|
Na podlagi 31., 33., 45. in 50. člena
zakona o planiranju
in urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89) in 1. in 2.
člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju
(Uradni list RS, št. 48/90) ter 16. člena
statuta Občine Veržej (Uradni
list RS, št. 37/99, 65/00 in 11/01) je Občinski svet občine Veržej na
10. redni seji dne 20. 11. 2003 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o ureditvenem načrtu
za osrednji del naselja Veržej |
|
|
I. SPLOŠNA DOLOČILA |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega
plana Občine Ljutomer za območje Občine Veržej 1986–2000 (Uradni list
SRS, št. 7/87, 27/87 ter 24/92) sprejme ureditveni načrt za osrednji del
naselja Veržej, ki ga je izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in
inženiring, d.o.o. iz Murske Sobote, v maju 2003. |
|
|
2. člen |
|
|
Ureditveni načrt vsebuje: |
|
|
– besedilo odloka o ureditvenem načrtu, |
|
|
– grafične priloge: |
|
|
1. Izrez iz
prostorskih sestavin dolgoročnega |
|
|
plana občine
Ljutomer za območje |
|
|
Občine
Veržej M 1:5000 |
|
|
2. Katastrski
načrt z mejo območja M 1:2000 |
|
|
3. Ureditvena
situacija M 1:1000 |
|
|
4. Zakoličbena
situacija M 1:1000 |
|
|
5. Zbirni načrt
komunalnih vodov M 1:1000 |
|
|
6. Varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami M 1:1000 |
|
|
3. člen |
|
|
Ureditveni načrt določa: |
|
|
– meje območja urejanja, |
|
|
– funkcijo območja s pogoji za izrabo in kvaliteto
graditve ali drugih posegov v prostor, |
|
|
– merila in pogoje glede namembnosti in vrste posegov v
prostor, |
|
|
– merila in pogoje za urbanistično, arhitektonsko in
krajinsko oblikovanje, |
|
|
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel oziroma
funkcionalnih zemljišč, |
|
|
– merila in pogoje za promet in komunalno opremljanje, |
|
|
– pogoji za varovanje okolja, |
|
|
– merila in pogoje za varstvo naravni vrednot in kulturne
dediščine, |
|
|
– zaporednost izvajanja, |
|
|
– obveznosti investitorjev in izvajalcev. |
|
|
II. MEJE OBMOČJA
UREJANJA |
|
|
4. člen |
|
|
V območje so vključene parcele v k.o. Veržej z naslednjimi
parcelnimi številkami: 1800, 1801, 1802, 1803, 1804, 1805, 1806/1,
1806/2, 1807, 1808, 1809, 1810, 1811, 1812, 1813/1, 1813/2, 1814, 1815,
1816, 1817, 1818, 1819, 1820, 1821, 1822, 1823, 1824, 1825, 1826, 1827,
1828, 1829, 1830, 1831, 1832, 1833, 1834, 1835/1, 1835/2, del 1836,
1837, 1838, 1839, del 1862, 1863, 1864, 1865, 1866, 1867/1, 1867/2,
1868, 1869, 1870, 1871, 1872, 1873, 1874, 1875, 1876, 1877, 1878, 1879,
1881, 1882, 1883, 1884, 1885/1, del 1887, del 1900, del 1907, del 1914,
1921, 1922, 1923, 1924, del 1929, 1930, 1931, 1932, 1933, 1934/1,
1934/2, 1937/1, 1937/2, 1939, 1941/1, 1941/2, 1943, 1944, 1945, 1947,
1950, 1956/1, 1960, 1963, 1965, 1967, 1969, 1971, del 1973/2, 1974,
1975/1, 1975/2, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1981, 1982, 1983, 1984,
1985, 1986, del 1987, 1988, 1989, 1990/1, 1990/2, 1991/1, 1991/2, 1992,
1993, 1994, 1995/1, 1995/2, 1995/3, 1996/1, 1996/2, 1997/1, 1997/2,
1998, 1999, 2000. |
|
|
Natančen potek meje območja je razviden iz grafičnega dela
ureditvenega načrta. |
|
|
5. člen |
|
|
Določila ureditvenega načrta se nanašajo na morfološke
enote, ki so: |
|
|
A) območje Osterčevega parka, |
|
|
B) ureditev ulic; Frana Kovačiča, Frana Kozarja, Maistrove
ulice, ulice Petra Šoštariča, trga Slavka Osterca, Narcisne ulice, |
|
|
C) območje novih ulic, |
|
|
D) območje novega parkirišča ob pokopališču. |
|
|
IIl. FUNKCIJA OBMOČJA
S POGOJI ZA RABO IN KAKOVOST GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR |
|
|
6. člen |
|
|
Ureditveno območje je namenjeno predvsem obnovi in
izboljšavi obstoječega urbanega in krajinskega stanja v naselju.
Predvidene ureditve zagotavljajo možnosti obnove in prenove obstoječih
objektov in zelenih površin. Poleg tega zasnova nakazuje možnosti za
gradnjo novih bivalnih ali servisnih objektov, ki so postavljeni tako,
da ne motijo osnovno urbano strukturo. |
|
|
Glede na funkcijo se območje ureditvenega načrta členi v
več ureditvenih enot, in sicer: |
|
|
A) Območje Osterčevega parka |
|
|
Ohranja in nadgrajuje se krajinska podoba trga na
nekdanjem trškem prostoru z ustrezno ureditvijo in možno preureditvijo
parkovnih prvin z novimi vsebinami; vodnim motivom, skulpturo,
tlakovanimi površinami in zasaditvami. Ureditev tega trga in trga pred
cerkvijo se izvede na podlagi projekta zunanje ureditve, ki mora biti
usklajen z Zavodom za varstvo kulturne dediščine iz Maribora. |
|
|
B) Ureditev ulic; Frana Kovačiča, Frana Kozarja, Maistrove
ulice, ulice Petra Šoštariča, trga Slavka Osterca, Narcisne ulice |
|
|
Osrednji del Veržeja se varuje kot trško naselje in
naselbinska dediščina, kjer so dopustna le prenovitvena in vzdrževalna
dela. Med nekaterimi objekti je možno zgraditi nove bivalne ali
gospodarske objekte, kot je to razvidno iz priloženih grafičnih
situacij. |
|
|
Novi objekti so predvideni ob Ulici Petra Šoštariča, na
trgu Slavka Osterca, ob Narcisni ulici in ob novih ulicah. |
|
|
Poleg vzdrževalnih in prenovitvenih del so v osrednjem
delu Veržeja možne tudi rušitve dotrajanih gospodarskih objektov in
njihova nadomestitev v okviru obstoječih gabaritov ali tako, da se z
novim gabaritom bistveno izboljša podoba naselja v skladu s kulturno
varstvenimi kriteriji. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati obstoječe
arhitekturne značilnosti ter tradicionalne gradbene linije. Dopustna je
namestitev novih kulturnih, storitvenih oziroma obrtnih programov, ki
nimajo negativnih vplivov na prostor in to v kombinaciji s stanovanjsko
funkcijo objektov tako, da se zagotovi stalna naseljenost kraja. Vstopno
cono v naselju z avtobusnim postajališčem, za novim krožiščem je
potrebno vključiti v celostno urejanje talnih ureditev osrednjega trga. |
|
|
C) Dopolnitev pozidave Veržeja z zgostitvijo objektov je
možna ob primerni dostopnosti do njih. V ta namen uvaja Ureditveni načrt
dve novi ulici oziroma cesti: povezava Narcisne ulice in Trga Slavka
Osterca v osrednjem delu, ter slepa ulica južno od trga Slavka Osterca
do novega parkirišča. |
|
|
D) Novo parkirišče |
|
|
Ureditveni načrt predvideva ureditev večje parkirne
površine med pokopališčem, cerkvijo, trgovino Narcisa za hišami na Trgu
Slavka Osterca. Površina je namenjena parkiranju osebnih vozil in
turističnih avtobusov ob različnih dogodkih; maši, pogrebu, ter tudi ob
večjih prireditvah. Utrjena površina je možno nameniti tudi
priložnostnim semanjim dnevom. |
|
|
IV. MERILA IN POGOJI
GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR |
|
|
7. člen |
|
|
V območju, ki se ureja z ureditvenim načrtom so dopustna: |
|
|
– tekoča vzdrževalna dela vseh objektov in naprav, |
|
|
– novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije, dozidave in
nadzidave objektov in naprav, ki niso predvideni za rušenje, če so
posegi v skladu s kulturno varstvenimi smernicami, |
|
|
– postavitve začasnih objektov in naprav po posebnem
preudarku, |
|
|
– odstranitve objektov in naprav, |
|
|
– gradnje in ureditve prometnih, komunalnih in energetskih
objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze, |
|
|
– postavitve, prestavitve in ureditve spominskih plošč in
spomenikov, |
|
|
– ureditev javnih in zasebnih talnih površin, |
|
|
– ureditve zelenih površin skladno z ureditveno situacijo
in drugimi merili in pogoji za urejanje tega območja. |
|
|
– na območju ni dopustna dejavnost, ki bi presegala
maksimalno dovoljeno dnevno raven hrupa 55dBA in nočno 45 dBA. |
|
|
V. MERILA IN POGOJI ZA
URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE |
|
|
1. Merila in pogoji za
urbanistično oblikovanje |
|
|
8. člen |
|
|
Osnovna urbanistična usmeritev temelji na ohranjanju
principov urbanistične sheme z glavno trško komunikacijo (trgom) in
ulične mreže, ohranjanje osrednje trške parkovne površine in obstoječe
parcelacije. Po višinskem gabaritu naselje ne sme dobivati novih
dominant. Stavbna dediščina se mora obnavljati samo v skladu z navodili
pristojne kulturno-varstvene službe. |
|
|
9. člen |
|
|
Horizontalne gabarite za nove objekte in obstoječe
objekte, ki se prenavljajo ali prizidajo, določa gradbena linija. V
prostorskih enotah, ki mejijo na trški prostor je dopustna višina
objektov ob vzporednih ulicah do P+M. Gabariti za posamezne objekte so
razvidni v grafičnem delu ureditvenega načrta. Slemena streh tečejo
praviloma vzporedno s potekom ulice, v zaledju oziroma notranjosti pa so
nanjo pravokotna. Ravne strehe niso dopustne. |
|
|
Tlakovanje ulic je razvidno iz grafičnega dela
ureditvenega načrta v merilu 1:1000. Za oblikovanje tlaka so dopustni
materiali kot so: betonski ali opečni tlakovci (dovoljena kombinacija z
asfaltom in kamnitimi ploščami). Prehod iz pločnika na cestno površino
je potrebno izvesti brez nivojskih razlik. Med objekti in tlakovano peš
površino je travnati pas, ki se ponovi med robom ceste in pločnikom.
Pomožne objekte ni dopustno postavljati ob glavnih ulicah, temveč na
dvoriščih za objekti ali na vrtovih in dvoriščih, oziroma zelenicah med
objekti ob soglasju sosedov. |
|
|
2. Merila in pogoji za
arhitekturno oblikovanje in prenovo objektov |
|
|
10. člen |
|
|
Pri lokaciji objektov je potrebno upoštevati gradbeno
linijo, gabarit objekta, namembnost, smer slemena oziroma lego daljše
stranice, določen tip objekta in smer dovoza. |
|
|
11. člen |
|
|
Pri vseh predvidenih objektih, ki niso prizidani
obstoječim, je obvezna simetrična dvokapna streha z opečno (ali njej
podobno) kritino z naklonom 40ş – 42ş. Ostali objekti se oblikovno
prilagajajo obstoječim objektom in namembnosti (garaže, prizidki). |
|
|
12. člen |
|
|
Pri prenovi objektov v lokale je potrebno upoštevati
specifično tipologijo stavbe, primernost lokacije in namembnosti,
ustreznost napajanja in glede na omejen prostor tudi razpoložljiv
prostor za parkirišča. Prenova oziroma nadomestna gradnja naj omogoči
aktiviranje zanemarjenih in neustrezno izkoriščenih parcel in objektov.
Spreminjanje je parcelacije je dopustno v skladu z ureditvenim načrtom.
Dostopi na parcele so zmeraj iz obstoječih ali novih ulic. |
|
|
3. Merila in pogoji za
krajinsko oblikovanje |
|
|
13. člen |
|
|
Obstoječe krajinske prvine je potrebno v največji meri
ohranjati, z novimi ureditvami pa izboljšati pogoje za obstoj obstoječih
dreves in rast novo zasajenih. Izbira dreves naj bo izključna med
vrstami avtohtonih listavcev, ki so po habitusu primerni za posamezne
ureditve. |
|
|
Ureditve peš in kolesarskih poti morajo biti izvedene iz
domačih materialov kot npr. prodnih betonskih tlakovcev, opeke ali kot
peščena površina. |
|
|
Parkirišče naj bo obsajeno z drevesi, ki bodo prostor
primerno omejila in zasenčila parkirane avtomobile. |
|
|
Ureditveni načrt ureja tudi način talne ureditve ulic,
predvsem Trga Slavka Osterca in ulice Frana Kovačiča. Zasnova temelji na
utrjenih površinah za pešce in enotni zasaditvi in ureditvi zelenih
površin, ki so v javni rabi. |
|
|
VI. MERILA IN POGOJI
ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL |
|
|
14. člen |
|
|
V okviru ureditvenega načrta so predvidene gradbene
parcele in stavbna zemljišča v velikosti in obliki, ki se približuje
historično trški shemi in so različnih velikosti. |
|
|
VII. MERILA IN POGOJI
ZA PROMETNO OPREMLJANJE |
|
|
15. člen |
|
|
Vhod v osrednji del trga je preko krožišča in mimo
avtobusnega postajališča. Motorni promet in kolesarski promet poteka po
glavnih ulicah, medtem ko se peš promet odvija po pločnikih ob hišah na
eni strani ceste ali preko parkovne površine. |
|
|
Parkirišča se določijo ob vsaki novogradnji, spremembi
namembnosti ali spremembi zmogljivosti objekta ali naprave. Pri tem je
potrebno upoštevati naslednje kriterije: |
|
|
Dejavnost Število parkirnih mest (PM) na enoto |
|
|
Stanovanjski
objekti |
|
|
– enodružinske
hiše 1 PM |
|
|
–
večstanovanjski objekti 1 PM za stanovanje |
|
|
poslovni
prostori (pisarne) 1 PM na 30 m2 neto površine |
|
|
prodajni
prostori 1 PM na 30 m2 koristne površine |
|
|
gostinski
objekti 1 PM na 10 sedežev |
|
|
gostišča s
prenočišči 1 PM na 5 sob in |
|
|
1 PM na 4 sedeže |
|
|
obrtne
delavnice, servisi 1 PM na 50 m2 netto površine |
|
|
1 PM na 2 zaposlena |
|
|
pokopališče 1 PM na 20 grobov |
|
|
Najmanj eno parkirno mesto, oziroma 5% vseh parkirišč pri
posameznem javnem objektu ali lokalu mora biti namenjeno za parkiranje
vozil invalidnih oseb v skladu s Pravilnikom o zahtevah za projektiranje
projektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99) |
|
|
16. člen |
|
|
Cestne površine so predvidene v asfaltni izvedbi. Betonski
robniki ločujejo cestno površino od zelenice. Uvozi na dvorišča so
poenotena v izvedbi in velikosti. Ob prečkanju s površino pločnika,
morajo biti robniki poglobljeni v tla. |
|
|
VIII. MERILA IN POGOJI
ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE |
|
|
17. člen |
|
|
Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati po grafični
prilogi “Komunalne naprave” in v skladu s pogoji iz soglasij posameznih
pristojnih služb k predmetnemu zazidalnemu načrtu. Infrastrukturni vodi
območja se z krajevnimi infrastrukturnimi sistemi navežejo preko
infrastrukturnih vodov sosednjih območij. Novi komunalni vodi se morajo
voditi po cestnem svetu, kjer je to mogoče. Kjer je možno se pripravijo
skupni priključki za več objektov. Na posameznih odsekih se zgrade vse
komunalne naprave obenem pred dokončno ureditvijo cestišč. Komunalni
vodi se polagajo podzemno. Odmiki med vodi različnih omrežij morajo
ustrezati predpisom, če to ni mogoče, se morajo izvesti predpisane
zaščite. |
|
|
1. Kanalizacija |
|
|
Znotraj območja je izgrajen fekalni kanalizacijski sistem.
Predvideni objekti se priključijo na obstoječe kanalizacijsko omrežje. |
|
|
Po izgradnji sistema meteorne kanalizacije se bodo nanj
priključili tudi vsi predvideni objekti znotraj območja, ki se ureja s
predmetnim ureditvenim načrtom. |
|
|
Do takrat se odvodnja meteornih vod rešuje za vsak objekt
posamezno – s pomočjo ponikovalnic. Odpadne vode iz kuhinj gostinskih
lokalov in drugih podobnih objektov, ter padavinske vode s cest,
parkirišč in manipulativnih površin se morajo voditi preko lovilcev olj
in maščob. |
|
|
2. Vodovod in hidrantno omrežje |
|
|
Na območju je izgrajen sistem krožnega vodovoda s
hidrantnim omrežjem, na katerega se priključijo novi objekti. |
|
|
3. Elektrika |
|
|
Objekti znotraj območja se priključijo na obstoječe
nizkonapetostno razdelilno kabelsko omrežje, pod pogoji upravljavca. |
|
|
4. Javna razsvetljava |
|
|
Javna razsvetljava se mora prilagoditi ulični mreži. Pri
javni razsvetljavi je potrebno upoštevati določila kulturno-varstvenih
smernic. |
|
|
5. Javna higiena |
|
|
Zbiranje odpadkov se uredi za vsak objekt posamezno,
znotraj funkcionalnega zemljišča posameznega objekta. Način odvoza in
odlaganja se določi v skladu z odlokom o ravnanju z odpadki v občini
Veržej. |
|
|
IX. POGOJI ZA
VAROVANJE OKOLJA |
|
|
18. člen |
|
|
Čiščenje odplak je v Veržeju urejeno s čistilno napravo.
Za izboljšanje kakovosti zraka je priporočljivo ogrevanje s plinom.
Zmanjševanje emisij izpušnih plinov je možno z vzpodbujanjem javnega
prevoza, prevoza s kolesi in peš. |
|
|
V naselju je potrebno upoštevati predpise o varstvu pred
hrupom, in sicer je maksimalna dopustna raven hrupa podnevi 55 dBA in
ponoči 45 dBA. |
|
|
19. člen |
|
|
Pri gradnji objektov se morajo glede odmikov in načina
gradnje upoštevati predpisi s področja požarnega varstva. Graditi se
mora z ognjevarnimi materiali oziroma v požarnovarnih konstrukcijah. |
|
|
Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz interventnih
vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik. Oskrba s požarno vodo se
zagotovi preko predvidenega hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti. |
|
|
X. MERILA IN POGOJI ZA
VAROVANJE NARAVNIH VREDNOT IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
20. člen |
|
|
Pri izvajanju posegov in ureditev na območju, za katerega
veljajo pogoji varovanja narave in kulturne dediščine Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine, je potrebno upoštevati navodila iz
kulturno varstvenih smernic, ki jih je pripravil ZVNKD Maribor. Kulturna
dediščina se varuje na podlagi odloka o razglasitvi nepremičnih
kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ljutomer (Uradni
list RS, št. 53/92) in strokovnih podlag za varstvo kulturne dediščine
za spremembe prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Veržej. |
|
|
V naselju je potrebno varovati lipe v parku Slavka Osterca
in ulici Frana Kovačiča. |
|
|
Vsa načrtovanja in izvedba posegov v varovanem območju
naselja morajo potekati v sodelovanju in pod nadzorom ZVNKD Maribor. |
|
|
XI. ETAPNOST IZVAJANJA |
|
|
21. člen |
|
|
Ureditveni načrt je mogoče izvajati v več medsebojno
neodvisnih etapah. Prenova in novogradnje lahko potekajo neodvisno in na
faznost izgrajevanja niso vezane, vendar je smiselno posamezne etape
medsebojno uskladiti (na primer: ureditev prometnih površin in javne
razsvetljave). |
|
|
22. člen |
|
|
Namembnost površin in objektov, ki se z načrtom
spreminjajo ali rušijo, ostaja do izvedbe nespremenjena. Na območjih,
kjer se objekti porušijo in se na njih takoj ne zgradijo novi objekti,
je potrebno te površine urediti v skladu s funkcijo in značajem
prostora. |
|
|
23. člen |
|
|
Za izvedbo načrta niso nujno potrebne rušitve nekaterih
pomožnih objektov, če so ti v zadovoljivem stanju in v uporabi osnovne
funkcije. Prav tako ni nujna takojšnja gradnja novih objektov ali
parcelacija zemljišč. |
|
|
XII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
24. člen |
|
|
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata
investitor in izvajalec natančno upoštevati določila zazidalnega načrta. |
|
|
Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege
izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo, varno in ekonomsko
opravičljivo, ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih
območjih. |
|
|
Investitor in izvajalci predvidenih objektov in naprav
morajo pri izdelavi izvedbene dokumentacije in pri gradnji upoštevati
soglasja pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del
zazidalnega načrta. |
|
|
Pri izvajanju rekonstrukcij cest je treba predhodno
preveriti ustreznost oziroma dotrajanost obstoječih komunalnih vodov ter
jih po potrebi obnoviti. |
|
|
Zagotoviti je potrebno usklajeno in racionalno izvajanje
komunalne infrastrukture. |
|
|
Pri izvajanju zunanjih ureditev in mestne opreme je
potrebno po sprejetju ureditvenega načrta izdelati projekt talnih in
krajinskih ureditev v sodelovanju z avtorji ureditvenega načrta in v
soglasju s kulturno-varstveno službo ZVNKD iz Maribora. |
|
|
XIII. ODSTOPANJA |
|
|
25. člen |
|
|
Dopustna odstopanja od predvidenih tlorisnih gabaritov
znašajo ± 2 m v smeri, ki ni omejena z gradbeno linijo. |
|
|
Možna so tudi večja odstopanja od grafičnih prilog, pod
pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost
objektov in ljudi. V takih primerih je potrebno ponovno preveriti pogoje
tega odloka, z novo ustrezno strokovno podlago, pred izdajo dovoljenja
za gradnjo. Odločbe tega člena se nanašajo tudi za posege, ki niso bili
predvideni in prikazani v grafičnih prilogah. |
|
|
XIV. KONČNE DOLOČBE |
|
|
26. člen |
|
|
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem
občinskem organu Občine Veržej. |
|
|
27. člen |
|
|
Izvajanje tega odloka nadzoruje pristojna inšpekcijska
služba. |
|
|
28. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o
ureditvenem načrtu naselja Veržej (Uradni list SRS, št. 42/88 in Uradni
list RS, št. 50/97), in sicer v delih, ki ga prekriva območje
predmetnega ureditvenega načrta. |
|
|
29. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
RS. |
|
|
|
|
|
Št. 900-54/03-II |
|
|
Veržej, dne 20. novembra 2003. |
|
|
Župan
Občine Veržej
Drago Legen, univ. dipl. inž. agr. l. r. |
|
|
|