|
| |stavb do 250 m2 BEP. | |
|
|
| |– Predvidena je umestitev drugega tira | |
|
|
| |železniške proge Ljubljana–Kranj (nova | |
|
|
| |železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice– | |
|
|
| |državna meja z navezavo na Letališče Jožeta | |
|
|
| |Pučnika Ljubljana). | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|RE-02/07|ZD |– Ohranjanje primarne rabe z zaščitno | |
|
|
| |funkcijo. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|Reteče |G,
K2 |– Gozdne površine znotraj območja se | |
|
|jug RE- |
|ohranjajo, na območju se uredijo pešpoti, ki | |
|
|03
| |zagotovijo povezavo območja s sosednjimi | |
|
|
| |stanovanjskimi območji. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|RE-03/01|SSa |– Pri urejanju dela območja se upošteva | |
|
|
| |strokovna podlaga predloga pozidave z datumom| |
|
|
| |februar 2011. Za urejanje preostalega dela | |
|
|
| |območja ali v primeru sprememb območja, ki ga| |
|
|
| |ureja strokovna podlaga, se izdela OPPN. | |
|
|
| |Prometno se območje navezuje na predvideno | |
|
|
| |povezovalno cesto. | |
|
|
| |– Na območju je treba upoštevati določbe OPPN| |
|
|
| |za ureditev komunalne infrastrukture. | |
|
|
| |– Območje ob zadrževalniku deževnih vod se | |
|
|
| |lahko uredi kot igrišče ali parkirne | |
|
|
| |površine. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|RE-03/02|SSa |– Predvidena je umestitev drugega tira | |
|
|
| |železniške proge Ljubljana–Kranj (nova | |
|
|
| |železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice– | |
|
|
| |državna meja z navezavo na Letališče Jožeta | |
|
|
| |Pučnika Ljubljana). Ob umestitvi 2. tira je | |
|
|
| |treba ustrezno urediti dostop do | |
|
|
| |stanovanjskih objektov ob železniški progi | |
|
|
| |ter varstvo pred hrupom. | |
|
|
| |– Urediti prometne navezave na predvideno | |
|
|
| |novo napajalno cesto. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|RE-03/03|SSs |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Predvidena je umestitev drugega tira | |
|
|
| |železniške proge Ljubljana–Kranj (nova | |
|
|
| |železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice– | |
|
|
| |državna meja z navezavo na Letališče Jožeta | |
|
|
| |Pučnika Ljubljana). Ob načrtovanju nove | |
|
|
| |pozidave s prostorskimi in urbanističnimi | |
|
|
| |rešitvami zagotoviti ustrezno varstvo pred | |
|
|
| |hrupom. | |
|
|
| |– Območje se prometno navezuje na predvideno | |
|
|
| |novo napajalno cesto, ki jo je treba zgraditi| |
|
|
| |pred pričetkom gradnje na območju. | |
|
|
| |– Predvidi se pozidava z individualnimi | |
|
|
| |stanovanjskimi objekti. Predvidena gostota do| |
|
| |
|80 preb./ha. | |
|
|
| |– Območje se pozida s prostostoječo ali | |
|
|
| |strnjeno individualno stanovanjsko gradnjo. | |
|
|
| |– Objekti naj se oblikujejo skladno s | |
|
|
| |tipologijo, značilno za območje Reteč, | |
|
|
| |višinski gabarit do (K) + P + 1 + Po. | |
|
|
| |– Upošteva naj se geomorfološke značilnosti | |
|
|
| |območja. | |
|
|
| |– Izraba posameznih zemljišč za gradnjo: | |
|
|
| |– Individualna prostostoječa pozidava: | |
|
|
| |– Pozidanost FZ do 0,40, | |
|
|
| |– FI do 0,40, | |
|
|
| |– delež zunanjih zelenih površin nad 0,40. | |
|
|
| |– Strnjena individualna pozidava: | |
|
|
| |– Pozidanost FZ do 0,40, | |
|
|
| |– FI do 0,50, | |
|
|
| |– delež zunanjih zelenih površin nad 0,30. | |
|
|
| |– Upoštevati se mora potrebe po parkirnih | |
|
|
| |mestih skladno z določili OPN. | |
|
|
| |– V gozd in gozdni rob in varovana območja | |
|
|
| |narave naj se ne posega. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|RE-03/05|SSa |– Na območju se ob gradnjah dovoli pozidanost| |
|
|
| |FZ do 0,25, delež zunanjih zelenih površin | |
|
|
| |najmanj 0,50, dovoljeni FI do 0,25. S tem se | |
|
|
| |ohranjata redkejša pozidava robu nad teraso | |
|
|
| |in postopen prehod v zeleno. | |
|
|
| |– V gozd in gozdni rob in varovana območja | |
|
|
| |narave naj se ne posega. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|Stare
|SK |– Na delu območja izven območja vaškega jedra| |
|
|Reteče
| |za individualno stanovanjsko gradnjo je | |
|
|RE-04/01| |dovoljeno: | |
|
|
| |– Pozidanost FZ do 0,50, | |
|
|
| |– FI do 0,40, | |
|
|
| |– delež zunanjih zelenih površin nad 0,30. | |
|
|
| |– Območja kmetij: | |
|
|
| |– pozidanost do 0,40, | |
|
|
| |– FI do 0,50, | |
|
|
| |– delež zunanjih zelenih površin nad 0,30. | |
|
|
| |– Upoštevati se mora potrebo po | |
|
|
| |manipulacijskih površinah v okviru posamezne | |
|
| |
|kmetije. | |
|
|
| |– Stanovanjski objekti naj imajo daljšo | |
|
|
| |stranico vzporedno z napajalno cesto. | |
|
|
| |– V gozd in gozdni rob in varovana območja | |
|
|
| |narave naj se ne posega. | |
|
|
| |– Preprečuje se svetlobno onesnaževanje. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|RE-04/02|SKk |– Območje, namenjeno izključno za potrebe | |
|
|
| |kmetije. | |
|
|
| |– Stanovanjski objekt se lahko zgradi samo na| |
|
|
| |mestu prej odstranjenega obstoječega objekta.| |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|RE-04/03|SKj |– Ob gradnjah se ohranja oblikovanost | |
|
|
| |kvalitetnih elementov objektov kulturne | |
|
|
| |dediščine. Lega objektov mora ohranjati | |
|
|
| |obstoječo lego pravokotno na komunikacijo, | |
|
|
| |ohranjati obstoječo gradbeno linijo in ne sme| |
|
|
| |presegati višine (K) + P + 1 + Po. Naklon | |
|
|
| |strešin mora biti od 40° do 45°. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|Zeleni
|ZD |– Ohranja se kmetijska raba. Dovoljena | |
|
|pas RE-
| |urejanje poljskih poti in gradnja predvidene | |
|
|05
| |napajalne ceste. | |
|
| |
|– Ob regionalni cesti zasaditev drevoreda, | |
|
|
| |kjer to dopuščajo prostorske možnosti. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|Rob |G,
K2 |– Znotraj območja se ohranja primarna | |
|
|trase
ob| |namenska raba in se urejajo dostopi do reke | |
|
|Sori
| |za pešce in kolesarje. | |
|
|RE-06
| | | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|Gorenja
|SK |– Obstoječi stanovanjski objekti ob | |
|
|vas
| |regionalni cesti se ne smejo širiti na | |
|
|RE-07/01| |območje obcestnega pasu. | |
|
|
| |– Ob regionalni cesti zasaditev drevoreda, | |
|
|
| |kjer to dopuščajo prostorske možnosti. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|RE-07/02|SKj |– Območje vaškega jedra se ohranja. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|RE-07/03|SKk |– Območje, namenjeno izključno za potrebe | |
|
|
| |kmetije. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|RE-08
|SK |– Gradnje na območju dovoljene v okviru | |
|
|
| |obstoječih stavbnih zemljišč. | |
|
|
| |– Obstoječi objekti ob regionalni cesti se ne| |
|
|
| |smejo širiti na območje obcestnega pasu. | |
|
|
| |– Ob regionalni cesti zasaditev drevoreda, | |
|
|
| |kjer to dopuščajo prostorske možnosti. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
|Čistilna|O |– Predvidena je izgradnja čistilne naprave. | |
|
|naprava
| |Dovoljena sta izvedba iztoka in čistilne | |
|
|RE-09
| |naprave ter gradnja spremljajočih objektov in| |
|
|
| |ureditev. Med gradbenimi deli naj se | |
|
|
| |zagotovijo vsi tehnični in drugi ukrepi za | |
|
|
| |preprečitev kakršnegakoli onesnaženja vode, | |
|
|
| |struge in brežin vodotoka Sore. | |
|
|
| |– V strugo in brežine vodotoka naj se ne | |
|
|
| |posega z mehanskimi posegi, razen v delih, | |
|
|
| |kjer je to nujno potrebno za izvedbo iztokov | |
|
|
| |iz čistilne naprave, zadrževalnega bazena in | |
|
|
| |razbremenilnika. Tu naj se posegi omejijo na | |
|
|
| |najmanjšo možno mero. Struga in brežine | |
|
|
| |vodotoka naj se ne nasipajo, utrjujejo ali | |
|
|
| |zasipajo z odkopnim in gradbenim materialom. | |
|
|
| |Morebitni odpadni gradbeni material in | |
|
| |
|zemeljski višek ter ostale odpadke naj | |
|
|
| |investitor oziroma izvajalec del odpelje | |
|
|
| |izven posebnega varstvenega območja. | |
|
|
| |– V obrežno vegetacijo naj se ne posega s | |
|
|
| |sekanjem, obsekovanjem in redčenjem, razen v | |
|
|
| |delih, kjer je to nujno potrebno za potrebe | |
|
|
| |izvedbe iztokov. Posegi v vegetacijo naj se | |
|
|
| |omejijo na najmanjšo možno mero. Po izvedbi | |
|
|
| |del naj se vse prizadete površine zasadi z | |
|
|
| |avtohtono vegetacijo. | |
|
|
| |– Objekt čistilne naprave naj sledi | |
|
|
| |oblikovanosti bližnjih stavb. | |
|
|
| |– V gozd in gozdni rob se posega z iztočnim | |
|
|
| |kanalom iz čistilne naprave. Po končanih | |
|
|
| |delih se izvede sanacija z deli prizadetih | |
|
|
| |površin. Sanacija se izvede s humusom, ki bo | |
|
|
| |predhodno odstranjen s trase kanalizacije. | |
|
|
| |Odpadni izkopni material se bo odvažal na | |
|
|
| |trajno deponijo. | |
|
+--------+--------+---------------------------------------------+ |
|
109. člen |
|
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za EUP na območjih drugih naselij) |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|OZNAKA IN
|OZNAKA |PODROBNI PROSTORSKO IZVEDBENII POGOJI | |
|
|IME
|PODENOTE | | |
|
|NASELJA
| | | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Bukovščica|SK |– Za objekte tipa ac je dovoljen tlorisni | |
|
|BA-01
| |gabarit v razmerju stranic najmanj 1:1,8. | |
|
|
| |– Dovoljene strehe naklona od 40° do 45°, | |
|
|
| |kritina sive barve. | |
|
|
| |– Dovoljena višina objektov od (K) + P do | |
|
|
| |(K) + P + 1 + Po glede na lego v prostoru.| |
|
|
| |Objekti na strmem terenu naj bodo gabarita| |
|
|
| |(K) + P + Po. Višina novih objektov v | |
|
|
| |slemenu ne sme presegati višine obstoječih| |
|
|
| |objektov. | |
|
|
| |– Gradnja na vzhodnem strmem nepozidanem | |
|
|
| |delu mora upoštevati erozijsko občutljivo | |
|
|
| |območje. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|BA-03
|CDi |– Objekt naj ob dozidavah ali nadzidavah | |
|
|
| |ohranja obstoječi naklon strešine in sivo | |
|
|
| |barvo strehe. Največja dovoljena višina | |
|
|
| |objekta do 7,00 m. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Brode
|SP |– Upoštevanje obstoječe gradbene linije. | |
|
|BD-01
| |– Nadzidave in dozidave obstoječih | |
|
|
| |objektov niso dovoljene. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|BD-02
|SK |– Največja dovoljena višina objektov (K) +| |
|
|
| |P + 1 + Po, dovoljena je siva kritina. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|BD-03
|SKj |– Upoštevanje gradbene linije ob cesti | |
|
|
| |skozi območje. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Bukovica
|SK |– Višina novih objektov v slemenu ne sme | |
|
|BK-01
| |presegati višine 9,00 m oziroma (K) + P + | |
|
| |
|1 + Po. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|BK-02
|SKj |– Upoštevanje gradbene linije ob cesti. | |
|
|
| |– Dovoljeni višinski gabarit (K) + P + 1 +| |
|
|
| |Po, praviloma postavljen z daljšo stranico| |
|
|
| |pravokotno na cesto. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|BK-03
|SK |– Višina novih objektov v slemenu ne sme | |
|
|
| |presegati višine 9,00 m oziroma (K) + P + | |
|
|
| |1 + Po. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|BK-04
|CU |– Velikost trgovskih stavb do 250 m2 BEP. | |
|
|
| |– Na območju je ob športnih objektih | |
|
|
| |dopustna gradnja manjšega gostinskega | |
|
|
| |lokala do 50 m2 BEP. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|BK-05
|SSa |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Dovoljeni višinski gabarit do (K) + P + | |
|
|
| |1 + Po. | |
|
|
| |– Odmik stavb od roba gozda za višino | |
|
|
| |gozdnega sestoja. | |
|
|
| |– Obvezna je ureditev skupnega prometnega | |
|
|
| |dostopa. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|BK-06
|SSa |– Višina novih objektov v slemenu ne sme | |
|
|
| |presegati višine 9,00 m oziroma (K) + P + | |
|
|
| |1 + Po. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|BK-07
|SKk |– Dovoljena tipologija objektov a in ac. | |
|
|
| |– Dovoljeni višinski gabarit do P + 1 M. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Bodovlje
|SKk |– Dovoljene gradnje samo za kmetijske | |
|
|BO-02
| |nestanovanjske objekte. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|BO-05
|IG |– Območje je namenjeno pretežno obrtnim | |
|
|
| |dejavnostim. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|BO-06
|PC |– Veljavni OPPN: Odlok o lokacijskem | |
|
|
| |načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice | |
|
|
| |Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, | |
|
|
| |odsek 1110) (Uradni list RS, št. 48/02). | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Breznica
|SKj |– Dovoljena je gradnja objektov na | |
|
|pod
| |parcelah št. 767 in 737/1, obe k.o. | |
|
|Lubnikom
| |Sopotnica za potrebe širitve kmetije. | |
|
|BR-01
| |– Nadzidave in prizidave obstoječih | |
|
|
| |objektov niso dovoljene. | |
|
|
| |– Dovoljena višina objektov je do (K) + P | |
|
|
| |+ M. | |
|
|
| |– Dopustne so simetrične dvokapnice z | |
|
|
| |naklonom 45°, kritina sive barve – raster | |
|
|
| |špičaka. | |
|
|
| |– Pri ureditvi zunanjih površin naj se | |
|
|
| |uporabijo le popolnoma zasenčena svetila | |
|
|
| |oziroma taka svetila, ki ne oddajajo | |
|
|
| |svetlobe nad vodoravnico. | |
|
|
| |– Zunanja svetila naj imajo po možnosti | |
|
|
| |vgrajen senzor za samodejni vklop in | |
|
|
| |izklop. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Bukov vrh
|f |– Območje izključne rabe za potrebe | |
|
|BU-01
| |obrambe. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Crngrob
|f |– Območje izključne rabe za potrebe | |
|
|CR-02
| |obrambe. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Dorfarje
|SK |– Dovoljeni višinski gabarit do (K) + P + | |
|
|DO-01
| |1. | |
|
|
| |– Ohranjanje lege obstoječih objektov. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|DO-02
|CU |– Oblikovanje javnih površin – manjšega | |
|
|
| |trga. | |
|
|
| |– FI do 0,75. | |
|
|
| |– Velikost trgovskih stavb do 250 m2 BEP. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|DO-03
|SSa |– Višinski gabarit objektov največ do (K) | |
|
|
| |+ P + 1 + Po. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|DO 04
|CDc |– Kakršnikoli posegi v zemeljske plasti na| |
|
|
| |območju zelenih površin niso dovoljeni. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|DO-05
|IK |– Višina objektov do 8,00 m, obvezna | |
|
|
| |zasaditev proti odprtim površinam. | |
|
|
| |– Dovoljena gradnja hladilnic in | |
|
|
| |specializiranih skladišč za potrebe stavb | |
|
|
| |za rastlinsko pridelavo. | |
|
|
| |– Drevesna in grmovna vegetacija se v | |
|
|
| |celoti ohranja. | |
|
|
| |– Ohrani se morfologija občasnega | |
|
|
| |vodotoka. | |
|
|
| |– Ohranijo se travnate površine ob | |
|
|
| |občasnem vodotoku. | |
|
|
| |– Na območju se ne sme nasipati. | |
|
|
| |– Hidrološki režim območja se ne sme | |
|
|
| |spreminjati. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Draga
|O |– Območje deponije Draga se še naprej | |
|
|DR-01
| |namenja dejavnosti varstva okolja. | |
|
|
| |Zapolnjen odlagalni prostor (območje | |
|
|
| |odlagališča nenevarnih odpadkov Draga) je | |
|
|
| |saniran skladno s predpisi in je v | |
|
|
| |mirovanju. Na tem območju so dovoljeni vsi| |
|
|
| |posegi, ki zagotavljajo upravljanje | |
|
|
| |zaprtega odlagališča. | |
|
|
| |– Območje obstoječega zbirnega centra | |
|
|
| |ločenih frakcij komunalnih odpadkov se | |
|
|
| |nadgradi (razširi za sprejem novih | |
|
| |
|frakcij) in se uporablja skladno z | |
|
|
| |namenom. Ob njem se uredita sortirnica | |
|
|
| |odpadkov in prekladalna postaja za | |
|
|
| |komunalne odpadke in ločeno zbrane | |
|
|
| |frakcije, ki se vozijo izven območja | |
|
|
| |občine. | |
|
|
| |– Preostalo območje deponije Draga se | |
|
|
| |predvidi za dejavnosti varstva okolja in | |
|
|
| |za infrastrukturo sorodnih dejavnosti, del| |
|
|
| |območja pa se spremeni v travne in gozdne | |
|
|
| |površine, kjer se lahko izvajajo | |
|
|
| |rekreacijske aktivnosti. | |
|
|
| |– Na območju se lahko zgradita kompostarna| |
|
|
| |in obrat za sortiranje ali pripravo | |
|
|
| |ločenih frakcij za nadaljnjo predelavo. | |
|
|
| |– V postopku sanacijskih del je predvidena| |
|
|
| |postavitev nove ograje. Le-ta bo na | |
|
|
| |posameznih odsekih nadomeščena oziroma | |
|
|
| |obnovljena. Trasa ograje poteka po zahodni| |
|
|
| |in severni strani odlagališča, ob servisni| |
|
|
| |cesti. Ograja bo višine 2,00 metra, na | |
|
|
| |armirano betonskih stebrih, postavljenih | |
|
|
| |na medsebojni razdalji 2,50 m. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|
| |– Pri izgradnji ograje se vrbovja, | |
|
|
| |jelševje in jesenovje ohrani v obstoječem | |
|
|
| |stanju. Če se izgradnja ograje (gradnja AB| |
|
|
| |stebrov) približa rastišču dreves, se mora| |
|
|
| |izkop izvajati ročno, tako da se zmanjša | |
|
|
| |možnost poškodovanja koreninskega sistema | |
|
|
| |dreves. Življenjske razmere na rastišču | |
|
|
| |dreves naj se ohranja nespremenjene, zato | |
|
|
| |naj se ne odstranjuje zemlje, razkriva | |
|
|
| |korenin, zasipava debel ali rastišča | |
|
|
| |oziroma površine nad koreninami. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|DR-02
|SK |– Dovoljeni objekti višinskega gabarita do| |
|
|
| |(K) + P + 1 + Po. | |
|
|
| |– Smer slemena sledi legi objekta | |
|
|
| |(vzdolžno s cesto, vzporedno z | |
|
|
| |oblikovanostjo terena). | |
|
|
| |– Naklon strehe od 40° do 45° in sive | |
|
|
| |barve kritine. | |
|
|
| |– Strehe morajo biti brez čopov. | |
|
|
| |– Zatrep nestanovanjskih kmetijskih | |
|
|
| |objektov naj bo lesen. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|DR-03
|SKj |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do | |
|
|
| |(K) + P + 1 + Po. | |
|
|
| |– Dovoljeni naklon strešin od 40° do 45°. | |
|
|
| |– Dovoljena je siva kritina. | |
|
|
| |– Ohranjati se morajo gradbene linije | |
|
|
| |okoli osrednje površine, ki se ohranja | |
|
|
| |nepozidana. | |
|
|
| |– Obvezne so strehe dvokapnice, oblikovane| |
|
|
| |brez čopov. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|DR-04
|SK |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do | |
|
|
| |(K) + P + 1 + Po. | |
|
|
| |– Dovoljene strehe z naklonom od 40° do | |
|
|
| |45°. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Forme
|IK |– Območje se nahaja znotraj območja za | |
|
|FO-01
| |možno izključno rabo za potrebe obrambe. | |
|
|
| |Dovoljeni so vzdrževanje in uporaba | |
|
| |
|objektov za obstoječe dejavnosti na tem | |
|
|
| |območju ter posegi, skladno s splošnimi | |
|
|
| |PIP za območja IK, z izjemo omejitve | |
|
|
| |programa bivanja, že vzpostavljenega v | |
|
|
| |obstoječem območju. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Gabrk
|CU |– Dovoljen FI do 0,60. | |
|
|GA-01
| |– Velikost trgovskih stavb do 150 m2 BEP. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|GA-02
|SK |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do | |
|
|GA-03
| |(K) + P + 1 +Po. | |
|
|
| |– Dovoljeni naklon strehe od 40° do 45°. | |
|
|
| |– Dovoljena je siva kritina. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|GA-04/1
|SKk |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do | |
|
|
| |(K) + P + 1 + Po. | |
|
|
| |– Dovoljeni naklon strehe od 40° do 45°. | |
|
|
| |– Dovoljena je siva kritina. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|GA-04/02
|SK |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do | |
|
|
| |(K) + P + 1 + Po. | |
|
|
| |– Dovoljeni naklon strehe od 40° do 45°. | |
|
|
| |– Dovoljena je siva kritina. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Gabrška
|SP |– Na območju gradbene parcele domačije | |
|
|Gora
| |dovoljene gradnje skladno s podrobnejšo | |
|
|GB-02
| |namensko rabo SK. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Godešič
|SKj |– Obvezno je ohranjanje obstoječe oblike | |
|
|GD-02
| |parcelacije. | |
|
|
| |– Obvezno je ohranjanje gradbene linije ob| |
|
|
| |cesti. | |
|
|
| |– Lega objektov: daljša stranica mora biti| |
|
|
| |pravokotna na cesto. | |
|
|
| |– Dovoljeni višinski gabarit do: (K) + P +| |
|
|
| |M. | |
|
|
| |– Dovoljene so strehe z naklonom od 40° do| |
|
|
| |45°. | |
|
|
| |– Dovoljena kritina sive barve. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Godešič
|SSa |– Ob rekonstrukciji, dozidavi ali | |
|
|GD-04
| |nadzidavi naj se objekt z obstoječimi | |
|
| |
|centralnimi funkcijami preoblikuje z | |
|
|
| |upoštevanjem naslednjih usmeritev: | |
|
|
| |– Streha naj bo ob ohranjanju funkcije | |
|
|
| |ravna ali kombinacija ravnih strešin in | |
|
|
| |strešin z naklonom od 30° do 40°. | |
|
|
| |– Ob regionalni cesti se oblikuje rob | |
|
|
| |območja z umeščanjem drevoredne poteze in | |
|
|
| |izgradnjo pločnika, kjer to dopuščajo | |
|
|
| |prostorske možnosti. | |
|
|
| |– Dovoljeni višinski gabarit objekta do | |
|
|
| |(K) + P + 2 + Po oziroma maksimalno 9,00 m| |
|
|
| |do kapi. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|GD-05
|SK |– Ob regionalni cesti se oblikuje rob | |
|
|
| |območja z umeščanjem drevoredne poteze in | |
|
|
| |izgradnjo pločnika, kjer to dopuščajo | |
|
|
| |prostorske možnosti. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|GD-06
|ZS |– Ob ureditvi območja za šport in | |
|
|
| |rekreacijo dovoljena izgradnja objekta do | |
|
|
| |50 m2 BEP za potrebe garderob in manjšega | |
|
|
| |gostinskega lokala. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|GD-07
|SSa |– Obvezna je izgradnja pločnika ob | |
|
|
| |regionalni cesti. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|GD-08
|P |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Predvidena izgradnja parkirišča ob | |
|
|
| |železniški progi. Parkirišče naj se | |
|
|
| |ozeleni z drevesi. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|GD-09
|ZD |– Ureditev zelenega zaščitnega pasu | |
|
|
| |(vizualne bariere) na robu območja proti | |
|
|
| |obstoječi stanovanjski gradnji, kjer je | |
|
|
| |možno organizirati parkirišča, ozelenjena | |
|
|
| |z visokodebelnimi drevesi. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|GD-11
|SSa |– Lega objektov: daljša stranica mora biti| |
|
|
| |pravokotna na cesto. | |
|
|
| |– Dovoljen višinski gabarit objektov do | |
|
|
| |(K) + P + 1 + Po. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|GD-12 |O
|– Drevesna grmovna vegetacija naj se v | |
|
|
| |celoti ohrani. | |
|
|
| |– Ohranja naj se obrežna vegetacija. | |
|
|
| |Ohrani naj se morfologija vodotoka. | |
|
|
| |Hidrološki režim območja naj se ne | |
|
|
| |spreminja. Ohranijo naj se mokrotne | |
|
|
| |travnate površine ob vodotoku. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|GD-13
|ZS |– Obrečno vrbovje, jelševje in jesenovje | |
|
|
| |(mehkolesne loke) naj se ne poškoduje; | |
|
|
| |drevesa naj se ohranjajo v obstoječem | |
|
|
| |stanju. Drevesna in grmovna vegetacija naj| |
|
|
| |se v celoti ohrani. | |
|
|
| |– Rastišče dreves naj se ne zasipava. | |
|
|
| |Hidrološki režima območja naj se ne | |
|
|
| |spreminja. | |
|
|
| |– Območje naj se ne zasipava. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Gorenja
|BT |– Ob cesti Kranj–Ljubljana, rekreacijske | |
|
|vas-
| |dejavnosti, počivališče ob cesti, | |
|
|Reteče
| |gostišče. | |
|
|GO-01
| |– Dovoljena gradnja manjših namestitvenih | |
|
|
| |objektov vertikalnega gabarita do P + M, | |
|
|
| |horizontalni gabarit največ 7,00 m x 10,00| |
|
|
| |m. Vsaj 30 % površin se nameni površinam | |
|
|
| |za rekreacijo ali zelenim površinam. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|GO-02
|LN |– Veljavni OPPN. Odlok o ureditvenem | |
|
|
| |načrtu za širitev gramoznice Reteče | |
|
|
| |(Uradni list RS, št. 92/02). | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Gosteče
|SKj |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do | |
|
|GS-02
| |(K) + P + M. | |
|
|
| |– Nakloni streh morajo biti od 40° do 45°,| |
|
|
| |kritina obvezno siva. | |
|
|
| |– Strehe morajo biti brez čopov. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|GS-03
|SKk |– Območje za gradnjo nestanovanjskih | |
|
|
| |kmetijskih objektov. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|GS-05
|SKk |– Območje za gradnjo nestanovanjskih | |
|
|
| |kmetijskih objektov. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Gabrovo
|SK |– Ob rekonstrukciji preoblikovanje strehe | |
|
|GV-01
| |objekta žage. Višina objekta je lahko do | |
|
|
| |maksimalno 9,00 m. Naklon strehe mora biti| |
|
|
| |od 40° do 45°. Nad prizidki proti severu | |
|
|
| |se lahko uredi ravna streha ali streha | |
|
|
| |blagega naklona. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|GV-02
|SKj |– Dovoljeni višinski gabariti objektov do | |
|
|
| |(K) + P + 1 + Po. | |
|
|
| |– Razmerje stranic tlorisnega gabarita za | |
|
|
| |stanovanjske stavbe najmanj 1:1,6, za | |
|
|
| |nestanovanjske pa 1:2. | |
|
|
| |– Lega objektov: daljša stranica mora biti| |
|
|
| |obvezno vzporedna s plastnicami. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Hosta
|SK |– Dovoljeni višinski gabariti objektov do | |
|
|HO-01
| |(K) + P + 1 + Po, klet naj bo v celoti | |
|
|
| |vkopana. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Knape
|SK |– Ohrani naj se morfologija občasnega | |
|
|KN-01
| |vodotoka. | |
|
|
| |– Ohranijo naj se travnate površine ob | |
|
| |
|občasnem vodotoku. | |
|
|
| |– Na območju naj se ne nasipa. Hidrološki | |
|
|
| |režim območja naj se ne spreminja. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Križna
|SK |– Dovoljeni višinski gabariti objektov | |
|
|Gora KR-
| |tipologije a: največ (K) + P + 1 M. | |
|
|01
| | | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Lipica
|SKj |– Dovoljeni višinski gabariti objektov | |
|
|LI-01
| |tipologije a do (K) + P + 1 M. | |
|
|
| |– Strehe obvezno simetrične dvokapnice z | |
|
|
| |naklonom strešin od 43° do 45°. | |
|
|
| |– Umeščanje objektov mora upoštevati | |
|
|
| |obstoječe sadovnjake in zasaditve z | |
|
|
| |namenom ohranjanja razmerja med grajenimi | |
|
|
| |in naravnimi strukturami. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|LI-02
|O |– Obstoječa vrtina z objektom in opremo se| |
|
|
| |ohranja kot opazovalna vrtina za podzemne | |
|
|
| |vode in potencialni rezervni vodni vir. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Log nad
|SP |– Upoštevati priobalno zemljišče vodotoka.| |
|
|Škofjo
| |– Struga in brežine vodotoka naj se ne | |
|
|Loko
| |nasipujejo ali zasipajo z odkopnim in | |
|
|LO-01
| |gradbenim materialom. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|LO-03
|SSa |– Struga in brežine vodotoka naj se ne | |
|
|
| |nasipujejo ali zasipajo z odkopnim in | |
|
|
| |gradbenim materialom. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|LO-04
|SKj |– Nestanovanjski kmetijski objekti naj | |
|
|
| |imajo tlorisni gabarit v razmerju stranic | |
|
|
| |najmanj 1:2. | |
|
|
| |– Strehe morajo imeti naklon strešine od | |
|
|
| |40° do 45° in kritine sive barve. | |
|
|
| |– Višina objektov do 8,00 m. | |
|
|
| |– Na severovzhodnem robu naselja se | |
|
|
| |ohranjajo sadovnjaki oziroma se nadomestno| |
|
|
| |zasadijo visokodebelne avtohtone sadne | |
|
|
| |vrste. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Moškrin
|SKj |– Zagotovi naj se 10,00-metrski odmik od | |
|
|MO-01 |
|vodotoka. | |
|
|
| |– Ohranja naj se obrežna vegetacija. | |
|
|
| |Brežine in struge potoka naj se ne | |
|
|
| |nasipavajo, zasipavajo ali kako drugače | |
|
|
| |preoblikujejo (naj se ne posega vanje). | |
|
|
| |– V strugo potoka naj se ne odlaga | |
|
|
| |nikakršnih materialov. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Pevno
|SKj |– Ohranja se višinska linija, ki jo | |
|
|PE-02
| |tvorijo obstoječi objekti v vasi. | |
|
|
| |– Nakloni strešin morajo biti od 40° do | |
|
|
| |45°, kritina sive barve. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|PE-04
|SSa |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Dovoljeni FI do 0,30. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|PE-05
|SSa |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do | |
|
|
| |(K) + P + 1 + Po. | |
|
|
| |– Obvezen naklon strešin od 40° do 45°. | |
|
|
| |– Dovoljeni FI do 0,30. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|PE-06
|BT |– Višina in gabarit obstoječih objektov | |
|
|
| |naj se sanirata z zasaditvijo proti | |
|
|
| |odprtemu prostoru. | |
|
|
| |– Ob rekonstrukciji ali gradnji novih | |
|
|
| |objektov ti ne smejo biti višji od 9,00 m.| |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|PE-07
|ZV |– Na območju je možno urediti površine za | |
|
|
| |vrtičkarstvo v skladu s pogoji za | |
|
|
| |podrobnejšo namensko rabo ZV in v skladu s| |
|
|
| |posebnim predpisom občine. | |
|
|
| |– Obvezno se določi pripadajoči prostor za| |
|
|
| |parkiranje vozil vrtičkarjev. | |
|
|
| |– Omogočen mora biti dostop do gozdnega | |
|
|
| |zaledja za gospodarjenje z gozdom, | |
|
|
| |vključno z rabo, ki je dovoljena tudi | |
|
|
| |nelastnikom gozda. | |
|
|
| |– Dovoljena je postavitev lop za | |
|
|
| |shranjevanje orodja za vrtičkarstvo. | |
|
|
| |– Prepovedana je postavitev objektov ter | |
|
|
| |opreme za stalno bivanje, prirejanje | |
|
|
| |piknikov. | |
|
|
| |– Za uporabnike območja vrtičkov se | |
|
|
| |uredijo sanitarije v obliki začasnih | |
|
|
| |mobilnih objektov. | |
|
|
| |– Preoblikovanje površja je dovoljeno | |
|
|
| |skladno s hidrološkimi zahtevami območja. | |
|
|
| |– Ob robu območja se uredi živa meja iz | |
|
|
| |avtohtonih drvenin. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Pungert
|SK |– Ohranja naj se obrežna vegetacija ob | |
|
|PN-01
| |vodotoku. | |
|
|PN-03
| |– Brežine in struge potoka naj se ne | |
|
|PN-05
| |nasipavajo, zasipavajo ali kako drugače | |
|
|
| |preoblikujejo (poseganje vanje ni | |
|
|
| |dovoljeno). | |
|
|
| |– V strugo potoka naj se ne odlaga | |
|
|
| |nikakršnih materialov. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|PN-02
|SKj |– Ohranja naj se obrežna vegetacija. | |
|
|
| |– Brežine in struge potoka naj se ne | |
|
|
| |nasipavajo, zasipavajo ali kako drugače | |
|
|
| |preoblikujejo (poseganje vanje ni | |
|
|
| |dovoljeno). | |
|
|
| |– V strugo potoka naj se ne odlaga | |
|
| |
|nikakršnih materialov. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Praprotno
|O |– V strugo in brežine vodotoka naj se ne | |
|
|PR-01
| |posega z mehanskimi posegi, razen v delih,| |
|
|
| |kjer je to nujno potrebno. | |
|
|
| |– V obrežno vegetacijo naj se ne posega s | |
|
|
| |sekanjem, obsekavanjem in redčenjem, razen| |
|
|
| |v delih, kjer je to nujno potrebno za | |
|
|
| |potrebe izvedbe iztokov. Posegi v | |
|
|
| |vegetacijo naj se omejijo na najmanjšo | |
|
|
| |možno mero. Po izvedbi del naj se vse | |
|
|
| |prizadete površine zasadi z avtohtono | |
|
|
| |vegetacijo. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|PR-02
|SK |– Razmerje tlorisnih stranic objektov mora| |
|
|
| |biti najmanj 1:1,5. | |
|
|
| |– Dovoljeni višinski gabarit objektov | |
|
|
| |tipologije a je do (K) + P + 1M, klet naj | |
|
|
| |bo v celoti vkopana. | |
|
|
| |– Dovoljene so sive barve kritin. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|PR-03
|LN |– Končna sanacija območja brez | |
|
|
| |izkoriščanja mineralnih surovin. | |
|
|
| |– Možnost deponije in predelave inertnih | |
|
|
| |gradbenih odpadkov. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|PR-04
|LN |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Obvezna je izvedba priključne ceste na | |
|
|
| |državno cesto. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|PR-05
|K1 |– Območje suhega zadrževalnika brez | |
|
|
| |posegov v okolje. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Puštal
|IK |– Območje ribogojnice. | |
|
|PU-01
| | | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|PU-03
|SSa |– Dovoljeni višinski gabarit objektov je | |
|
|
| |do (K) + P + M. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Pozirno
|SK |– Dovoljeni višinski gabarit objektov je | |
|
|PZ-02
| |do (K) + P + 1 + Po z v celoti vkopano | |
|
|
| |kletjo ali (K) + P + Po. | |
|
| |
|– Dovoljeni so nakloni strešin od 40° do | |
|
|
| |45° in sive barve kritin. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|RO-01
|E |– V strugo vodotoka se ne sme posegati, | |
|
|
| |razen za namen zajezitve. | |
|
|
| |– Utrjevanje struge ni dovoljeno, razen za| |
|
|
| |potrebe zajezitve. | |
|
|
| |– Novih utrjenih dostopnih poti naj se ne | |
|
|
| |gradi, brežine in struge vodotoka naj se | |
|
|
| |ne zasipavajo, nasipavajo ali kako drugače| |
|
|
| |preoblikujejo (poseganje vanje ni | |
|
|
| |dovoljeno). | |
|
|
| |– Cevovod naj se spelje izven območja | |
|
|
| |naravne vrednote. | |
|
|
| |– Zagotavlja se ekološko sprejemljiv | |
|
|
| |pretok, ki ga določi pristojna | |
|
|
| |institucija. | |
|
|
| |– Pred pričetkom gradnje se morata izvesti| |
|
|
| |inventarizacija vodnih organizmov in ocena| |
|
|
| |stanja vrst. | |
|
|
| |– Stanje vodnih organizmov se spremlja med| |
|
|
| |gradnjo in najmanj tri leta po pričetku | |
|
|
| |obratovanja male hidroelektrarne. Glede na| |
|
|
| |ugotovitve inventarizacije in monitoringa | |
|
|
| |se zagotovijo dodatni omilitveni ukrepi. | |
|
|
| |– Vsa strojna oprema mora biti brezhibna | |
|
|
| |in redno pregledovana, da se prepreči | |
|
|
| |onesnaženje vodotoka z olji, mazivi ipd. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Sv.
|SSa |– Veljavni OPPN: Odlok o zazidalnem načrtu| |
|
|Barbara
| |za ureditveno območje SO Hrastnica (Uradni| |
|
|SB-02
| |list RS, št. 71/01, 41/11). | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|SB-03
|SSa |– Ohranja naj se obrežna vegetacija ob | |
|
|SB-04
| |vodotoku. | |
|
|
| |– Brežine in struge potoka naj se ne | |
|
|
| |nasipavajo, zasipavajo ali kako drugače | |
|
|
| |preoblikujejo (poseganje vanje ni | |
|
|
| |dovoljeno). | |
|
|
| |– V strugo potoka naj se ne odlagajo | |
|
|
| |nikakršni materiali. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|SB-05 |LN
|– Predvideni OPPN. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Strmica
|SK |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do | |
|
|SM-01
| |(K) + P + 1 + Po, pri čemer mora biti klet| |
|
|
| |v celoti vkopana, ali (K) + P + Po. | |
|
|
| |– Dovoljeni so nakloni strešin od 40° do | |
|
|
| |45° in sive barve kritin. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|SM-02
|LN |– Končna sanacija območja brez | |
|
|SM-03
| |izkoriščanja mineralnih surovin. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Sv. Tomaž
|SK |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do | |
|
|ST-01
| |(K) + P + 1 + Po, pri čemer mora biti klet| |
|
|
| |v celoti vkopana ali (K) + P + Po. | |
|
|
| |– Dovoljeni so nakloni strešin od 40° do | |
|
|
| |45° in sive barve kritin. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Suha
|SK |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do | |
|
|SU-02
| |(K) + P + 1 + Po, klet mora biti v celoti | |
|
|
| |vkopana. | |
|
|
| |– Dovoljeni so nakloni strešin od 40° do | |
|
|
| |45° in sive barve kritin. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|SU-03
|SKj |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do | |
|
|
| |(K) + P + 1 + Po, klet mora biti v celoti | |
|
|
| |vkopana. | |
|
|
| |– Dovoljeni so nakloni strešin od 40° do | |
|
|
| |45° in sive barve kritin. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Sv.
|PO |– Parkirišče spodnje postaje smučišča | |
|
|Lenart
| |Stari vrh. | |
|
|SV-02
| |– Ohranja naj se obrežna vegetacija. | |
|
|
| |– Brežine in struge potoka naj se ne | |
|
|
| |nasipavajo, zasipavajo ali kako drugače | |
|
|
| |preoblikujejo (poseganje vanje ni | |
|
|
| |dovoljeno). V strugo potoka naj se ne | |
|
|
| |odlagajo nikakršni materiali. | |
|
|
| |– Ozelenitev robu parkirišča. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|SV-03
|BT |– Območje spodnje postaje smučišča Stari | |
|
|
| |vrh. | |
|
|
| |– V območje naravnih vrednot naj se ne | |
|
|
| |posega z gradbenimi deli. | |
|
|
| |– Ohranja naj se obrežna vegetacija. | |
|
|
| |– Brežine in struge potoka naj se ne | |
|
|
| |nasipavajo, zasipavajo ali kako drugače | |
|
|
| |preoblikujejo (poseganje vanje ni | |
|
|
| |dovoljeno). | |
|
|
| |– V strugo potoka naj se ne odlagajo | |
|
|
| |nikakršni materiali. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Sv.
|LN |– Končna sanacija območja brez | |
|
|Ožbolt
| |izkoriščanja mineralnih surovin. | |
|
|SŽ-01
| | | |
|
|SŽ-02
| | | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Trnje
|O |– Dovoljena gradnja objektov okoljske | |
|
|TR-01
| |infrastrukture. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Vešter
|LN |– Končna sanacija območja brez | |
|
|VE-01
| |izkoriščanja mineralnih surovin. | |
|
|VE-02
| | | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Vincarje
|LN |– Končna sanacija območja brez | |
|
|VI-01
| |izkoriščanja mineralnih surovin. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Visoko
|BT |– Predvideni OPPN. | |
|
|pri
| |– Območje obstoječega dvorca. | |
|
|Poljanah
| |– Do izdelave OPPN so možne le parterne | |
|
|VP-01/01
| |ureditve ter posegi v dvorec po projektih,| |
|
|
| |za katere je bilo pridobljeno | |
|
|
| |kulturnovarstveno soglasje. | |
|
|
| |– Urejanje dostopnih cest in sprehajalnih | |
|
|
| |poti. | |
|
|
| |– Pred izdelavo OPPN je za celotno območje| |
|
|
| |spomenika (VP-01 in VP-02) treba izdelati | |
|
|
| |strokovne podlage (v katere morajo biti | |
|
|
| |vključena izhodišča varstva kulturnega | |
|
|
| |spomenika), ki bodo v celoti rešile | |
|
|
| |ureditev prometne infrastrukture. V | |
|
|
| |strokovnih podlagah se z okoljskega, | |
|
|
| |prostorskega, funkcionalnega in | |
|
|
| |ekonomskega vidika preveri več variant | |
|
|
| |cestnega dostopa do dvorca, med njimi | |
|
|
| |varianta na mestu nekdanjega mostu ter | |
|
|
| |varianta na skrajnem zahodnem delu | |
|
|
| |območja. Strokovne podlage za ureditev | |
|
|
| |prometa in gospodarske javne | |
|
|
| |infrastrukture se lahko izdelajo ločeno – | |
|
|
| |v 1. fazi, vendar obvezno za celotno | |
|
|
| |območje, ki ga zajemata enoti urejanja | |
|
|
| |prostora VP-01 in VP-02 skupaj. | |
|
|
| |– Uporabno dovoljenje za dvorec mora biti | |
|
|
| |izdano pred izdajo uporabnega dovoljenja | |
|
|
| |za namestitvene objekte v EUP VP-01/03 ali| |
|
|
| |sočasno z njim. Predhodno mora biti | |
|
|
| |izvedena prometna infrastruktura, skladno | |
|
|
| |s potrjeno strokovno podlago. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|VP-01/02
|ZS |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Do njegove izdelave so možne le parterne| |
|
|
| |ureditve po projektih, za katere je bilo | |
|
|
| |pridobljeno kulturnovarstveno soglasje, | |
|
|
| |ter prenova grobnice po projektih, za | |
|
|
| |katere je bilo pridobljeno | |
|
|
| |kulturnovarstveno soglasje. Dopustna je | |
|
|
| |ureditev dostopne poti do grobnice v | |
|
| |
|enakem obsegu in materialu. | |
|
|
| |– Ureditev teniškega igrišča le kot prikaz| |
|
|
| |nekdanjega igranja tenisa, sodobno igrišče| |
|
|
| |z varovalno mrežasto ograjo ni dovoljeno. | |
|
|
| |Poligon za konje naj se postavlja v času | |
|
|
| |prireditve na travniku hipodroma. | |
|
|
| |– Dovoljena ureditev kasaške proge in | |
|
|
| |sprehajalnih poti. | |
|
|
| |– Obstoječa povezava z zaledjem se | |
|
|
| |ohranja, zagotovi se prehodnost območja za| |
|
|
| |peš in kolesarski promet ter kmetijsko- | |
|
|
| |gozdarsko mehanizacijo. | |
|
|
| |– Pred izdelavo OPPN je za celotno območje| |
|
|
| |spomenika (VP-01 in VP-02) treba izdelati | |
|
|
| |strokovne podlage (v katere morajo biti | |
|
|
| |vključena izhodišča varstva kulturnega | |
|
|
| |spomenika), ki bodo v celoti rešile | |
|
|
| |ureditev prometne infrastrukture. V | |
|
|
| |strokovnih podlagah se z okoljskega, | |
|
|
| |prostorskega, funkcionalnega in | |
|
|
| |ekonomskega vidika preveri več variant | |
|
|
| |cestnega dostopa do dvorca, med njimi | |
|
|
| |varianta na mestu nekdanjega mostu ter | |
|
|
| |varianta na skrajnem zahodnem delu | |
|
|
| |območja. Strokovne podlage za ureditev | |
|
|
| |prometa in gospodarske javne | |
|
|
| |infrastrukture se lahko izdelajo ločeno – | |
|
|
| |v 1. fazi, vendar obvezno za celotno | |
|
|
| |območje, ki ga zajemata enoti urejanja | |
|
|
| |prostora VP-01 in VP-02 skupaj. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|VP-01/03
|BT |– Predvideni OPPN. | |
|
|
| |– Pred izdelavo OPPN je za celotno območje| |
|
|
| |spomenika (VP-01 in VP-02) treba izdelati | |
|
|
| |strokovne podlage (v katere morajo biti | |
|
|
| |vključena izhodišča varstva kulturnega | |
|
|
| |spomenika), ki bodo v celoti rešile | |
|
|
| |ureditev prometne infrastrukture. V | |
|
|
| |strokovnih podlagah se z okoljskega, | |
|
|
| |prostorskega, funkcionalnega in | |
|
|
| |ekonomskega vidika preveri več variant | |
|
|
| |cestnega dostopa do dvorca, med njimi | |
|
|
| |varianta na mestu nekdanjega mostu ter | |
|
|
| |varianta na skrajnem zahodnem delu | |
|
|
| |območja. Strokovne podlage za ureditev | |
|
|
| |prometa in gospodarske javne | |
|
|
| |infrastrukture se lahko izdelajo ločeno – | |
|
|
| |v 1. fazi, vendar obvezno za celotno | |
|
|
| |območje, ki ga zajemata enoti urejanja | |
|
|
| |prostora VP-01 in VP-02 skupaj. | |
|
|
| |– Vzdržna umestitev več manjših | |
|
|
| |namestitvenih objektov, ki so nevsiljivo | |
|
|
| |umeščeni v gozdni rob kompleksa v obliki | |
|
|
| |manjših, sonaravno grajenih objektov. | |
|
|
| |Maks. dovoljena višina objektov: P. | |
|
|
| |Dostopi se lahko zagotovijo iz zaledja | |
|
|
| |bližnjega Vrtovčevega doma. Navedeno | |
|
|
| |območje ne sme posegati v vplivno območje | |
|
|
| |grobnice z dostopom do grobnice. | |
|
|
| |– Objekte se zgradi tako, da so zakriti za| |
|
|
| |zeleno kuliso (gozdna kulisa). | |
|
|
| |– Objekti se razpršijo v gozdnem okolju – | |
|
|
| |med posameznimi objekti se ohranjajo | |
|
|
| |drevesa. | |
|
|
| |– Lega objektov vzporedno z robom gozda. | |
|
| |
|– Investitor izgradnje območja je dolžan | |
|
|
| |na svoje stroške na novo urediti del | |
|
|
| |Gozdne učne poti Visoko, ki bo ob gradnji | |
|
|
| |prizadeta. | |
|
|
| |– Uporabno dovoljenje za dvorec mora biti | |
|
|
| |izdano pred izdajo uporabnega dovoljenja | |
|
|
| |za namestitvene objekte ali sočasno z | |
|
|
| |njim. Predhodno mora biti izvedena | |
|
|
| |prometna infrastruktura, skladno s | |
|
|
| |potrjeno strokovno podlago. | |
|
|
| |– Čiščenje komunalne odpadne vode | |
|
|
| |predvideti v mali komunalni čistilni | |
|
|
| |napravi z iztokom v Poljansko Soro. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|VP-02 |A
475 |– Do izdelave potrjene celovite idejne | |
|
|
| |rešitve (strokovne podlage) s strani | |
|
|
| |nosilca urejanja prostora s področja | |
|
|
| |varstva kulturne dediščine in Občine | |
|
|
| |Škofja Loka za območji VP-01 in VP-02 so | |
|
|
| |dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na | |
|
|
| |podlagi splošnih določb OPN za namensko | |
|
|
| |rabo A, ter z njimi soglašata pristojni | |
|
|
| |nosilec urejanja prostora s področja | |
|
|
| |varstva kulturne dediščine in Občina | |
|
|
| |Škofja Loka ter so tudi v skladu z | |
|
|
| |veljavno zakonodajo. | |
|
|
| |– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|
| |vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|
| |vrednote, kar ne velja za obstoječe | |
|
|
| |objekte MHE, lokacije, kjer so v | |
|
|
| |preteklosti stali mlini, žage ali kovačije| |
|
|
| |ter objekte MHE v gradnji. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|VP-02 |A
476 |– Do izdelave potrjene celovite idejne | |
|
|
| |rešitve (strokovne podlage) s strani | |
|
|
| |nosilca urejanja prostora s področja | |
|
|
| |varstva kulturne dediščine in Občine | |
|
|
| |Škofja Loka za območji VP-01 in VP-02 so | |
|
|
| |dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na | |
|
|
| |podlagi splošnih določb OPN za namensko | |
|
|
| |rabo A, ter z njimi soglašata pristojni | |
|
|
| |nosilec urejanja prostora s področja | |
|
| |
|varstva kulturne dediščine in Občina | |
|
|
| |Škofja Loka ter so tudi v skladu z | |
|
|
| |veljavno zakonodajo. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|VP-02 |K1,
K2, |– Do izdelave potrjene celovite idejne | |
|
|
|G |rešitve (strokovne podlage) s strani | |
|
|
| |nosilca urejanja prostora s področja | |
|
|
| |varstva kulturne dediščine in Občine | |
|
|
| |Škofja Loka za območji VP-01 in VP-02 je | |
|
|
| |dovoljena gradnja gospodarske javne | |
|
|
| |infrastrukture, s čimer soglašata | |
|
|
| |pristojni nosilec urejanja prostora s | |
|
|
| |področja varstva kulturne dediščine in | |
|
|
| |Občina Škofja Loka ter so tudi v skladu z | |
|
|
| |veljavno zakonodajo. | |
|
|
| |– Nezahtevne in enostavne objekte, ki niso| |
|
|
| |opredeljeni kot javna gospodarska | |
|
|
| |infrastruktura, je dovoljeno graditi le na| |
|
|
| |mestih in v velikosti, kot jih predvideva | |
|
|
| |potrjena celovita idejna rešitev | |
|
|
| |(strokovna podlaga) za območji VP-01 IN | |
|
|
| |VP-02 | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|VP-02
|VC |– Do izdelave potrjene celovite idejne | |
|
|
| |rešitve (strokovne podlage) s strani | |
|
|
| |nosilca urejanja prostora s področja | |
|
|
| |varstva kulturne dediščine in Občine | |
|
|
| |Škofja Loka za območji VP-01 in VP-02 so | |
|
|
| |dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na | |
|
|
| |podlagi splošnih določb OPN za namensko | |
|
|
| |rabo VC, ter z njimi soglašata pristojni | |
|
|
| |nosilec urejanja prostora s področja | |
|
|
| |varstva kulturne dediščine in Občina | |
|
|
| |Škofja Loka ter so tudi v skladu z | |
|
|
| |veljavno zakonodajo. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|VP-02/01
|O |– Do izdelave potrjene celovite idejne | |
|
|VP-02/02
| |rešitve (strokovne podlage) s strani | |
|
|VP-02/03
| |nosilca urejanja prostora s področja | |
|
|VP-02/04
| |varstva kulturne dediščine in Občine | |
|
|
| |Škofja Loka za območji VP-01 in VP-02 so | |
|
|
| |dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na | |
|
| |
|podlagi splošnih določb OPN za namensko | |
|
|
| |rabo O, ter z njimi soglašata pristojni | |
|
|
| |nosilec urejanja prostora s področja | |
|
|
| |varstva kulturne dediščine in Občina | |
|
|
| |Škofja Loka ter so tudi v skladu z | |
|
|
| |veljavno zakonodajo. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|Zminec
|SK |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do | |
|
|ZM-02
| |(K) + P + 1 + Po. | |
|
|
| |– Dovoljeni so nakloni strešin od 40° do | |
|
|
| |45°. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|ZM-03
|SKk |– Dovoljena je gradnja nestanovanjskih | |
|
|ZM-04
| |kmetijskih objektov in pomožnih kmetijsko-| |
|
|
| |gozdarskih objektov. Oblikovanost objektov| |
|
|
| |podolgovata, razmerje tlorisnega gabarita | |
|
|
| |najmanj 1:1,6, smer slemena pravokotno na | |
|
|
| |državno cesto. | |
|
|
| |– Dovoljeni nakloni strešin od 40° do 45°.| |
|
|
| |– Zatrepi objektov morajo biti obloženi z | |
|
|
| |lesom. | |
|
|
| |– Dovoljeni višinski gabarit objektov do | |
|
|
| |(K) + P + 1 M. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|ZM-05
|SSa |– Dovoljeni višinski gabarit objektov tipa| |
|
|
| |a: največ (K) + P + 1 M, smer slemena mora| |
|
|
| |biti pravokotna na obe cesti. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|ZM-08/01
|SK |– Širitve obstoječega proizvodnega objekta| |
|
|
| |niso dovoljene. | |
|
|
| |– Dovoljeni višinski gabarit objektov tipa| |
|
|
| |a (K) + P + 1 M. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
|ZM-10
|K1 |– Na območju je dovoljeno občasno | |
|
|
| |šotorjenje. | |
|
+----------+---------+------------------------------------------+ |
|
110. člen |
|
(podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za enote odprtega prostora na območjih
krajin KE) |
|
Območja
enot odprtega prostora obsegajo preplet več podrobnejših namenskih rab
prostora, predvsem pa: najboljša kmetijska zemljišča – K1, druga
kmetijska zemljišča – K2, gozdna zemljišča – G, stavbna zemljišča kot
površine razpršene poselitve – A, A(CDc), A(CDi), A(SKk), A(BT) in
posamezna stavbišča razpršene gradnje. |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Pobočja nad
|– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|dolino
|vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|Bukovščice
|vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte | |
|
|KE-01
|MHE ali objekte MHE v gradnji. | |
|
|
|– Priporočila in usmeritve: | |
|
|
|– Območje je relativno strmo in erozijsko | |
|
|
|labilno, zato se varujejo sklenjene gozdne | |
|
|
|površine (prepoved golosekov in pazljivo | |
|
|
|načrtovanje novih gozdnih prometnic). | |
|
|
|– Neporasli in vidno izpostavljeni grebeni in | |
|
|
|vrhovi se varujejo pred posegi. Ohranja se | |
|
|
|značilna podoba hribovite krajine s pretežno | |
|
|
|bukovimi gozdovi in gosto razporejenimi celki | |
|
|
|z obsežnimi travniki in pašniki ter | |
|
|
|travniškimi sadovnjaki. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dolina
|– Vse posege v vodotoke se izvaja sonaravno. | |
|
|Bukovščice
|Ohranja ter bogati se obvodni vegetacijski | |
|
|KE-02
|pas. Tehnične in toge ureditve v bližini | |
|
|KE-03
|naselij Bukovščica in Knape se dolgoročno | |
|
|KE-04
|sanira in ureja v smeri sonaravnih ureditev. | |
|
|KE-05
| | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Območje
|– Dovoljena je ureditev sankaške proge na | |
|
|Hrastnika
|trasi gozdne ceste. Možna postavitev začasnih | |
|
|KE-06
|objektov v času zimske sezone (montažna | |
|
|
|sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni | |
|
|
|šotor). | |
|
|
|– Območje je relativno strmo in erozijsko | |
|
|
|labilno, zato se varujejo sklenjene gozdne | |
|
|
|površine (prepoved golosekov in pazljivo | |
|
|
|načrtovanje novih gozdnih prometnic). | |
|
|
|– Neporasli in vidno izpostavljeni grebeni in | |
|
|
|vrhovi se varujejo pred posegi (vodenje | |
|
|
|nadzemnih električnih vodov ni dovoljeno). | |
|
|
|Ohranja se značilna podoba hribovite gozdne | |
|
|
|krajine, porasle z bukovim gozdom, kjer se | |
|
|
|mestoma umeščajo celki. | |
|
|
|– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in | |
|
|
|ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda | |
|
|
|(raba čim manj obdelanih naravnih materialov | |
|
|
|itd.). | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dolina spodnje
|– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|Selške Sore
|vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|KE-07
|vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte | |
|
|
|MHE ali objekte MHE v gradnji. | |
|
|
|– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti | |
|
|
|ne smejo presegati dimenzij drugih objektov | |
|
|
|kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem| |
|
|
|značilnosti tradicionalnih arhitekturnih | |
|
|
|vzorcev. | |
|
|
|– Ureditev tekaških prog in smučarskih | |
|
|
|tekaških prog. | |
|
|
|– Ohranja se naravna struktura dna vodotokov | |
|
|
|kot tudi bregovi vodotokov in obrežne | |
|
|
|vegetacije. Pri posegih v strugo in pri | |
|
|
|izvajanju kmetijske prakse se ohranja obrežna | |
|
|
|vegetacija v širini naravne vrednote (predvsem| |
|
|
|drevesa, grmičevje in visoke steblike) na obeh| |
|
|
|straneh struge. Drevesna in grmovna obrežna | |
|
|
|vegetacija naj se ne odstranjujeta. Na | |
|
|
|območjih, kjer je obrežna vegetacija | |
|
|
|odstranjena, naj se ponovno zasadijo avtohtone| |
|
|
|grmovne vrste. | |
|
|
|– Poplavna površina Selške Sore in predvidena | |
|
|
|retencijska površina suhega zadrževalnika na | |
|
|
|Bukovškem polju (med Bukovico in Veštrom) se | |
|
|
|varujeta pred posegi. | |
|
|
|– Varuje se obstoječi obrežni vegetacijski pas| |
|
|
|ob Selški Sori, na predelih brez | |
|
|
|vegetacijskega pasu pa naj se vzpostavi | |
|
|
|zaščitni vegetacijski pas. V brežine in strugo| |
|
|
|Selške Sore naj se ne posega. Dejavnosti in | |
|
|
|posegi naj se načrtujejo v odmiku, ki | |
|
|
|zagotavlja ohranjanje lastnosti naravne | |
|
|
|vrednote. | |
|
|
|– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in | |
|
|
|ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda | |
|
|
|(raba čim manj obdelanih naravnih materialov | |
|
|
|itd.). | |
|
|
|– Zaželeno je oblikovanje piknik prostorov | |
|
|
|(ureditev kurišč) in drugih rekreacijskih | |
|
|
|dejavnosti ob vodotoku brez gradnje komunalne | |
|
|
|infrastrukture in parkirišč. | |
|
|
|– Ob prenovi obstoječih objektov se ob | |
|
|
|morebitni najdbi netopirjev pred pričetkom | |
|
|
|prenove obvesti Zavod RS za varstvo narave. | |
|
|
|– Če se na podstrehah posameznega objekta | |
|
|
|zbirajo breje in doječe samice netopirjev s | |
|
|
|svojimi mladiči, naj se obnova ne izvaja v | |
|
|
|času od začetka aprila do konca septembra. | |
|
|
|– Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo | |
|
|
|netopirji, naj se ohranjajo strukture, ki | |
|
|
|zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na | |
|
|
|lokaciji (preletne odprtine, notranje | |
|
|
|strukture). | |
|
|
|– Ohranja se koridorska povezanost med kotišči| |
|
|
|netopirjev ter med njihovimi prehranjevalnimi | |
|
|
|habitati (obrečni prostor, intenzivni | |
|
|
|sadovnjaki, gozd in gozdni rob ipd.) | |
|
|
|– Za osvetlitev zunanjih površin naj se | |
|
|
|uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV- | |
|
|
|spektru in čim manj svetijo v modrem delu | |
|
|
|spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke).| |
|
|
|Vse svetilke morajo biti v skladu z uredbo o | |
|
|
|mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja | |
|
|
|okolja. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dolina potoka
|– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti | |
|
|Luša
|ne smejo presegati dimenzij drugih objektov | |
|
|KE-08
|kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem| |
|
|
|značilnosti tradicionalnih arhitekturnih | |
|
|
|vzorcev. Maks. tlorisni gabarit posameznega | |
|
|
|rastlinjaka je 15,00 x 5,00 m, maks. višina | |
|
|
|rastlinjaka pa 3,00 m. | |
|
|
|– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|
|vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|
|vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte | |
|
|
|MHE ali objekte MHE v gradnji. | |
|
|
|– Ureditev tekaških prog in smučarskih | |
|
|
|tekaških prog. Možna postavitev začasnih | |
|
|
|objektov v času zimskih prireditev (montažna | |
|
|
|sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni | |
|
|
|šotor). | |
|
|
|– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in | |
|
|
|ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda | |
|
|
|(raba čim manj obdelanih naravnih materialov | |
|
|
|itd.). | |
|
|
|– Poplavne površine potoka Luša in retencijske| |
|
|
|površine suhega zadrževalnika dolvodno od Sp. | |
|
|
|Luše oziroma od kmetije Ambruš se varujejo | |
|
|
|pred posegi. | |
|
|
|– Urejanje vodotokov naj se izvaja s | |
|
|
|sonaravnimi ukrepi tako, da se ohranja naravno| |
|
|
|morfologijo struge. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Smučišče Stari
|– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti | |
|
|vrh
|ne smejo presegati dimenzij drugih objektov | |
|
|KE-09
|kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem| |
|
|
|značilnosti tradicionalnih arhitekturnih | |
|
|
|vzorcev. Maks. tlorisni gabarit posameznega | |
|
|
|rastlinjaka je 15,00 x 5,00 m, maks. višina | |
|
|
|rastlinjaka pa 3,00 m. | |
|
|
|– Ureditev otroškega igrišča za vse starostne | |
|
|
|skupine, izvedenega tako, da je uporabno tudi | |
|
|
|pozimi. Dopustni objekti in naprave za | |
|
|
|delovanje žičnic (strojnice, nosilni stebri | |
|
|
|vlečnice) in spremljevalni objekti | |
|
|
|(informacijska pisarna, spremljevalni | |
|
|
|gostinski objekti, sanitarije) na območjih | |
|
|
|podrobne namenske rabe BT in A. | |
|
|
|– Dovoljena ureditev zasneževanja in za to | |
|
|
|potrebna komunalna infrastruktura. | |
|
|
|– Uredi ali dogradi se smučišča, tekaške in | |
|
|
|sankaške proge. | |
|
|
|– Dovoljena postavitev začasnih objektov v | |
|
|
|času zimske sezone (montažna sanitarna enota, | |
|
|
|večnamenski kiosk, montažni šotor, začasna | |
|
|
|tribuna za gledalce na prostem). | |
|
|
|– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in | |
|
|
|ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda | |
|
|
|(raba čim manj obdelanih naravnih materialov | |
|
|
|itd.). | |
|
|
|– Območje je relativno strmo in erozijsko | |
|
|
|labilno, zato se varujejo sklenjene gozdne | |
|
|
|površine (prepoved golosekov in pazljivo | |
|
|
|načrtovanje novih gozdnih prometnic). | |
|
|
|– V območje naravnih vrednot (Črnovški potok, | |
|
|
|Črnovški potok – slapišče) naj se ne posega z | |
|
|
|gradbenimi deli. Brežine in struge potoka naj | |
|
|
|se ne zasipavajo. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Pobočja nad
|– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti | |
|
|dolino potoka
|ne smejo presegati dimenzij drugih objektov | |
|
|Luša
|kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem| |
|
|KE-10
|značilnosti tradicionalnih arhitekturnih | |
|
|
|vzorcev. Maks. tlorisni gabarit posameznega | |
|
|
|rastlinjaka je 15,00 x 5,00 m, maks. višina | |
|
|
|rastlinjaka pa 3,00 m. | |
|
|
|– Območje je relativno strmo in erozijsko | |
|
|
|labilno, zato se varujejo sklenjene gozdne | |
|
|
|površine (prepovedi golosekov in pazljivo | |
|
|
|načrtovanje novih gozdnih prometnic). | |
|
|
|– Spodbuja se razvoj turizma in rekreacije na | |
|
|
|širšem območju Starega vrha (pohodništvo, tek | |
|
|
|na smučeh). | |
|
|
|– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in | |
|
|
|ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda | |
|
|
|(raba čim manj obdelanih naravnih materialov | |
|
|
|itd.). | |
|
|
|– Na območju podrobnejše namenske rabe E | |
|
|
|dovoljena gradnja strojnice v okviru male | |
|
|
|hidroelektrarne. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Lubnik
|– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti | |
|
|KE-11
|ne smejo presegati dimenzij drugih objektov | |
|
|
|kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem| |
|
|
|značilnosti tradicionalnih arhitekturnih | |
|
|
|vzorcev. Maks. tlorisni gabarit posameznega | |
|
|
|rastlinjaka je 15,00 x 5,00 m, maks. višina | |
|
|
|rastlinjaka pa 3,00 m. | |
|
|
|– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|
|vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|
|vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte | |
|
|
|MHE ali objekte MHE v gradnji. | |
|
|
|– Okolice jam Brezence na Malem Lubniku, Jama | |
|
|
|v Vincarški grapi, Kevdrc na Lubniku in | |
|
|
|Lubniške jame se ne osvetljuje, da se ne | |
|
|
|ogrozi življenjskega prostora netopirjev. | |
|
|
|– Pri ureditvi zunanjih površin naj se | |
|
|
|uporabijo le popolnoma zasenčena svetila | |
|
|
|oziroma taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe | |
|
|
|nad vodoravnico. Svetila naj imajo po možnosti| |
|
|
|vgrajen senzor za samodejni vklop/izklop. | |
|
|
|– Ureditev rekreativnih poti za pešce in | |
|
|
|kolesarje po poljskih poteh. | |
|
|
|– Ureditve rekreativnih poti za pešce in | |
|
|
|kolesarje naj bodo čim bolj naravnega izgleda | |
|
|
|(raba čim manj obdelanih naravnih materialov | |
|
|
|itd.). | |
|
|
|– Območje je relativno strmo in na delu | |
|
|
|območja erozijsko labilno, zato se varujejo | |
|
|
|sklenjene gozdne površine (prepoved golosekov | |
|
|
|in pazljivo načrtovanje novih gozdnih | |
|
|
|prometnic). | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Križna Gora
|– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|območje
|vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|dediščinske
|vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte | |
|
|kulturne
krajine|MHE ali objekte MHE v gradnji. | |
|
|KE-12
|– Ureditev konjeniških poti. | |
|
|KE-13
|– Območje cerkve sv. Križa: neporaslo in vidno| |
|
|
|izpostavljeno pobočje se varuje pred posegi. | |
|
|
|– Območje je relativno strmo in erozijsko | |
|
|
|labilno, zato se varujejo sklenjene gozdne | |
|
|
|površine (prepoved golosekov in pazljivo | |
|
|
|načrtovanje novih gozdnih prometnic). | |
|
|
|– Sanirajo se območja opuščenih kamnolomov. | |
|
|
|– Struge hudourniških potokov in njihovih | |
|
|
|brežin naj se ne nasipavajo, zasipavajo ali | |
|
|
|kako drugače preoblikujejo (poseganje vanje ni| |
|
|
|dovoljeno). V struge potokov naj se ne | |
|
|
|odlagajo nikakršni materiali. Pred posegi se | |
|
|
|varujejo planirane retencijske površine suhih | |
|
|
|zadrževalnikov na Moškrinskem in Virroškem | |
|
|
|potoku. | |
|
|
|– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in | |
|
|
|ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda | |
|
|
|(raba čim manj obdelanih naravnih materialov | |
|
|
|itd.). | |
|
|
|– Okolica jame Sluhov brezen se ne osvetljuje,| |
|
|
|da se ne ogrozi življenjskega prostora | |
|
|
|netopirjev. | |
|
|
|– Ob vodotokih se mora ohranjati lesna obrežna| |
|
|
|zarast. | |
|
|
|– Pri morebitnih posegih v gozd naj se ponovno| |
|
|
|vzpostavi gozdni rob. Pravilno oblikovan | |
|
|
|gozdni rob je širok eno povprečno višino | |
|
|
|dreves, stopničast in večslojen, v njem so | |
|
|
|drevesa različne velikosti. Poraščen naj bo z | |
|
|
|različno visokim in gostim grmovjem. Zaželeno | |
|
|
|je plodonosno drevje in grmovje. Gozdni rob je| |
|
|
|treba obnavljati. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Gričevnato
|– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|obrobje
Sorškega|vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|polja
|vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte | |
|
|KE-14
|MHE ali objekte MHE v gradnji. | |
|
|
|– Ureditev tekaških prog in smučarskih | |
|
|
|tekaških prog, konjeniških poti, učnih poti in| |
|
|
|drugih rekreativnih poti za pešce in kolesarje| |
|
|
|po poljskih poteh. | |
|
|
|– Ohranja se kar najbolj sonaravno stanje | |
|
|
|vodotokov in obvodne vegetacije. Brežine in | |
|
|
|struge potoka naj se ne nasipavajo, zasipavajo| |
|
|
|ali kako drugače preoblikujejo (poseganje | |
|
|
|vanje ni dovoljeno). Ohranjajo se mokrotni | |
|
|
|habitati ob vodotokih. | |
|
|
|– Urejanje vodotokov naj se izvaja s | |
|
|
|sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje| |
|
|
|ali vzpostavitev naravne rečne dinamike in s | |
|
|
|tem ohranjajo naravno morfologijo struge. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dobrave
|– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|KE-15
|vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|
|vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte | |
|
|
|MHE ali objekte MHE v gradnji. | |
|
|
|– Ureditev tekaških prog in smučarskih | |
|
|
|tekaških prog, konjeniških poti, učnih poti in| |
|
|
|drugih rekreativnih poti za pešce in kolesarje| |
|
|
|po poljskih poteh. | |
|
|
|– Možna postavitev začasnih objektov v času | |
|
|
|prireditev (montažna sanitarna enota, | |
|
|
|večnamenski kiosk, montažni šotor). | |
|
|
|– Ohranjata se naravna morfologija vodotokov | |
|
|
|ter kar najbolj sonaravno stanje vodotokov in | |
|
|
|obvodne vegetacije. | |
|
|
|– Varujejo se ostanki nižinskega gozda. | |
|
|
|– Pri načrtovanju območij turizma in | |
|
|
|rekreacije se zagotavljata varstvo naravnih | |
|
|
|vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. | |
|
|
|Spodbujajo se razvoj trajnostnih oblik | |
|
|
|rekreacije (izletništvo, kolesarstvo) ter | |
|
|
|dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi | |
|
|
|danostmi in ne zahtevajo posebne rekreacijske | |
|
|
|infrastrukture oziroma se le-ta zagotavlja v | |
|
|
|poselitvenih območjih. | |
|
|
|– Načrtovanje prostorskih ureditev in | |
|
|
|dejavnosti na območju voda ter obvodnih | |
|
|
|zemljišč naj zagotavlja ohranjanje biotske | |
|
|
|raznovrstnosti. Na območju Dobrav se ohranja | |
|
|
|obstoječi hidrološki režim. Ohranjajo se | |
|
|
|majhni vodni in močvirni biotopi (mlake, luže)| |
|
|
|v gozdu in na gozdnem robu. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|
|– Ohranjajo se travnate površine ob vodotokih.| |
|
|
|Preprečuje se intenzivna raba vlažnih | |
|
|
|travnikov in v zvezi s tem povezane | |
|
|
|melioracije. | |
|
|
|– Zaželen je razvoj v smeri ekološkega in | |
|
|
|izobraževalnega turizma (ureditev naravoslovne| |
|
|
|učne poti itd.), pri čemer naj se ohranjata | |
|
|
|obstoječe stanje in raba. | |
|
|
|– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in | |
|
|
|ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda | |
|
|
|(raba čim manj obdelanih naravnih materialov | |
|
|
|itd.). | |
|
|
|– Dovoljeno je oblikovanje piknik prostorov | |
|
|
|(ureditev kurišč) in drugih rekreacijskih | |
|
|
|dejavnosti ob vodotoku brez gradnje komunalne | |
|
|
|infrastrukture in parkirišč. | |
|
|
|– Ohranjajo se gozdni rob in visokodebelni | |
|
|
|sadovnjaki (posamezna drevesa). | |
|
|
|– Za osvetlitev zunanjih površin naj se | |
|
|
|uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV- | |
|
|
|spektru in čim manj svetijo v modrem delu | |
|
|
|spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke).| |
|
|
|Vse svetilke morajo biti v skladu z uredbo o | |
|
|
|mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja | |
|
|
|okolja. | |
|
|
|– Vsi obstoječi objekti se morajo priključiti | |
|
|
|na skupno ali individualno malo čistilno | |
|
|
|napravo. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Sorško polje
|– Dovoljene so oblike pomožnih kmetijsko- | |
|
|KE-16
|gozdarskih objektov z razmerji in materiali, | |
|
|
|ki so tradicionalni na teh območjih. | |
|
|
|– Dovoljena je raba teh objektov v skladu z | |
|
|
|njihovo namembnostjo. | |
|
|
|– Ureditev tekaških in smučarskih tekaških | |
|
|
|prog, učnih poti in drugih rekreativnih poti | |
|
|
|za pešce in kolesarje, ki naj se vodijo po že | |
|
|
|obstoječih poljskih poteh. | |
|
|
|– Pri izboljševalnih ukrepih (agromelioracije,| |
|
|
|komasacije, arondacije) se zagotovi ohranjanje| |
|
|
|značilne podolgovate drobne parcelacije | |
|
|
|Sorškega polja in mikroreliefnih značilnosti, | |
|
|
|spodbuja se gradnja namakalnih sistemov. | |
|
|
|– Ohranjata se kar najbolj sonaravno stanje | |
|
|
|vodotoka Žabnica in obvodna vegetacija. Kjer | |
|
|
|je obvodna vegetacija revna, naj se vzpostavi | |
|
|
|dovolj širok pas iz redko košenih travišč | |
|
|
|(min. 5,00 m na vsako stran). Deli struge, ki | |
|
|
|so v togem ali tehnično urejenem koritu, se | |
|
|
|dolgoročno sanira na sonaraven način, ob | |
|
|
|vodotoku pa se vzpostavijo vegetacijski in/ali| |
|
|
|travnati pasovi (varstvo voda, ekološka | |
|
|
|pestrost). | |
|
|
|– Sredi polj ob poteh in znamenjih se | |
|
|
|ohranjajo za Sorško polje značilna osamela | |
|
|
|drevesa ter obstoječe živice. Ob rekreacijskih| |
|
|
|poteh skozi kmetijsko krajino se spodbuja | |
|
|
|zasajanje novih posameznih dreves. | |
|
|
|– Pri prenovah in vzdrževanju obstoječih cest | |
|
|
|in poti ter drugih gradbenih posegih se | |
|
|
|zagotavlja sprotna sanacija poškodovanih | |
|
|
|površin z upoštevanjem krajinskih značilnosti.| |
|
|
|– Veljavni OPPN: Odlok o ureditvenem načrtu za| |
|
|
|širitev gramoznice Reteče (Uradni list RS, št.| |
|
|
|92/02). Ojezerjeni del gramoznice, kjer se je | |
|
|
|razvil kvaliteten sekundarni biotop. Območje | |
|
|
|se zaščiti z varnostnimi nasipi višine najmanj| |
|
|
|1,20 m, ki se jih zasadi z gosto neprehodno | |
|
|
|vegetacijo. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Terasasti svet
|– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|ob Sori
|vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|KE-17
|vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte | |
|
|
|MHE ali objekte MHE v gradnji. | |
|
|
|– Ureditev tekaških in smučarskih tekaških | |
|
|
|prog, učnih poti in drugih rekreativnih poti | |
|
|
|za pešce in kolesarje. Rekreacijske poti skozi| |
|
|
|to območje naj se načeloma vzpostavlja po že | |
|
|
|obstoječih poteh. | |
|
|
|– Dovoljeno je oblikovanje piknik prostorov | |
|
|
|(ureditev kurišč) in drugih rekreacijskih | |
|
|
|dejavnosti ob vodotoku brez gradnje komunalne | |
|
|
|infrastrukture in parkirišč. | |
|
|
|– Struga in brežine Sore naj se v največji | |
|
|
|možni meri ohranijo v naravnem stanju. Brežina| |
|
|
|naj se ne utrjuje ali kakorkoli spreminja. | |
|
|
|Brežine in struge vodotoka naj se ne | |
|
|
|zasipavajo ali nasipavajo. V strugo vodotoka | |
|
|
|naj se ne odlagajo nikakršni materiali. Prav | |
|
|
|tako se v strugo in brežine vodotoka ne posega| |
|
|
|z mehanskimi posegi, razen v delih, kjer je to| |
|
|
|nujno potrebno. V tem primeru naj se posegi | |
|
|
|omejijo na najmanjšo možno mero. | |
|
|
|– V obrežno vegetacijo naj se ne posega s | |
|
|
|sekanjem, obsekovanjem, redčenjem, zasajanjem | |
|
|
|ipd., razen v delih, kjer je to nujno | |
|
|
|potrebno, saj se lahko s tem bistveno | |
|
|
|spremenijo fizikalne lastnosti obrežja. Posegi| |
|
|
|v vegetacijo naj se omejijo na najmanjšo možno| |
|
|
|mero. Na brežinah naj se ohranja obvodna | |
|
|
|vegetacija, ki stabilizira brežine in | |
|
|
|zmanjšuje učinke erozije. Po izvedbi del naj | |
|
|
|se vse prizadete površine zasadijo z avtohtono| |
|
|
|vegetacijo. | |
|
|
|– Gozdne površine naj se ohranjajo v | |
|
|
|obstoječem stanju. Obrečno vrbovje, jelševje | |
|
|
|in jesenovje (mehkolesne loke) ter gabrovja | |
|
|
|naj se ne poškodujejo; drevesa naj se | |
|
|
|ohranjajo v obstoječem stanju. | |
|
|
|– Ohranijo naj se mokrotne travnate površine | |
|
|
|ob vodotoku – zato je potrebno preprečevanje | |
|
|
|intenzivne rabe vlažnih travnikov in s tem | |
|
|
|povezanih melioracij. | |
|
|
|– Ob vodotokih naj se varuje obstoječi obrežni| |
|
|
|vegetacijski pas, na predelih brez | |
|
|
|vegetacijskega pasu pa naj se vzpostavi | |
|
|
|zaščitni vegetacijski pas. Takšni pasovi bi | |
|
|
|morali segati vsaj 15,00 metrov od zgornjega | |
|
|
|roba brežine ob Sori ter vsaj 5,00 m od | |
|
|
|zgornjega roba brežine na drugih vodotokih. | |
|
|
|– Dejavnosti in posegi naj se načrtujejo v | |
|
|
|odmiku, ki zagotavlja ohranjanje lastnosti | |
|
|
|naravne vrednote. | |
|
|
|– Načrtovanje prostorskih ureditev in | |
|
|
|dejavnosti na območju voda in obvodnih | |
|
|
|zemljiščih naj zagotavljajo ohranjanje biotske| |
|
|
|raznovrstnosti z ohranjanjem pestrosti | |
|
|
|habitatnih tipov. Ohranjajo se poplavni gozd, | |
|
|
|mokrotni travniki in prodišča ob Sori. V širši| |
|
|
|okolici se posegi, ki bi spremenili hidrološke| |
|
|
|značilnosti tal, ne izvajajo. | |
|
|
|– Varujejo se poplavne površine vodotoka. | |
|
|
|Obseg poplavnih območij ali odtočnih režimov | |
|
|
|se ne spreminja, kadar pa je treba, se | |
|
|
|zagotovi nadomestitev teh površin. | |
|
|
|– Prepreči naj se kakršnokoli onesnaženje | |
|
|
|vode, struge in brežin vodotoka Sora. | |
|
|
|– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in | |
|
|
|ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda | |
|
|
|(raba čim manj obdelanih naravnih materialov | |
|
|
|itd.). | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Strma pobočja
|– Okolica jame v Puštalu se ne osvetljuje, da | |
|
|nad Soro
|se ne ogrozi življenjskega prostora | |
|
|KE-18
|netopirjev. | |
|
|
|– Ureditev rekreativnih poti za pešce in | |
|
|
|kolesarje po poljskih poteh. | |
|
|
|– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in | |
|
|
|ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda | |
|
|
|(raba čim manj obdelanih naravnih materialov).| |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dolina potoka
|– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|Hrastnica
|vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|KE-19
|vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte | |
|
|
|MHE ali objekte MHE v gradnji. | |
|
|
|– Urejanje vodotokov naj se izvaja s | |
|
|
|sonaravnimi ukrepi tako, da se ohranja naravna| |
|
|
|morfologija struge. | |
|
|
|– Ureditev rekreativnih poti za pešce in | |
|
|
|kolesarje po poljskih poteh. | |
|
|
|– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in | |
|
|
|ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda | |
|
|
|(raba čim manj obdelanih naravnih materialov | |
|
|
|itd.). | |
|
|
|– Okolica opuščenega rudnika v Hrastniški | |
|
|
|grapi se ne osvetljuje, da se ne ogrozi | |
|
|
|življenjskega prostora netopirjev. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Samotne kmetije
|– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|in zaselki na
|vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|hribovju nad
|vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte | |
|
|dolino
Hrastnice|MHE ali objekte MHE v gradnji. | |
|
|KE-20
|– Možna ureditev manjših smučišč. Možna | |
|
|
|postavitev začasnih objektov v času zimskih | |
|
|
|prireditev (montažna vlečnica, montažna | |
|
|
|sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni | |
|
|
|šotor). | |
|
|
|– Ureditev rekreativnih poti za pešce in | |
|
|
|kolesarje po poljskih poteh. | |
|
|
|– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in | |
|
|
|ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda | |
|
|
|(raba čim manj obdelanih naravnih materialov | |
|
|
|itd.). | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Bodoveljska
|– Dovoljeni objekti in ureditve: | |
|
|grapa
|– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti | |
|
|KE-21
|ne smejo presegati dimenzij drugih objektov | |
|
|
|kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem| |
|
|
|značilnosti tradicionalnih arhitekturnih | |
|
|
|vzorcev. | |
|
|
|– Maks. tlorisni gabarit posameznega | |
|
|
|rastlinjaka je 15,00 m x 5,00 m, maks. višina | |
|
|
|rastlinjaka pa 3,00 m. | |
|
|
|– Območje je strmo, močno razbrazdano in | |
|
|
|erozijsko labilno, zato se varujejo sklenjene | |
|
|
|gozdne površine (prepoved golosekov in | |
|
|
|pazljivo načrtovanje novih gozdnih prometnic | |
|
|
|ter rekreacijskih poti). | |
|
|
|– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|
|vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|
|vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte | |
|
|
|MHE ali objekte MHE v gradnji. | |
|
|
|– Možna ureditev manjših smučišč. Možna | |
|
|
|postavitev začasnih objektov v času zimskih | |
|
|
|prireditev (montažna sanitarna enota, | |
|
|
|večnamenski kiosk, montažni šotor). | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dolina
|– Dovoljeni objekti in ureditve: | |
|
|Bodoveljske
|– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti | |
|
|grape
|ne smejo presegati dimenzij drugih objektov | |
|
|KE-22
|kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem| |
|
|KE-23
|značilnosti tradicionalnih arhitekturnih | |
|
|
|vzorcev. | |
|
|
|– Maks. tlorisni gabarit posameznega | |
|
|
|rastlinjaka je 15,00 m x 5,00 m, maks. višina | |
|
|
|rastlinjaka pa 3,00 m. | |
|
|
|– Območje je strmo, močno razbrazdano in | |
|
|
|erozijsko labilno, zato se varujejo sklenjene | |
|
|
|gozdne površine (prepoved golosekov in | |
|
|
|pazljivo načrtovanje novih gozdnih prometnic | |
|
|
|ter rekreacijskih poti). | |
|
|
|– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|
|vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|
|vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte | |
|
|
|MHE ali objekte MHE v gradnji. | |
|
|
|– Urejanje vodotokov naj se izvaja s | |
|
|
|sonaravnimi ukrepi tako, da se ohranja naravna| |
|
|
|morfologija struge. | |
|
|
|– Ureditev rekreativnih poti za pešce in | |
|
|
|kolesarje po poljskih poteh. | |
|
|
|– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in | |
|
|
|ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda | |
|
|
|(raba čim manj obdelanih naravnih materialov | |
|
|
|itd.). | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Dolina
Poljanske|– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|Sore
|vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|KE-24
|vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte | |
|
|KE-25
|MHE, lokacije, kjer so v preteklosti stali | |
|
|KE-26
|mlini, žage ali kovačije ter objekte MHE v | |
|
|KE-27
|gradnji. | |
|
|KE-28
|– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti | |
|
|
|ne smejo presegati dimenzij drugih objektov | |
|
|
|kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem| |
|
|
|značilnosti tradicionalnih arhitekturnih | |
|
|
|vzorcev. | |
|
|
|– Pri prenovi starih objektov in drugih | |
|
|
|posegih v prostor je treba paziti, da se ne | |
|
|
|ogrozi ali kakorkoli poškoduje življenjskega | |
|
|
|prostora netopirjev (stara ostrešja, zvoniki, | |
|
|
|jame). | |
|
|
|– Pri ureditvi zunanjih površin naj se | |
|
|
|uporabijo le popolnoma zasenčena svetila | |
|
|
|oziroma taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe | |
|
|
|nad vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po | |
|
|
|možnosti vgrajen senzor za samodejni | |
|
|
|vklop/izklop. | |
|
|
|– Ureditev tekaških prog in smučarskih | |
|
|
|tekaških prog. Možna postavitev začasnih | |
|
|
|objektov v času zimskih prireditev (montažna | |
|
|
|sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni | |
|
|
|šotor). | |
|
|
|– Urejanje vodotokov naj se izvaja s | |
|
|
|sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje| |
|
|
|ali vzpostavitev naravne rečne dinamike in s | |
|
|
|tem ohranjajo naravno morfologijo struge. V | |
|
|
|brežine in strugo Poljanske Sore naj se ne | |
|
|
|posega. Ohranijo naj se naravne plitvine in | |
|
|
|prelivi v matično strugo ter prehodnost struge| |
|
|
|za živali. V smeri sonaravnih ureditev naj se | |
|
|
|sanira obstoječ razvrednoten vodni in obvodni | |
|
|
|svet (npr. regulacije). | |
|
|
|– Varuje se obstoječi obrežni vegetacijski pas| |
|
|
|ob Poljanski Sori, na predelih brez | |
|
|
|vegetacijskega pasu pa naj se vzpostavi | |
|
|
|zaščitni vegetacijski pas. V brežine in strugo| |
|
|
|Poljanske Sore naj se ne posega. Dejavnosti in| |
|
|
|posegi naj se načrtujejo v odmiku, ki | |
|
|
|zagotavlja ohranjanje lastnosti naravne | |
|
|
|vrednote. | |
|
|
|– Pred posegi se varuje poplavne površine | |
|
|
|Poljanske Sore (skoraj cela dolina) in | |
|
|
|predvidene retencijske površine suhega | |
|
|
|zadrževalnika med Gabrkom in samotno kmetijo | |
|
|
|Šefart. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|
|– Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in | |
|
|
|ureditev naj bodo čim bolj naravnega izgleda | |
|
|
|(raba čim manj obdelanih naravnih materialov | |
|
|
|itd.) | |
|
|
|– Oblikovanje piknik prostorov (ureditev | |
|
|
|kurišč) in drugih rekreacijskih dejavnosti v | |
|
|
|naravi ob vodotoku je dovoljeno brez gradnje | |
|
|
|komunalne infrastrukture in parkirišč. | |
|
|
|– Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo | |
|
|
|izven drstitvenega obdobja rib, značilnih za | |
|
|
|to območje (od začetka oktobra do konca | |
|
|
|junija). | |
|
|
|– Ob vodotokih se ohranja lesna obrežna | |
|
|
|zarast. | |
|
|
|– Preprečujeta se onesnaževanje vodotokov iz | |
|
|
|razpršenih in točkovnih virov ter spiranje | |
|
|
|snovi s površine cest, parkirišč in kmetijskih| |
|
|
|površin. Vsi obstoječi objekti se morajo | |
|
|
|priključiti na skupno ali individualno malo | |
|
|
|čistilno napravo. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Območje Gabrška
|– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti | |
|
|Gora –
Sopotnica|ne smejo presegati dimenzij drugih objektov | |
|
|KE-29
|kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem| |
|
|
|značilnosti tradicionalnih arhitekturnih | |
|
|
|vzorcev. Maks. tlorisni gabarit posameznega | |
|
|
|rastlinjaka je 15,00 x 5,00 m, maks. višina | |
|
|
|rastlinjaka pa 3,00 m. | |
|
|
|– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|
|vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|
|vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte | |
|
|
|MHE ali objekte MHE v gradnji. | |
|
|
|– Možna ureditev manjših smučišč. Možna | |
|
|
|postavitev začasnih objektov v času zimskih | |
|
|
|prireditev (montažne prenosne vlečnice, | |
|
|
|montažna sanitarna enota, večnamenski kiosk, | |
|
|
|montažni šotor). | |
|
|
|– Območje je relativno strmo in erozijsko | |
|
|
|labilno, zato se varujejo sklenjene gozdne | |
|
|
|površine (prepoved golosekov in pazljivo | |
|
|
|načrtovanje novih gozdnih prometnic). | |
|
|
|– Neporasli in vidno izpostavljeni grebeni in | |
|
|
|vrhovi se varujejo pred posegi. Vzdržuje se | |
|
|
|kulturna krajina ob grajenih dominantah. | |
|
|
|– Pri ureditvi zunanjih površin naj se | |
|
|
|uporabijo le popolnoma zasenčena svetila | |
|
|
|oziroma taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe | |
|
|
|nad vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po | |
|
|
|možnosti vgrajen senzor za samodejni | |
|
|
|vklop/izklop. | |
|
|
|– Retencijske površine suhega zadrževalnika na| |
|
|
|potoku Sopotniška grapa (med zaselkom Špeglič | |
|
|
|in izlivom v ravnico ob Poljanski Sori) se | |
|
|
|varuje pred posegi. | |
|
|
|– Ob prenovi obstoječih objektov se ob | |
|
|
|morebitni najdbi netopirjev pred pričetkom | |
|
|
|prenove obvesti Zavod RS za varstvo narave. | |
|
|
|– Pri prenovi starih objektov in drugih | |
|
|
|posegih v prostor je treba paziti, da se ne | |
|
|
|ogrozi ali kakorkoli poškoduje življenjskega | |
|
|
|prostora netopirjev (stara ostrešja, zvoniki, | |
|
|
|jame). | |
|
|
|– Če se na podstrehah posameznega objekta | |
|
|
|zbirajo breje in doječe samice netopirjev s | |
|
|
|svojimi mladiči, naj se obnova ne izvaja v | |
|
|
|času od začetka aprila do konca septembra. | |
|
|
|– Ohranja se koridorska povezanost med kotišči| |
|
|
|netopirjev ter med njihovimi prehranjevalnimi | |
|
|
|habitati (obrečni prostor, intenzivni | |
|
|
|sadovnjaki, gozd in gozdni rob ipd.) | |
|
|
|– Za osvetlitev zunanjih površin naj se | |
|
|
|uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV- | |
|
|
|spektru in čim manj svetijo v modrem delu | |
|
|
|spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke).| |
|
|
|Vse svetilke morajo biti v skladu z uredbo o | |
|
|
|mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja | |
|
|
|okolja. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
|Hribovje nad
|– Dovoljeni objekti in ureditve: | |
|
|Visokim
|– Objekti (seniki, skednji itd.) po velikosti | |
|
|KE-30
|ne smejo presegati dimenzij drugih objektov | |
|
|
|kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem| |
|
|
|značilnosti tradicionalnih arhitekturnih | |
|
|
|vzorcev. | |
|
|
|– Maks. tlorisni gabarit posameznega | |
|
|
|rastlinjaka je 15,00 m x 5,00 m, maks. višina | |
|
|
|rastlinjaka pa 3,00 m. | |
|
|
|– Območje je strmo, močno razbrazdano in | |
|
|
|erozijsko labilno, zato se varujejo sklenjene | |
|
|
|gozdne površine (prepoved golosekov in | |
|
|
|pazljivo načrtovanje novih gozdnih prometnic | |
|
|
|ter rekreacijskih poti). | |
|
|
|– Mala hidroelektrarna naj se ne gradi na | |
|
|
|vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne | |
|
|
|vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte | |
|
|
|MHE ali objekte MHE v gradnji. | |
|
+----------------+----------------------------------------------+ |
|
3.4.
Načini urejanja prostora |
|
111. člen |
|
(skupni
pogoji za urejanje območij, za katera veljajo sprejeti občinski podrobni
prostorski načrti) |
|
(1) Na
območjih, za katera veljajo sprejeti veljavni občinski podrobni
prostorski načrti (OPPN, ZN, OLN, UN, LN), veljajo vsi pogoji, ki jih ti
načrti določajo. |
|
(2) Na
površinah v neposrednem stiku ali funkcionalni povezavi z območji
veljavnih občinskih podrobnih prostorskih načrtov, na katerih s tem OPN
ni opredeljena priprava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, se
poleg prostorsko izvedbenih pogojev, določenih s tem odlokom, smiselno
upoštevajo tudi določila OPPN glede vplivov in povezav s sosednjimi
območji. |
|
112. člen |
|
(skupni
pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov) |
|
(1)
Kompleksna gradnja in prenova se načrtujeta z OPPN: |
|
(2) Na
enotah urejanja prostora, predvidenih z OPPN, je s tem odlokom lahko
določena le podrobnejša namenska raba. |
|
(3) Kot
izhodišče za prostorske izvedbene pogoje na območjih OPPN služijo
posebni prostorski izvedbeni pogoji posameznih podrobnejših namenskih
rab samo glede dopustnih dejavnosti ter podrobnejši prostorski izvedbeni
pogoji, določeni s tem odlokom za posamezno EUP. |
|
(4) Za
območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri
čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in
funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s predvidenimi zelenimi
površinami in gospodarsko javno infrastrukturo) in da bo dinamika
priprave posameznih občinskih podrobnih prostorskih načrtov zagotavljala
smiselno faznost prostorskih ureditev. |
|
(5) Če se
izdela občinski podrobni prostorski načrt samo za del območja, za
katerega je opredeljena izdelava občinskih podrobnih prostorskih
načrtov, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN,
ki obsegajo tudi rešitev omrežja prometne in gospodarske javne
infrastrukture za celotno območje. |
|
(6) Meje
in podrobnejša namenska raba na območju občinskih podrobnih prostorskih
načrtov, ki so prikazane v grafičnih prikazih tega OPN, se v fazi
priprave le-tega lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in
razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in
infrastrukture. |
|
(7) Na
območju OPPN za stanovanjsko gradnjo je treba zagotoviti ureditev javnih
in poljavnih površin za zelenice, parke, igrišča, otroška igrišča ipd. v
obsegu najmanj 25 % celotne površine OPPN. |
|
(8) Na
območju OPPN za stanovanjsko gradnjo se lahko določi, da je del ali
celotno območje urejanja čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o
varstvu pred hrupom, če so pri načrtovanju upoštevani urbanistični,
arhitekturni in tehnični ukrepi varstva pred hrupom. |
|
(9) Na
območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava
občinskih podrobnih prostorskih načrtov, so pred sprejetjem OPPN na
obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi: |
|
– redno
vzdrževanje obstoječih objektov, |
|
– gradnje
nezahtevnih in enostavnih objektov na obstoječih gradbenih parcelah:
majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave in
postavitve ograj, |
|
–
odstranitve obstoječih objektov, |
|
– gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve gospodarske javne
infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v
nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN, |
|
– gradnje
objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščito ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
|
–
raziskovalna dela za evidentiranje stanja in določitev varstvenih
režimov. |
|
(10) Na
nezazidanih stavbnih zemljiščih morajo lastniki parcele le-to vzdrževati
v urejenem stanju. Lahko jim določijo takšno začasno rabo, ki ne bo
funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje. |
|
113. člen |
|
(skupni
pogoji za pripravo OPPN, ki niso grafično opredeljeni s tem odlokom) |
|
(1) OPPN,
ki v OPN niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske ureditve,
za katere je izražen investitorski interes, za načrtovanje in
rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture, za zagotavljanje
delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje
površin, namenjenih javnemu dobremu, in za urejanje območij, ki so
predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacije posledic
naravnih nesreč. |
|
(2)
Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere se na podlagi
mnenja občinske strokovne službe lahko izdela OPPN, kjer tak prostorski
akt s tem odlokom še ni predviden: |
|
– gradnja
objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot štiri
objekte ali za površino, ki presega 0,5 ha, |
|
– gradnja
objektov z več stanovanji, kadar je kapaciteta objekta več kot 30
stanovanj, |
|
– gradnja
objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot
60 postelj, |
|
– kamp nad
1,0 ha, |
|
– na
površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov
(tudi komasacija ali razlastitev), in na površinah, ki nimajo urejenih
dovozov, |
|
– na
območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 1,0 ha: kadar gre za
kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje objektov in za sanacijo
ali za spremembe tehnologije, |
|
– gradnja
gospodarske javne infrastrukture s pripadajočimi infrastrukturnimi
objekti ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo več
kot 0,5 ha, |
|
– gradnja
infrastrukturnih objektov in naprav, ki niso namenjeni izvajanju
gospodarskih javnih služb, |
|
– graditev
objektov, katerih dimenzije in oblikovanje ter vrsta podrobne namenske
rabe bi zaradi prilagajanja posebnim zahtevam za energetsko varčno
gradnjo, rabo alternativnih virov energije, delovanje ali prezentacijo
posebnih dejavnosti ipd. bistveno odstopale od podrobnih izvedbenih
pogojev, določenih s tem odlokom, |
|
– graditev
objektov in prostorske ureditve za zagotovitev javnih koristi in za
kompleksne prostorske ureditve v mestnem jedru Škofje Loke, |
|
– urejanje
širšega obvodnega prostora Sor, ki poleg varovalnega pasu vodotoka
obsega tudi vplivno območje vodotoka (predvsem za kompleksne ali
prostorsko obsežne ureditve), |
|
–
izkoriščanje mineralnih surovin, |
|
–
prostorske ureditve v naseljih in zunaj naselij na območjih, pomembnih
za prepoznavnost občine, |
|
–
prostorske ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu okolja
treba izvesti presojo vplivov na okolje. |
|
4.
Prehodne, posebne in končne določbe |
|
114. člen |
|
(veljavnost in prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov) |
|
Z dnem
uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji izvedbeni akti:
|
|
1. Odlok o
zazidalnem načrtu prenove starega mestnega jedra Škofje Loke (Uradni
vestnik Gorenjske, št. 10/84, Uradni list RS, št. 92/03, 94/08),
|
|
2. Odlok o
zazidalnem načrtu Pod Plevno (Uradni vestnik Gorenjske, št. 32/81,
21/86, Uradni list RS, št. 74/06, popr. 85/10), |
|
3. Odlok o
zazidalnem načrtu za obrtno cono Trata kot del ureditvenega območja
P1/2, Gorenjska predilnica, Lokateks, EGP (Uradni list RS, št. 44/98,
43/03, 21/07), |
|
4. Odlok o
zazidalnem načrtu za ureditveno območje SO Hrastnica (Uradni list RS,
št. 71/01, 41/11), |
|
5. Odlok o
zazidalnem načrtu za stanovanjsko-obrtno cono Virmaše (SO1) (Uradni list
RS, št. 41/04, 67/07), |
|
6. Odlok o
lokacijskem načrtu za mestni primarni plinovod (Uradni list RS, št.
7/91), |
|
7. Odlok o
lokacijskem načrtu za izgradnjo Poljanske obvoznice Škofje Loke (R1-210,
odsek 1078, R1-210, odsek 1110) (Uradni list RS, št. 48/02),
|
|
8. Odlok o
ureditvenem načrtu za širitev centralnega pokopališča Lipica v Škofji
Loki (Uradni list RS, št. 83/02), |
|
9. Odlok o
občinskem lokacijskem načrtu za zamenjavo obstoječih azbestnih cevi na
primarnem vodovodu Visoko–Škofja Loka (Uradni list RS, št. 124/04),
|
|
10. Odlok
o občinskem lokacijskem načrtu za ureditev regionalne ceste R2-403/1076
Češnjica–Škofja Loka, na pododseku Klančar–Podlubnik, od km 12+430 m do
km 14+660 m (Uradni list RS, št. 50/05), |
|
11. Odlok
o lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Kamnitnik I (Uradni list
RS, št. 7/06, popr. 84/09), |
|
12. Odlok
o lokacijskem načrtu za občinsko cesto za potrebe industrijske cone
Trata (Uradni list RS, št. 74/06), |
|
13. Odlok
o lokacijskem načrtu za industrijsko cono Trata (Uradni list RS, št.
122/06, popr. 31/10), |
|
14. Odlok
o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih objektov v
naselju Vincarje (Uradni list RS, št. 67/07), |
|
15. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za posodobitev primarnega
vodovoda Trata–Reteče (Uradni list RS, št. 87/07), |
|
16. Odlok
o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje – urejevalna celota
II (Uradni list RS, št. 95/07, popr. 85/10 in 16/13), |
|
17. Odlok
o občinskem lokacijskem načrtu Kamnitnik II (Uradni list RS, št. 99/07),
|
|
18. Odlok
o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko predmestje I – 1. faza (Uradni
list RS, št. 108/07, 14/09, popr. 85/10), |
|
19. Odlok
o občinskem lokacijskem načrtu za del območja Grenc v Škofji Loki
(Uradni list RS, št. 115/07, popr. 56/08), |
|
20. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Za Kamnitnikom« v Škofji Loki
(Uradni list RS, št. 29/08, popr. 40/09, 60/10 in 81/12), |
|
21. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za posodobitev zbirnega
mestnega kanala v Škofji Loki (Uradni list RS, št. 56/08), |
|
22. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za posodobitev primarnega
vodovoda v Škofji Loki (Uradni list RS, št. 109/08), |
|
23. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih
objektov in naprav v naselju Puštal (Uradni list RS, št. 110/08),
|
|
24. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za posodobitev zbirnega kanala
Trata (Uradni list RS, št. 110/08), |
|
25. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za komunalno ureditev naselij
Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje in Vešter (Uradni list RS, št.
19/09), |
|
26. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za komunalno ureditev naselij
Godešič, Reteče in Gorenja vas – Reteče (Uradni list RS, št. 75/09),
|
|
27. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za komunalno ureditev naselij
Virmaše in Grenc (Uradni list RS, št. 50/10), |
|
28. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zahodni del vojašnice
(Uradni list RS, št. 75/10), |
|
29. Odlok
o ureditvenem načrtu za širitev gramoznice Reteče (Uradni list RS, št.
92/02), |
|
30. Odlok
o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora
(Uradni list RS, št. 61/94, 67/03), |
|
31. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vzhodni del nekdanje
vojašnice (Uradni list RS, št. 49/13). |
|
115. člen |
|
(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov) |
|
Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni
akti: |
|
1. Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine
Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana
Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS,
št. 103/04, popr. 103/05 in 17/06, 64/07 Odl. US: U-I-116/05-21, popr.
28/10), |
|
2. Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Škofja Loka (Uradni list RS,
št. 70/05, popr. 103/05, 109/07, popr. 102/10, 49/11, 46/12),
|
|
3. Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Škofja Loka (Uradni
list RS, št. 70/05, popr. 103/05, 121/05 in 17/06, 109/07, popr. 102/10
– razveljavitev 55/12, 46/12), |
|
4. Odlok o
ureditvenem načrtu za ureditveno območje P1/7-LTH-OL Vincarje (Uradni
list RS, št. 4/99, popr. 48/00, 67/01). |
|
116. člen |
|
(neskladje
med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN) |
|
V primeru
neskladja med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN se
uporabljajo določila OPPN. |
|
117. člen |
|
(dokončanje že začetih postopkov) |
|
Postopki
za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo
tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v
času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
118. člen |
|
(hramba
OPN) |
|
(1) OPN
Občine Škofja Loka je izdelan v digitalni obliki in v analogni obliki.
|
|
(2) OPN
Občine Škofja Loka se hrani in je na vpogled na sedežu Občine Škofja
Loka, Upravne enote Škofja Loka, in ministrstvu, pristojnem za prostor. |
|
119. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad
OPN Občine Škofja Loka opravlja ministrstvo, pristojno za prostor. |
|
120. člen |
|
(veljavnost občinskega prostorskega načrta) |
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
Št.
3503-1/2008 |
|
Škofja
Loka, dne 20. decembra 2013 |